t Fran Dresiik najstarefši Sokol
Leto 111.
Štev. 7
V Liu&t»ani. dne 17 februarja 192?
Navadno se tolažimo, da stari ljudje le radi svojega zastarelega mišljenja pripovedujejo, kako lepi časi so bili takrat, ko so bili še mladi in da je bila mladina v njihovi mladeniški dobi vse bolj Idealna, kakor pa je dandanes. V mnogih slučajih je to resnično, toda, če mi primerjamo naše narodno delo izza časa Janeza BIeiweisa, Josipa Jurčiča in mladeniških let dr. Ivana Tavčarja, moramo žal priznati, da tistih časov ni za primerjati z današnjimi časi amerikanizma, to je dobe brez čutov lepote, ko vsak samo za sebe gleda, ko je našim današnjim ljudem postranski svoj bližnji, ko jim je narodnost glu-post in neumnost, domovina pa nerazumljiv pojem.
Vzemimo za primer pesmi iz tiste dobe, kako so prežete od domorodnega in narodnega duha, oglejmo si povesti: kako čislani so v njih narodni <unaki. V tistih časih je bila huda narodna borba in tudi kruhoborstvo ni bilo nič manjše kakor dandanašnje, toda ljudje so bili zadovoljnejši in zavednejši, kakor danes. Zavedali so se, da so naši najbližji sinovi našega naroda, da imamo pričakovati rešitev od naših nam sorodnih ostalih slovanskih plemen in da je le v slogi moč. Ljudje so takrat dobro vedeli, kaj je narodnost ali »nacionalizem*, da je to visok, lep čut, v kaMrem zšitajujem samosvojo osebno sebičnost, ža dobrobit celokupnega naroda, celokupnega Slovanstva, v katerem bomo našli svoj spas. Verujmo, da v življenju kri ni voda in da bo brat, če bo imel le malo čuta, preje pomagal bratu, kakor kakemu drugemu. Taki so bili ljudje takrat in kakšni so danes? V sedanjih časih pa se mnogo ljudi, posebno mladine, sramuje besede naroden in išče izhoda v najrazličnejših mednarodnih organizacijah, ki jih uvajajo nam neprijazni tujci, ki nas skušajo razdvojiti in z uspehom sejejo prepire v svoj, odnosno dobrobit svojega naroda. To je torej razlika med našo nekdanjo in sedanjo dobo.
Da pa je bilo v tistih časih tako delovanje mogoče, se je v prvi vrsti zahvaliti ' tedanji inteligenci, meščanskim slojem, ki so, ali' sami delali na kulturnem, prosvetnem polju, ali pa z denarjem podpirali narodne delavce. V vsaki večji kmečki vasi so bili študirani ljudje, posebno častiti duhovniki, učitelji in dijaki, ki so bodrfli kmečki narod. A ka-je danes? Duhovniki, z ma-Bmi častnimi izjemami se bavijo s strupeno, prepire raztresajoče politiko in tudi ostali se navadno kaj malo brigajo za prosveto ljudstva. No, in mlad,na, tej je navadno vse drugo mar, kakor na-todno dela
V tisti lepi naši narodno probujajoči dobi se je rodil in ponesel pod nebo slovensko zastavo «Sokol». Med njegove najbolj navdušene in najstarejše delavce je spadal Fran Drenik, ki je sodeloval pri Sokolu od njegovega početka do njegove slavne dobe, ko se je spremenil iz južnega Sokola v jugosloven-skega. Oči Frana Drenika, ki so se za večno zatisnile 11. svečana, so videle ves naš preporod od njegovega početka do današnje, žal narodno premalo zavedne, osebne preveč sebične dobe in njegov duh in njegovo truplo, ki so ga položili v naročje slovenske zemlje, sta neumorno delala v začetkoma omenjenem narodnem pravcu.
Mož ni poznal osebne sebičnosti; v veri, prepričan o pravilnosti svojih idej, je tako navdušeno deloval in oznanjal evangelij Slovanstva, da so ga našemu narodi- neprijazni tujci vrgli iz javne službe in je moral radi tega prestati mnogo grenkih ur. Toda ni se uklonil, hodil je naprej po svoji si začr ani poti. Pa ne samo pri Sokolu, pokojnik je deloval tudi pri drugih slovenskih društvih. Bil je neumoren član dramatičnega društva, deloval je kot odbornik in nastopal tudi na odru pri raznih igrah, tako v čitalnici kakor v poznejšem deželnem gledišču. Skoraj ga nI bilo narodnega društva, kjer bi Drenik ne sodeloval.
V Spodnji Šiški je ustanovil Čitalnico in bil nad dvajset let njen predsednik. Pod Dre-nlkovim vodstvom z Anton Knezovo denarno pomočjo in neumornim sodelovanjem takratnega učitelja v Šiški Govekarja, je priredila šišenska čitalnica mnogo lepih koncertov, iger in predavanj, za katerih lispelost so jih zavidali Ljubljančani Kot izboren peVec je pel z ši$kar.ii pri mašah v cerkvici na Rožniku in seveda tudi pri raznih koncertih. V Šiški, kjer je stanoval, je sodeloval tudi na gospodarskem polju. Tako je bil med ustanovitelji posojilnice v Šiški. Neovenljive zasluge pa ima pokojnik tudi pri šišenskem gasilnem društvu. Menda ga ni danes več med nami takega društvenega delavca, kakor je bil. baš Fran Drenik. Le žal, da je dokaj premalo napisal spominov o svojem neumornem delovanju, za katero je prejel visoko odlikovanje red Sv. Save. Visoko odlikovanje, to je bilo edino plačilo, ki ga je prejel in bil tembolj ponosen, ker se je zavedal, da ga je res zaslužil v čistem idealizmu in požrtvovalnosti za veliko narodno stvar.
Z Franom Drenikom so položili k večnemu počitku enega izmed zadnjih, ki so delili veselje in žalost slovenske narodne borbe, od njenega glavnega početka pa do uresničenja njihovih idej.

Desno:
Desno: Amat Škerlj, splošno priljubljeni ravnatelj gimnazije v Novem mestu, je umrl star šele 49 let na svojem gradiču v Gotni vasi. Na njegovo željo so ga nosili vso dolgo pot na šrrtihelsko pokopališče kmetje Iz Ootne vasi.
Karel Cimperšek, veletrgovec in načelnik okrajnega zastopa v Sevnici, je minulo nedeljo praznoval svojo petdesetletnico.
Clanl Prostovoljnega gasilnega društva v Lubljani, ki so gasili stari teater. Od leve proti desni sede: Jože Lapajnar, (kljub svo-iim 70. letom še vedno aktivni poveljnik 3. čete); Fran Medic (star 71 let); Ivan Perme, star 73 let, vsi trije so ze po 47 let delavni Mani društva. Nikolaj Rus, bivši redar in obč. iluga, star 78 let, je irvi aviziral gasilce. Stoje pa od leve proti desni: Anton Kavčič,
ki Je s čolnom prevažal gasilce čez Ljubljanico; Ivan Tomažič, star 76 let in 44 let član društva in Anton Pritekel, star 63 let In že 45 let v človekoljubnem društvu. Na sliki manjkata radi bolezni Ignac Kvas in Leopold Žorž, oba člana od 1. 1886. Vsi vrli gasilci so odlikovani z zlato, Kavčič pa s srebrno medaljo za zasluge.
Nekdanje gledišče na Kongresnem trgu v Ljubljani,
ki je pred 40. leti pogorelo.
Levo: Kralj krstni boter.
Družina F. Dečmana,
mesarja in gosiilničar-—i—^™™™™™ v Celju, ki je imel
s sv°i° ženo A. že 16
"	~ otrok, čeprav je star
*ele 41 'let, od katerih je še 10 živili. Na sliki vidimo tudi malo Marijo, ki ji je bil za krs nega botra
sani kralj, a je pred dnevi umrla.
Operno gledišče v Ljubljani, ki ga je dežela sezidala mesto starega 1. 1892. V novem poslopju so Slovenci šele prišli do svojih pravic, ki so jim jih v starem odrekali Nemškutarji.
Desno:
Božidar Ralč, buditelj našega naroda, pisatelj in politik od štiridesetih do osemdesetih let minulega stoletja. Dne 9. t. m. smo obhajali stoletnico, kar se je pod kmečko streho rodil v župniji sv. Tomaža v Slovenskih goricah.
Gospa Gradt ro}. Majer, ki
je obhajala zlato poroko s svojim možem Jakobom.
V sredini zgoraj:
Gospodinjski tečaj v Vojul-
ku. Gojenke večernega tečaja z voditeljico go. Olgo Sittigovo.


rs

Levo: Emil Kandare, sedaj finančni svetnik v p. v Ljubljani, kot mlad mož, ki so ga tedaj smatrali za najmočnejšega telovadca v Sloveniji.
Na desni spodaj:
Oklopni vlak, ki so se z njim vozili slovenski dobrovoljci iz Rusije skozi Sibirijo do Tihega moTja.
Jakob Gradt, železničar v p., je te dni obhajal v Celju zlato poroko.
Na levi:
Gojenke dnevnega 3-meseč-nega gospodinjskega tečaja v Vojniku

Desno: t Ivanka Babič iz
Podgore pri Dobrem polju in t Jakov Kun-drjukov iz donske oblasti v Rusiji, ki je 8. t. m. v žrebčarni na Selu pri Ljubljani, kjer sta bila oba v službi, zaradi nezveste ljubezni ustrelil najprej njo, potem pa še sebe. Ona je bila mrtva na mestu, on pa je umrl pri prevozu v bolnico.
Levo:
Burjati, prebivalci Sibirije.
»*..->a::.t*»> p * usmtn-t*?.
FBANC3
000.a 000
Pogled na mesto Porto na Portugalskem, kjer se je pričela revo-
Siciia oroti vladi
Iz bojev na Kitajskem. Vojaki bele armade s telefonistom, fotografom in praporjem v strelskih jarkih.
Arzena! v Lizboni, glavnem mestu Portugalske, kjer se je narod
dvignil proti vladi.
ooo.A.OOO
Na levi:
Avtomobil, ki drvi s hitrostjo 200 km na uro.
Novi belgijski bankovec za 100 belgov. Ker je belgijski in francoski frank padal, so vpeljali novo enoto belg, ki je vre den 5 frankov ali približno 8 Din.
Princ Joahim Albrecht, nečak bivšega nemškega cesarja, si služi v Ameriki kruh kot
godec
Žalujoč! Japonci molijo na morski obali za svojega umrlega ce-,\.v, s sarja.