Razne stvari. Iz domačfli krajev Politični shod pri Sv. Roprtn v Slov goricah priredi lenarško katol. polit. druitvo v aedeljo, dae 17. jaauarja cb 3. uri popoldae v stari šoli. 0 svojem delovaBju v deželaem zboru bo poročal posl. Roškar, kot govoraik castopi tudi uredaik g. A. P. Korošec. Kmetje roprški ia sosedje pridite, polaoštevilao aa ta važai shod, da spozaate in izveste, kako se nam Sloveacem godi in kaj nam je stcr ti v bližaji prihodajosti za naS aarcdai iB gospodarski objtaaek! Eatol. politično društvo BSava" za brežiški in sevniški okraj bo imelo svoj občni zbor aa Vidrau v gostilni g. Karoline Podjed v nedeljo, dae »7. jaauarja 1904 pcpoldae cb 3. uri. Na daevaem redu je med drugim volitev aovega odbora, obstoječega iz 9 odboraikov ia 3 aamestnikov, ker je zdajSajemu odboru pretekla triletaa doba. Poročal bo poslanee g. Ž i 6 k a r o deželaem in državaem zboru. K obilai vdeležbi vabi odbor. Imenovanja. ImenovaB je okraj. koinisarjPTO v Manboru g. dr. Evg Netoliezka. — Č'aBom centralne komisije za umetae in zgcdovinske spornenike je imeaovaa g. dr. Jakob Žmavc, c. kr. profesor v Kraaju. Iz pošte. PoStna uradaica Katariaa Stiagl v Slov. Bistrici je imeaovaaa pošiarici a II. pla&l. razredu druge stopaje. Iz Šole. Dvorazredaa Ijudska Sola v Zdolah se razširi v trirazredao. PoroČil se je 11. t. raes g. Alf jbz p 1. Gspan, c. kr. evid. geometer v Krskem, z gospodičao Julijo S i m o a č i 6 iz Sevaice. Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev gcspoda Ivaaa Kukovca aačelnikom ia g. dr. K. C h l.o u p e k a podaačela. okrajaega zastopa Ijutomerskega, ia izvolitev Fraaca Wratschka aačelaikom ia Otoaa Z o r z i b i j a podaačelaikom okrajaega zastopa goraieradgonskega. Gospod dr. Vošnjak aam pošilja sledečo zahvalo: Povodom moje sedemdesetletaice mi je doslo toliko pismeaih in brzojavnih čestitk, da mi ai mogoče za vse pismeao se zahvaliti. Izrekam torej tem potom vsem, ki 80 se me tako laskavo spomiajali, prisrčao zahvalo. Moje srce je veselo, ko se oziram na preteklo dobo, zlasti 60 ih let, ko se je začelo iatenzivao narodno delo, ia ko vidim, da naS trud ai bil brezuspešea, temuč je obrodil obilai sad, obilaejsi kakor smo 3e takrat aadjali. Ideali, za katere smo z rnladenisko BavduSeaostjo šli v težavai boj, Biso ostali mrtvi ideali, ampak so se, če tudi ne popolaoma, po precejšni meri vtelesili. Narodna zavest preSiaja čedalje obSiraejSe kroge aašega Baroda, m tudi v gmotBem oziru smo se otresli aadvlade tujega kapitala ia stojimo aa laslnih aogah Posojilaice, katere smo pred 30imi leti zaCeli ustaaavljati ia drugi narodai deaarai zavodi, razpolagajo sedaj Se z lepo svoto 100 milijoBOv kroa hraailaih vlog Generacija 60 ih let je torej pošteao ia srečao izvrSila svojo aalogo. Naj tudi v sedaaji geaeraciji vsak stori svojo dolžaost in Bog bode, kakor dosihmal, tudi nadalje blagoslovil BaSe delo. — V Visolah, dae 5. jaauarja 1904. — Dr. J. Vošajak. Mariborske novice. V petek, dae 8. t m. je padel 201etai Matija Mec iz Vrholj pri Konjicah v TegetthoŁfovi cesti ter si zlo- mil svojo loseao nogo. Revež ni mogel naprej, dokler se ga ni usmilil redar ter ga pustil prepcljati na dom z vczom. — Koakurz je aapovedal trgovec z manufakturaim blagom Jožtf Krea. — Zaradi tatvinu so zaprh 22 letaega Albiaa PeterliaSek iz RoSpaha ter so ga zato djali pod ključ. — Dae 7. t m. ie umrl usajar Aiojz Nasko v 61. letu. — V nedeljo, dae 17. t. m. ob 8 uri zvečer priredi msriborika »Čitalnica« drugi komorni glasbeni večer. V Tezni pri Mariborn je zabcdel železaiski delavec Jaaez PukSič, doma iz Vur berka pri Ptuju, gostilaičarja Jož. Majcea z nožem ter ga smnaonevarao ranil. Gostilaičar je hotel braaiti Ijubico PukSiča, katero je isti pretepal. Sveta Magdalena v Mariborn. Na novega leta se aarn je aazaanilo, da je bilo pri Sv. Magdaleai leta 1903 poročeacev 102 parov, rojencev 483, mrličev pa 521. Te 8tevilke aam pričajo, da ima ta župaija veliko prebivalcev, za katere je faraa csrkev že davno premala. Zato se podvizajmo, da kmaiu postavimo biSo bcžjo. V to svrho se obračamo do vseh pobožaih kristjanov za podporo. Obhajaacev od 1. marca je bilo 9700. — To cgromao Sterilo prebivalstva predmestae magdaieaske župaije opravičuje močao željo ia ttrjatev, da bi se ustanovila za osebae vlake postaja ia sicer med čuvajsko hišo Stev. 431 ia 432, tam, kjer je mala hišica (Blockhaus št. 5.) in kjer že itak trije urad aiki delujejo ter vlaki maogokrat postajajo, samo da ne sme aihče izstopiti. Nastala je tam Iepa ulica — Leaaugasae — skozi katero bi se lahko vozilo ia peS hodilo do postaje 5 do 20 minut, ko imamo zdaj na kolodvor eao uro ah eao ia pol ure hoda. Tukaj so različae vojašaice in mož mcra tri četrt ure daleč do postaje, tukaj je bolniSaica; marsikateri revež lazi pol daeva, predao pride do železaice; lukaj je kazailnica, SDokorjenec mora skozi celo mesto korakati. — Magdaleasko predmestje bi jako oživelo ia se hitro razširjalo, ako bi imelo svoj kolodvor. Naše vrle poslance prijazao opozorimo aa te želje ia proSnje, posebno če dravskega mostu kmalu ne dcbimo. Iz Peker pri Mariboru tarn pise Sloveaeo: 0 Pekrah pozaa svet razae imenitnosti. Prva ia BajooljSa znameaitost je pekersko viace, ki slovi daleč po svetu. Njega srkat priroma Ba leto brezštevila — pivcev. Druga zaameaitosl je pekerska aemška zavest ali aemSkutarija in nje kulturai cvet — nemSka Sola. Ta cvet cpisati bi bila tndi zaaimivost, katero si pribraaim za pezaejši čas. Pekersko slavo Siri tudi med svet »krasao« (kdo se ae smeji?) ubraaa godba, katera zaa »umetno« nemško svirati marSe, polke itd. Gast aaše vasi pa najbolj Siri »rod, ki prebiva tod*. Pred tremi leti so tiije faati ubili v teku četrt ure dva močaa moža. Miaoli tedea so žalostao pokopali pridaega 27Ietaega mladeniča, katerega j^ zavratao usmrtil z eaim udarcem pogumen osemnajstleten mladenič. M jrilec je sia aavdušeaega pcsiliaemca ia je obiskoval, kakor oai trije prejSaii juaaki, pekersko aeinSko Solo. Jareninske občinske volitve bcdo kmalu. Upaaje je veliko, da v vseh treh razredih zmagajo Slovenci. Da bi le srce ostalo zdravo! Vse ostale občine velike jareninske fare so dozdaj aemSkutarske. Mesto potovalnega nčitelja i& kmetijstvo s brvaSkim učairn jezikom je razpisaao ua Primorskem. Prošaje je vložiti do 15. iebruarja t 1. pri c. kr. namestnistvu aa Primorskera. Nataačaosti glede službe se izvedo pri c. kr. kmetijskem Badzoraiku v Trstu. Sv. Marjeta ob Pesnici. Pazite aa ogeaj! Tako aaši časBiki daa za dnevom kličejo Ijudem; a vkljub temu imajo le Se pogostokrat priložaost, poročati o aovih aezgodah, ki zopet ia zopet zahtevajo aovih žrtev. Dae 5. prosiflca, okoli 3. ure popoludae, zapustila je Amalija Kasorsik, viničarka na »GradiSču«, občiae Vosek pri Sv. Marjeti ob Pesnici, svoje staaovaaje ter se podala po svojih opravkih. Doma je pustila svoja dva otročiča iedaoletaega Viaceaca ter štiri ia polletaega' Aatoaa. Eo se čez eao uro bliža mati hiši, opazi, da se iz njeaega staaovaaja kadi. Ko v velikem strahu pridrvi v bišo, audi se ajeaim očem strašen prizor. Soba vsa v dimu, in ob postelji je slonel starejSi sinko — ves opečen, — mrtev; goreli so aa ajem ravao zadaji ostanki obleke. V njeai odsotaosti si je dal otrok opraviti z malo pečjo, ki je staia v sobi, ia v kateri je mati pustila aekaj žrjavice ter si tako sežgal obleko. Ker so bila vrata iz sobe v vežo odprta, da se iz tega sklepati, da je hotel otrok, ko je začel gcreti, zbežati na prosto. Ker so bila vežaa vrata zakleajeaa, tekel je zopet v sobo aazaj, kjer se je ob postelji onemogel zgrudil; ondi je zajela mrzla roka smiti svojo aedolžao žrtev . . . Ia po hudem smrtaem boju, — pekel se je ob živem telesu, pristopil je aagelj miru, objel je dušico majhnega mučeaika ter veselo splaval ž njo gori v rajske viSave .... Medtem pa je že bleda smrt stegala svoje koSčeae roke po majhaem detetu, ki je aa postelji, katere se je ravnokar tudi polotil ogeaj, mirao spavalo, da je zaziblje k večnemu spaaju. Ali v tem plaae nesrečna mati v sobo ter iztrga svoje, vsled dima že tudi nezavestao dete takorekoč smrti iz naročja ter zbeži ž ajim aa prosto; na vpitje obupaae matere prihite bližaji ljudje, ki 80 ogeaj kmalu pogasili. Naj bodo torej te vrstice zopet klic, posebao stariSem, ki imajo majhae otroke: »Pazite na otroke, pazite na cgeaj! »Katolišk« šolski nadzornik. V solo X. stopi gospod iaSpektor nepričakovaao aekega dae popoludae. Otrcci krepko pczdravijo: Hvaljea bodi Jezus Kristus! Ta pozdrav pa g. Solskemu nadzcraiku ai bil popolnoma po godu. Spregovori torej: VaS pczdrav, otroci, ai celo modera (v navadi) za sedaaje čase, ker ni za vsakcga. Lahko bi prišel v šolo tudi kak žid ali pagan, in za takega bi celo ne bil, ker ne veruje v Kristusa. Ako boste pa zaaaprej vedao pozdravljali »dobro jutro« ali »dober dan«, se ae more nihče spodtikati nad tem pozdravom. »Tedaj, ti deček«, nagovori prvega učenca v klopi, »kako boS, kadar zopet k vara pridem, pozdravil?« Učeaec: »Dober danl« »Zakaj?« Deček nekoliko boječe: »Ker ste jud!« Vzaevoljea skimava z glavo gospod Solski ogleda in zarudi v lice. Učeaec pa hoteč pcpraviti, Se bolj osrčea odvrne: »Ker ste pagaa!« Silao se razsrdi in začae rajše izpraSevati drugi predmet. Ako bi naSi gospodje poslaaci hoteli vedeti, kje se je to dogodilo, jim lahko povemo! Nemščine ni treba znati! Vojai minister je izdal aaredbo, ki doloSa, aaj se Bjegova povelja glede učenja polkovnega jezika aajstrožje izvrSujejo. Dalje določa, da neznaaje aemščiae ae sme biti ovira, d a b i vojak ne postal podčastnik, Torej tudi brez nemščiae bo labko odslej priden vojak postal podčastnik! Ptujske novice. V Ptuju so se vrSile te dni občinske volitve. Za kaadidate so postavili same aajstrastnejše nemSkonaciionalce. Niso gledali na to, ali dotični tudi hofte delati v prid in blagor davkoplačevalcev, ampak moral je biti strastea bcjevaik za slavo matere (oziroma aekaterim je mačeha) Germaaije. Sloveaci se volitev niso udeležili, zato 80 izvoljeni vsi predlagani kaadidati. Tudi župaa Ornig, ki je že večkrat izjavil, da se ne pusti več vditi, je zopet iz?o!jea ter je to izvolitev tudi »prejel!! Sv. Benedikt v Slov. gor. Dae 26 m. m. je urnrl v Trsteniku, občiaa Sv. Trije Kralji, obCe spoStovan in priljubljea mož Gaspar Klobasa po dolgi, mučai bolezai v 63. letu svoje starosti. Bil je vrl gospodar, radi česar ni zgubila samo rodbiaa dobrega očeta, ampak zgubili so tudi bližaji dobrega soseda. Bil je mož trdaega značaja ia dobrega mišljeBja. Bodi mu zemljica tahka! Vrhovdol pri Bistrici. Tukaj je ubil dae 6. t. mes. ABton Glavič delavca Janeza Novak iz Maribora. Storil je to iz ljubosum- nosti, ker je bil Novak zelo prijazea z njegovo ljubico. Na Pragerskem se je ustrelil orožnik Glaačaik, rodom iz Savinjske doline. Ustrelil se je aa travaiku bliza Pragerskega. Zravea Bjega so našli stekleaico žganja. V Vuzenici je urnrla g. Marija Rotner, roj. Paheraik, aadučit. vdova ia posestaica, v 66. letu. Bila je vzoraa gospodinja ia blaga žeaa. Naj v miru počiva! Iz Pušinec pri Ormožn. Pri aas je bila volitev za ncv občiaski odbor že 5. sušca laaskega leta. Ker pa nekaterim ni po volji izpadla, so reklamirali aa okrajno glavarstvo v Ptuj, akoravao niso imeli nobenega pravega vzroka. Ta reklamacija traja že cehh deset mesecev. Zatorej nujno prosimo c. kr. okrajao glavarstvo v Ptuju, aaj nas veadar enkrat že reSi tega dolgotrajaega čakaaja aa drugo volitev. Pri Mariji SneŽDi na Velki je umrl dae 5. t. m. č. g. Rajmuad Krisper, upokojeni kaplan sekovske Skofije. Rojea je bil 1. 1846. R. i. p.! Na Grobelnem so vsled aove proge Grobelao—Rogatec postajno poslopje znatao povečali. Kakor zaaao, so aa aovi progi dvojezični napisi. Tudi aa Grobelaem se je čital prvi dan dvojezični napis: »Herren — Za gospode«, toda izginil je takoj, čeS »Grobelno je postaja južae železaice in južaa železaica ima na Štajerskera samo aemSke napise. Sv. Ema pri Pristovi. V četrtek, dae 7. ian. zvečer pride posestaik Jože Kovačič pijaa domov in hoče ženo pretepati. 34 letai miroljubai sin je mater branil, oče mu vrže velik nož v trebuh, da se čreva izsujejo. Še predao je bil previdea, je sin prosil očeta odpuščaaja ter rekel: »Da bi le oče ne bili zaprti.« Orožaiki so očeta najprvo peljali k mrtvemu siaa, nato v ječo. Ljudje pomilujejo ubogo mater ia hčere. Z Dnnaja je pobegnil leta 1859. v Šmartaem na Štajerskem rojeai, v Celje pristojai trgovski sluga Martia Zupanc. Poaeveril je svojemu gospodarju C. F. Petzoldu li.130 K 15 v. Celjske novice. Predsednikovim namestnikom pri porotaem sodiSču v Celju je 3e za I. porotno zasedaaje imeaovaa deželao sodni svetaik Alojz Gregoria. — Doklade za mesto se bodo zviSale za 1. 1904 za 10 % tako da bo letos 50 % doklad. Za 1. 1904 so proračuojeai dohodki aa 83 561 K in izdatki aa 184.423 E; toraj je primanjkljaja 100 880 kron. Krasea vzgled posilinemškega gospodarstva I — Celjski veteraaci so zaključili svoj občni zbor s »heil« klici na svoje domišljavo aemško misljenje, namesto z običajflo proslavo cesarja. Sv. Rupert v Slov. gor. Pri nasem krajaem šolsk. svetu so aa predlog jedaega izmed aekdan|ih soustanovnikov tukajSnega bralaega društva vkljub vsem pojasailom ia ugovarjaaju od straai 6. g. župnika določili, da je tukajSaje bralao društvo nepotrebao (?) ter so sklenili na vlcženo proSnjo od strani omenjeaega draštva zahtevati za prostore v stari šoli takSae pogoje, da je drustvu nemogoče jim ugoditi. Ob eaeta nam je poalal načelaik Petrič sporočilo, da se v kratkem nameravana veselica z igro ne sme vrSiti. G. aačelaik si uiisli, da je oa že kakSea grof Clary, da bi ajega mcrali vprasti za dovoljeaje igre. Pa ne bo! Prihodajič kaj več o ajegovera samoaemskem uradovaaju kot župan ia krajnoSolski načelnik. Iz Radenc se aam pritožuje aeki naročaik, da ae dobiva dvojezičaih tiskovia aa poSti. Ker so v tamcSajem poštnem okolišču prebivalci izključao sloveaske aarodaosti, je dolžnost poStaega urada, imeti vedao zadostao mncžiao dvojezičaib tiskovin v zalogi. Vsakdo aaj zahteva dvojezičae tiskovine ia urad vam jih m o r a dati. V Radencih se je prostovoljao razdružila kmetijska zadruga za Radence in okolico. Laški trg pri Celju. Dae 7. t. m. so naSli mrtvo v domačem studencu žeao mizarskega mojstra Karolino Šket. Ker so vratica na studeaec majhaa, je nemogoče, da bi se bila ponesrečila. Žena je bila že nekaj časa otožna ter je v tem staau storila samomor. Tudi ajena mati je aa eaak način končala življenje lz Velenja se nam pi3e: Žalostne Solske razmere. Uboga Sola, koliko bridkih ur si že prebila ia koliko jih Se bcdeš! Tako si misli marsikateri veleajski sloveaski narodajak. Uboga si ia tužao, da tužno je tvoje staaje. Odprimo vrata ia stopimo notri! Kaj vidimo? Gospodičaa učiteljica je: Aaa Pfeifer. Kako mlati nemSčiao, da tiste nemčurske smeti kar odletavajo! Kaj pa sloveaščina? Ali je ne zaa?! Skoro bi rekel, da ne. Ali je pa morebiti sloveaski jezik tako grd in aezarobljea, da bi jo moralo sram biti sloveaski govoriii?! Sloveaskega jezika le tisti ae spoStuje, kateri sveta ne pnzaa in ae ve, kakSai ljudje po svetu živijo. Želimo pa njej iz srca, naj bere prav pridao sloveaske kajige. Če drugega nima, je tudi abecedaik dober, saj se dobi pri »Mahaau«. Ločitev občine Vransko. Cesar je potrdil sklep dež. zbora, da se izloči iz občiae Vraasko samostojaa občiaa Prekop. Občiaa Vransko obsega sedaj samo Vraasko ia Lofiič. Občinski urad občiae Prekopa je t hi&i fit. 6 posestaika in občiaskega odbornika Aatoaa Čizej. Iz Vitanja se nam piie: Zadajo aedeljo se je vrSiia v občiaski sobi protestaatovska maSa. Mislimo, da nam ne bo nihče oporekal, ako trdimo, da to hiSo plačujejo skoro izključao sami katoličaai ia da niso protestaati dali k hiSi niti viaarja. Ako je torej biSa občiaska, občaai vsi katoličani, kako pride občiaski odbor do tega, da dovoli protestaatom sobo? To pravico veadar imamo, da lahko razpolagamo s svojim imetjem kakor hočemo. — V tekočem letu je prvi v tej župaiji umrl dhe 7. jaa. previdea s sv. zakrameati Fraac SlemenSek, posestnik v Ljubnici, Se le 43 let star. Zapustil je blago in pridao ženo ia Sest milih, maloletaih otrok. Imel je dobro urejeno posestvo, dičao hiSao in gospodarsko poslopje. V celern okraju je bil radi svcjega kremeaitega zaačaja zelo priljubljea. Bodi mu zemljica lahka! Samomor vojaka. Dae 6. t. mes. aa dan sv. Treh kraljev se je vstrelil vojaknoviaec od 87. pespolka 14. stotnije v Pulju. Ker ga ni bilo od aikoder, so mishli, da je pobegail. Nasli so ga se le tretji dan v gozdu mrtvega in zraven ajega pusko. Ime iriu je Jaaez Krajšek iz Trbovelj. Vzrok samomora se ne ve. Videm ob Savi. Med Solsko mladino se je pojavila davica. — Na novega leta dan smu imeli tri mrliče. Žalostno novo leto! — Kakor se čuje, ustrelil se je v Zagrebu dae 7. t. m. I. Zupaačič iz Zdol. Bil je pri vojakih podčastnik; služil je že nad 3 leta. Vzrok samomoru Se ni zaan. Cesar je podaril prostovoljni požarni brambi v Sevaici 150 K. Iz Sevnice ob Savi. Naaelil se je tukaj občiaski zdravnik g. dr. K o n e č n i k. Hud boj s kravo. V poaedeljek, dae 11. t. mes. je bil aa Plaaiai sejem, na katerega je prigaal hlapec oadotaega posestaika gosp. Perčiča, Martia Forštaer, kravo. HudomnSaa žival je jela, ko jo je hlapec na sejmiSče postavil, hudo razsajati in oklu sebe biti. da je preplašila skoro pol plaainskega trga ib vse sejmarje, ki so bežali aa vse straai, zapustivSi svoje Sotore ia živiao. Nekateri so potem živiao komaj naSli. Hlapcu je raztrgala vso obleko tako, da je bil bolj strasilu podobea kakor pa človeku. Toda Smentu še ni bilo to dovolj, vedao boij je divjala ia razsajala. Bolj ko so jo možje z orožaikom vred mirili ia tolkli, hujSa je bila. Ubogi razcapaai hlapec se je ojuBačil ja jo prijel čvrsto za vrv, katero si je ovil okrog desae roke. A aesreča je hotela, da ga je krava prevrgla ia mu stopila na desao roko, okrog katere je imel ovito vrv ter mu jo je pri prvem sklepu skoro popobioma prelemila, tako, da so mu kar kosti vun Strlele in mu ' je visela proč kakor rokavica. Divjo kravo 80 komaj z veliko silo čez pol ure ukrotili in jo v hlev spravili. Hlapec je še Ie komai ea teden služil pri omenjeaem gospodarju. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolaico. Občine kozjanskega okraja so skleaile, da bodo odslej z vserai javaimi uradi dopisovale le sloveaski ter zavrnile vsak aemSki dopis. 2ivijo aarodaa zavednost! Kaj pa ostali okraji in občiae?! Nova Štifta pri Gornjemgradu. Pri nas smo ustaaovili prepotrebno Solsko kuhiBJo. Oddaljeni Solski otroci bodo dobivali opoldae toplo kosilo. V ta namea je že darovalo aekaj dobrotnikov. Prosimo za mnogo posnemalcev! Naš cesar je bil v poaedeljek, torek in sredo na lovu na Goraiem Štajerskem v Miirzstegu. V ajegovem spremstvu sta bila knez Jurij Leopold Bavarski in aadvojvoda Franc Ferdiaand. Včeraj se je vrail cesar na Dunaj. .'..-,. Zanimive knjige: Pesmi »Silvina Sardeaka«. Ravnokar so nam došle v roke sveže pesmice Silvina Sardenka: V mladem jutru. Po aaši sodbi je Slovenija v Silviau Sardeaku dobila izredaega pesaika. Pesmi zaslužijo vse drugačae pobvale in vse drugačnega priporočila, kakor jim ga mi dajeino v skromnem listu, ki pač ai nameajeB za obširne ocene. Knjigo priporočamo aajtopleje. Cena je 1 K 50 v, s poStaiao 10 v ve6. Naroča se v Ljubljaai pri uredaistvu »Dom in Sveta«. — V Novem mestu v tiskarai Krajec nasledniki je izSel XIII. zvezek spisov KriStoia Šmida in sicer z vsebino: Sveti večer, posloveail Fr. Salezij. Zaaimivo, blažilao berilo! — Temelj za blagostaaje kmeta. Navodilo, kako aaj kmet za svoje rastline zbira hraao ia kako jim. aaj hrano podaja. (Poaatis iz Slov. Gospodarja: Gaoj in gnojeBje.) Spisal J. Bele, potovalni učitelj v Mariboru. Cena knjižici 40 v po pošti 45 t. Lahko se poSlje ta zaesek tudi v poStnih zaamkab. Na naročila brez deaarja se^ne bo oziralo. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, koroSke ftlice 9tev. 5. V Makedonijo. Od vojaega miaistrstva }e doSel poziv, kdor hoče iti v Makedonijo k orožaikom. Oglasiti se smejo le oni, ki že najmaaj eno leto služijo. Pri sloveaskem 87. peSpolku v Pulju se jih je oglasilo maogo. Sloveaska hrabrost ia ljubav do svojih zatiranih slovaaskih bratov se ie zopet zabliščala v jasai luči. Klobuke dol, vi oholi nasprotaiki naSega aaroda, pred majhBim pa čvrstim narcdom! Dokler bo Avstrija imela še take siae, ni se ji treba bati pred aemSkimi izdajicami, ia če Se bo teh kot listja ia trave! Angleži na Štajerskem. Štajersko druStvo za proraet tujcev je dobilo obvestilo, da pride prihodajo spomlad na Štajersko več bogatih angleSkih rodbin, ki bi se rade zabavale aa Štajerskem z lovom postrvi. Društvo sedaj poziva vse občiae in druStva, ki vedo za to primerae vode ia kraje, aaj to nazaaaiio. Posestnike travnikov opczarjamo aa daaaSaji razglas deželaega odbora o oddaji travnega in deteljnega semeaa. Cerkrene štvarl. Ignacij Hladnik je zopet vglasbil lepo maSo aa <5ast blažeai Devici Mariji. Partitura za godbo staae 5 K, za 4 glasove 2 K, posamezea glas 20 v. Nadalje nam ie doposlal 5 Taatum ergo in 5 maSaih pesmi (izbrani ponatis op. 17, 26 ia 35). Dobi se pri skladatelju ali pa pri J. Blasaiku v Ljubljani. Društrena poročlla. Občni zbor »Bralnega in pevskega društva Maribor'« se vrSi v nedeljo, dae 17. t. m. v druatvemh prcstorih »Narodaega jjoma«. Začetek ob 8. uri zvečer. »Slovanska čitalnica" v Mariborn priredi 17. t. m. komorai godbeni večer ia 24. t. m. uprizori igro: »Divji lovec«. »Katol. izobražev. društvo v Stndencih pri Mariboru" ima v nedeljo, dae 17. t. m. dopoludae ob 10. uri občai zbor v druStveaih prostorih. Za dijasko knhinjo v Mariboru je plačal zaaai Kresaik iz Črešajevca globe v pravdi dr. VI. Seraeca 10 K in dr. Rosiaa daroval stroške zaslužeae v tej tožbi 20 K. Ciril Metodova veselica v Št. Lovrenca nad Mariborom, ki se je vršila dae 10. jan., je vzorno lepo vspela. Ni bilo sicer velikega števila domačiaov navzočih, pač pa je došlo goitov z bližnjih ia daljnih krajev v prijazai Št. Lovreac v tolikem številu, kot §6 malokedaj. Posebao častno so bili zastopani mariborski Sloveaci. Raz poslopje Piraatove gostilne je mogočao vihrala milobarvaa trobojaica, katero si mogel že z oddalja opaziti, kažoč s tem tamoSajemu po aarodaosti okuženemu kraju, da se daaes vrši tu sloveaska slavnost, da se danes tu zbira toli zaaičevani sloveaski narod. To je veljalo posebao trgu samema, kajti aevoSfiljivi Svabi v trgu so tako strastao delovali in si prizadevali na vse kriplje, da bi preprečili narodno slavaost; nobene gostilne iu nikakega prostora ni bilo moči dobiti, a naSel se je vendar mož v osebi g. Piraata, ki je rade volje dal prostore slovenskemu društvu aa razpolago. Čast mu! Pa še več! NevoSčljivi nemčurji so prepovedali vsem vozaikom prevažati sloveaske goste s kolodvora v trg. Zapomnili si bomo to! Le čakajte, še radi nas boste vozili, sicer boste morali dati vaše grmaaske saai s koaji in hlapci vred v mariborski švabski muzej. Zanimivo je pa to, da so se nasli uporniki, ki so z veseljem vozili narodne goste. Že se je zbralo polao ljudstva v ozaljSaai dvorani, ko g. župnik Moravec pozdravi najprisrčaejSe v kratkih ia lepih besedah vse aavzoče. Za ajim povzame besedo g. župaik Bračič, govoreč o Ciril-Metodovi družbi. Njegov prelepi govor ia krepka beseda, s katero je aavduSeval aavzoče za narodno delo, ceail sloveaski jezik, pozival posebao pohorske posestnike, niti pedi zemlje kedaj odstopiti aetaSkemu grabežu ter ostati zvest sia svojemu narodu, je segal gotovo vsaketau v srce. Res, da ai velik naS sloveaski aarod, a radi tega ne smemo zaničevati in sovražiti milega materiaega jezika, kot delajo to naši odpadniki. »Ako ai nas veliko, saj je pa velikanski rod matere Slave, katere siaovi smo i mi! Biti slovenske krvi, bodi Sloveacu ponos!« S temi navduSeaimi besedami završil je g. govoraik svoj govor. kateremu je sledilo dolgotrajao ploskanje. Zatetn se je predstavljala igra »im.poaova Micika«, ki se je izvedla tako izborno, da ja izboraeje ni moči vprizoriti na mestaih odrih. Kralj igralcev je bil seveda oSe župan, ki je zajemal svoje dovtipe celo >iz globočiae naše zgodovine« ža njegova hči Micika, ki je odkrito izjavila zapeljivemu mestnemu ljubimcu, da »ni več prostora v graški blaznici.« Vsi gg. igralci ia igralke so želi viharno priznanje s ploskaajem. Bogata tombola je prinesla maogim prekrasne dobitke, da, ceto takim, kojim sicer ni sreča mila. Še dalje smo se zabavali; ni nam maBjkalo predpustne zabave: slovenska pesem ia godba sta se razlegala pozao v aoč po šeatlovreaSkem nemčurakem kraju, kažoč, da Se biva tu trden živelj pohorskih Slovencev. Jareninska mladeniška zveza \e priredila v aedeljo, dae 10. t. m. veselico z govorom. petjem in igro >Dr. Vsezaal ia Bjegov sluga Štipko Tiček«. Domači faat Fr. Sekol je kaj spretao govoril o aemčurjih. Razlagal nam je, koliko vrst jih razločujemo, kako jih lahko spozaamo ia napovedal jim \e boj aa vseh črtah. Sram vas je labko, jareaimski nemčurji, ker vas je priprosti sloveaski faat tako osmešil! Pod spretaim vodstvom domaČega g. učitelja Čoača je zapel domači pevski zbor tri krasae pesmi, posebao piTa »Po zimi iz Sole« je vsem aajbolj ugajala. Nismo se mogli dovolj načuditi tem domačim pevcem in pevkarn, ki so aas s svojim petjem očarali. Zatorej pa čast ia slava vrlim iareainskim pevcem ia pevkam, posebao pa ajihovemu odličaemu pevovodju! Tudi igra je izborno vspela; posebno dobro je igral Štipko Tiček, kateremu se nismo mogli dovolj nasmejati. Tudi druge vloge so bile v spretnih rokah. Res, bil je prakrasen večer. katerega nam je aaredila mladeaiška zveza! Žal, da v Jareniai ni dobiti večjega prostora, kjer bi se prirejale take veselice. Koliko ljudi bi 8e bilo rado videlo igro ia posluSalo lepo petje, pa zaradi premalega prostora jim ai bilo mogoče. Zato pa se bo igra v aedeljo ponovila za oae, ki niso mogli dobiti pri prvi predstavi prostora. Od Sv. Beuedikta v Slov. gor. NaSe bralno druStvo je zadajo aedeljo priredilo krasBo veselico, ki je vse vdeležence v polni meri zadovoljila. Imeli smo zopet veliko milih gostov iz soseSčin, tako od Negove in Sv. Trojice, mladeaiči pa so doSli v obilnem Stevilu od Sv. Aatoaa v Sl. gor., od Sv. Jurija v Sl. gor, od Sv. Petra pri Radgoni, in celo od Sv. Urbana pri Ptuju. Po pozdravu kaj lepo zapoje naš meSaai zbor pod spretnim vodstvom učitelja Bregaata »Slovenec sem.« Mladenič Ferd. Geratič iskreno prednaSa pesem »Moje posvečenje«, Matilda Tomažič pa pesem »Vesela pevka.« Sedaj pa nastopi na3 moSki zbor. Pesmi »Plovi, plovi ladja« in »Pesem slov. mladeaičev«, uglasbeaa od P. Angelika Hribarja ste jako ugajali obsiastvu. Dekliei Marija Geratič m Amalija Letaik aavduSeao deklamujeta pesmi »Domoviai« in »Sv. vera iardomoviaa«, meSaai zbor pa zapoje v srce segajočo pesera Hudoveraikovo »Naša zvezda«. Na občao zabtevaaje se je morala pesem ponoviti. Amalija Klobasa razodeae v pesmici »Deklica in rožca« da »le aedolžaost, čednost sveta, večfli raj ima*, Ferd. Geratifi pa z »mladeniško budaico« vspodbuja mladeniče k delu, k borbi sveti za vero in domovino. Najzaaimivejša točka pa je bila igra »Egiptovski Jožef«. Mladeniči naSi so se res potrudili, da 80 nam vseskozi izvrstao predstavili ganljivo zgodbo o egiptovskem Jožefu. Jako prikupljiv je bil aastop Jožefa (Jak. FekoBja), ki ima Bajtežjo ulogo; posebno zaaimiv je bil očak Jakob (Fr. RoSkar), nad vse ljubezaiv pa je bil maii Benjamia (Ferd. Geratič). S prav naravaim igraBjem se je odlikoval brat Gad (Aat. Zemljič), pa tudi ostali bratje Simeon (Aat. Hari), Dan (Fr. Rajgp) ia Ruben (Fr. Zižek) so jo dobro pogodili. Posebno lepo je vedao aastopil s svojim zaaimivim govorom brat Juda (Ciril Vrbajak). Prizor, kako prodajo bratje Jožefa, se je vrlo posrečil: Fric Merčaik, Fr. Veiagerl in Fr. Klobasa so bili prav zviti raadjaaski kupci. Lepo je predstavil FaraoBu veliki točaj (Pavel Hajažič) mladeniča Jožefa, Faraon (Peter Cetl) je jako dobro pokazal svoje kraljevo dontojangtvo, modrijaaa (Fr. RoSkar ia Fr. VeiBgerl) sta Se posebao vzbujala pozornost gledalcev. Služabaik Ju3ul (Jaa. Cetl) se je skazal kaj zvest in spretea služabaik, tudi služabnika Faraoaova (Antoa in Rudolf Zemljič) aista zaostala za Djim. Veliko smeba je vzbudil aastop bratov z vrečami, zares gaaljiv pa je bil konfini prizor, ko se da Jožef spoznati svojim bratom. Splošaa sodba je bila, da so naSi mladeniči jzvrstno igrali ia pokazali velik napredek od prre predstave doe 15. novembra 1. 1. Vsa čast aašim mladeničem! Veselico je zaključila deklamacija z živo podobo »Vefina Iuč<, ki sta jo kaj lepo predaaSali Matilda Tomažič in Amaliia Klobasa. — Prosta zabava se je vrSila v Horvatovi gostilni. Bila je aad vse prisrčaa. Tu se \e vrSil, rekel bi, pravi mladeaiški zbor. G kaplan GomilSek je aazdravil sosedaim mladeničem pa tudi domačim, ki so se toliko trudili za dober izid te vetelice. Mladeaič Giril Vrbnjak je v lepib besedah izrekel zahvalo dubovnemu voditelju za ves trud pri tej veselici. Mladeaič Franc RoSkar je ogajevito spregovoril mladeBičemgostom, slavil aatoajerske mladeaiče, ki tudi imajo svojo mladenisko zvezo ter vspodbujal JurjevCaae, aaj si tudi ustaaovijo svojo mla- | deaiSko zvezo. Obljubili so, da to store, čim preje bo mogoče. AntoBjevski mladeaič BalaSkovič je v imenu aatoajevSke mladeaiške zveze kaj aavduSeao pozdravil aapredujočo beaedisko mladeaiško zvezo, vrbaajski mladeaifi Novak je v dovršeaem govoru razpravljal o naših verskih, narodaih ia gospodarskib težajah, da smo ga vsi občudovali. Predsednik antonjevSkega bralaega drustva, čebelar Jurančič je povdarjal, kako lepo je, kjer cerkev, šola ia starisi v pravi slogi delujejo za aarodov napredek. Vmes se je glasilo ubrano petje aaSega meSanega zbora. Kako lepo vam je bilo gledati te aavdusene mladeniče, zbrane v prisrčai bratski ljubezai, kako krasno je donela aaSa raila sloveaSčina iz ust mladih, navdušeaih govoraikov! Starejsi navzoči so kar strmeli ob tem izredaem pojava mladeaiske aavduSenosti in izobraženosti. Da, res, mi gremo naprej, mi mladi! Polni najlepSih misli, polni aajlepSih sklepov za bodožnost narodovo, smo se vračali v prisrčnen* veselju na svoje domove. Ta veselica, ta mladeniSki sestaaek je bil zopet kamenček za stavbo pravega narodnega napredka. Čast in slava vam vrli sosedai mladeniči, ki ste toliko pripomogli h krasaemu izidu te veselice. Ostanete aam aepozabljeai! Od Sv. Antona V Slov. goricah. Spali smo precej časa, a v zadajera Casu smo se predramili iz škodljivega narodnega spanja. 0 tem je dovolj svedočil občai sgbor aašega katoliskega bralaega društva v aedeljo, dae 3. jaauarja. Prostoraa Solska soba je bila natlačeno polna. Največ je bilo aavzoče mladiae, mladeaiSev in deklet. Z lepim pozdravom otvori predsedaik Jurančič občni zbor in da besedo beaediskemu kaplanu GomilSeku. Govoraik izrazi svoje posebao veselje aad ogromno vdeležbo, navdusuje navzoče za trojao delo, za delo za Boga, za domoviao ia za aaš gospodarski aapredek, častita ABtOBjevčaBom, da imajo druStvo, ki po svojem imeau in po pravilih stoji odločao na katoliško-slovenski edino pravi podlagi, iskreno pozdravlja mladi zvezi, mladeaiško in deklisko in poda obilo aaukov, kako naj bi Aatonjevčani v bodofie delovali pri svoiem bralnem društvu za vsestranski aarodai in gospodarski napredek. Vsi so pozorno posluBali in odobravali govornikove bodrilae besede in obljubili, da bomo napeli vse moči, da se popolnoma probudi lepa naša župaija! — Iz poročila tajnikovega ia blagajaikovega je bilo razvidno, da je v pretečeaem letu aa5e druStvo Stelo komaj blizu 30 udov, kar je bilo res malo. Nato je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik Juraačič, podpredsedaik trgovec TuSek, tajnik uSitelj Klemeačič, blagajnik ia kajižaičar kaplan Škamlec in cdbornik mladenič BalaSkoviS. Imena izvoljeaih odboraikov so aam porok, da bo društvo pričelo novo živahno življenje. Kaj krasao nam je zapel meSaai zbor domačih in sosedBih učiteljev ia učiteljic nekaj pesmic, pobralo se ie aekaj udnine in predsedaik Juraačič je zaključil vrlo zanimivo zborovaaje, katerega ao počastili prijatelji od Sv. Aadraža ia Sv. Lovreaca ter Sest koreajaSkih beaediskih mladeničev. — Da bo naSe bralno društvo v bodoče res srediSče novega živahaega delovaaja, o tem ae smem dvomiti, saj že obe zvezi, mladeaiska ia dekliska, Stejete čez 100 udov, ki se pogostoma zbirajo aa poufinih shodih, ki jih vodi in pri katerih ima lepe, zaflimive poučne govore obeh zvez duhovni voditelj za mladino izredno vaeti kaplan Škamlec. Mladeaiče in gospodarje pa poučuje uCitelj Klemenčič vsako nedeljo po večernicah s hvalevredao vaemo v viaogradaistvu. Da, tudi mi AatoBjevčaai smo stopili v vrsto napredujočih zavedaih Slovencev. Zato pa le krepko aaprej na začeti poti starejai, Aatoajevfiaai, posebno pa ti, ljuba ia nadepolna aaša moška in ženska mladina! Sv. Rnpert v Slov. gor. Naše bralao draStvo vrlo Bapreduje. Naročilo si je aov oder, na katerem je ie v aedeljo, dne 10. t. mes. igralo. Bralao sobo imamo v starem Solskem poslopju. To pa ni povolji aekemu staaovalcu v istem poslopju (aaročaiku »Tagespošte«). Toda ruperčki Sloveaci, nič se De brigajte za hude poglede omeajeaega gospoda, ampak pridno obiskujte bralao sobo. Iz Murskega polja. Zveza prosto- voljaih gasilaih druStev za ljutomeriki okraj je imela dne 20. grudaa 1.1. letao zborovaaje v Bučečovcih. Vabilu so se odzvala skoraj vsa posamezaa gasilska druStva ia bila po svojih zastopaikih zastopaaa, katerih je bilo aavzočih trideset. Ker je bil začetek napo- vedaa aa drugo uro, in ker aam c. kr. okrajao glavarstvo ni priposlalo Bobeaega zastopaika na zborovanje, je otvoril gospod aačelaik zborovaaje. Iz zborovaaja je posneti, da se hvala Bogu letos aiso pojavili kaki nevarni požari, kakor se je to zgodilo tu ia tam v prejSaih letih; toraj v tem oziru za- veziao možtvo ni občutilo sile. Zaveziao možtvo se je pa polaoSlevilao vdeležilo spre- voda veleč. gosp. dekana Iraaa Skuhala t Ljutomeru dae 20. svečana 1.1. Ker so čeSka gasilska društva praznovala svoj 50Ietai ob- staaek v dnevih 15, 16., 17. avgusta 1. 1. bi se bila rada zaveza vdeležila te slavaosti, toda ni imela dovolj denarnih sredstev, da bi poslala zastopnike. Brati Kraajci so nas povabili, aaj se njim pridružimo v Spilfeldu, pa pri aajboljši \olji se to ni moglo zgoditi. Pozabili pa aismo čeSkih gasilcev. Napisal se je laskar pozdrav, kateremu se je pridjala okrašeaa fotografija zadružnega možtva ter ta poslala v pozdrav aa Češko. Zaveziao možtvo je bilo polac številao zastopaao pri sv. maši na rojstai daa presvit. cesarja v Ljutomeru. V zavezi je 13 posamezaih dru- štev z 221 možmi in 16 br.zgalaimi pripra- vami. Odboru zaveze se je pokazalo, da so staaovaaja v področju gasilaega druStva »NorSeaci—Babeaci« jako raztegajeaa in brizgalaica, katera je v spravi&u v vasi Nor- šeaci, ae odgovarja vsem gasilskim zahtevam. Zatoraj se bo naprosil slavni občiaski zastop in slavni deželni odbor za prispevek, da si lahko Babeaci omisliio vodoses, s katerim se lahko v slučaju potrebe iz potoka Mirice voda privaja. Gasilno druStvo občiae Cvea je v svojem delokrogu, to je v svojih stirih od- delkih Cvea, Gor. Krapje, Spod. Krapje ia Mota nabralo za poaesreCeace v Sloveajgradca 78 kron 33 via. in izročilo c. kr. glavarstvu, da se je poslalo poaesrečeaim v SloveBjgradec. Ziveziaa blsgajoa je pokazala, da ima 495 K 6 v gotoviBe in 36 K terjatve, toraj skupaj 531 K 6 v. Izdatkov je bilo 8 K 23 v. Ti so pa že odbiti od zgoraj zaznamovaaega zneska. Ta zaesek se je večjidel dal gasilcu Mihalu LipSa, kateri se je poSkodoval pri požaru v Logarovcih pri poseataiku Strahu, ko je re- ševal živiao. V aovi odbor so voljeBi zopet stari odborniki: Jože! Rajh, kmiet aa Moti, aačelaik; Vido Magdič, kmet v Klučarovcih, nač. aamestaik; Josip Karba, kmet na Krapju, tajnik; Alojzii Štiblar, kmet v Križevcih, bla- gajBik. Stara cesta pri Ljntomeru. V sredo, aa 8v. Treh kraljev popoldae se je vršil v gostilai g. Vrabla aa Kamenščaku ustanovni shod »Kmetijskega druStva Stara cesta ia okolica«. Koj prvi dan je pristopilo k druStvu 44 udov, kar zaači, da ie bilo tako druStvo že davao potrebno. — Drustvenim predsed aikom \e bil izvoljea Ivaa Tomažič, nadučit. na Stari cesti, Bjegovim aamestaikom Mart;a Vrabel iz KamenSčaka, blagajaikom Ludvik Šoštarič, lajBikom Matija Kosi iz Stare ceste; odbora ki pa so kmetje: Lipovec Fraac iž VcgriCevec, Vrabel Ivaa iB Škrjanec Ivaa iz Beaetkn, Meznarič Jakob iz MekotBjaka, Kaučič Jakob iz Desnjaka, Senčar Fraac iz Kamenščaka. — Dal Bog, da bi mlado druStvo vrlo aapredovalo v korist naiemu sloveaskerau kmetu! Društvo je počastil tudi g. nadučitelj Vabič, da 8e je eakrat razložil kmetom važaost takih druStev; ajemu gre poaebaa hvala, ker si je iztekel veliko zaslug pri saovaaju tega prepotrebnega druStva. Hvala mu! Ljntomerska podrnžnica c. kr. kmetijske dražbe priredila bode tekom leta na razaih krajih domačega okraja strokovao poučaa predavaaja. Prvo tako v letoSajem letu bode v aedeljo, dne 17. januarja po raai božji službi ob 8 uri predpoldae, pri katerem bode potovalai g. učitelj M. Jelovsek govoril o napredai živiaoreji, in se vabijo vsi kmetovalci, da pridejo. Pri tej priliki bode kmetijska podružaiea sprejemala ude, kateri skozi celo Ieto dobijo strokovni časnik »Slovenski Gospodarski Glasaik« zastoaj, ia druge potrebsčine, kot: živiasko sol 3 do 4 krone ceaeje kot pri trgovcih, zaaesljiva semeaa, kot: deteljičao, rusko laneao, travaidka, ruaiao (pese), umetaa gaojila, aadalje: kmetijska orodja, travaiske brane; potem: izbraae plemeaske mrjaSčke, za polovico prave ceae, ia drugo. Vsak posamezea kmet moral bi ie zavoljo koristi, ki jih bo imel, postati ud kmetijske podružaice. — T. č. predsedaik Jos. Mursa. Katol. slov. polit. draštvo nSlogaM s sedežem v Ormožn si je pri svojem letošBjem občaem zboru sestavilo sledeči odbor: Prromestnik dr. Ivaa Omulec, odvetnik, načelaik ormoškega okrajaega zastopa i. t. d. v Ormožu; njegov namestnik Ivan Kočevar, trgovec, deželai poslaaec i. t d. v SrediSču; tajaik Mihael Korošec, tajaik okrajae posojilnce v Ormožu, blagajaik Marlia Stanič, posestaik ia župaa na Hardeku; odborniki: Dr. Oroslav Kristaa, okrožai zdravaik v Orraožu, Aiojzij Mikl, veleposestoik ia trgovec v Ormožu, Fiorijaa Kuharič, posestaik in župaa na LeSnici, Ivaa Škrlec, c. kr. poStar pri Sv. Tomažu, Jožef Šiako, posestnik in župan v SrediSču; odbornikovi namestniki: Makso Robič, trgovee v SrediSču, Štefan Peraat, odvetniski koncipijent in posestnik v Ormtžu, Jakob Potočnik, čevljarski mojster v Ormožu, Fraac Gorazi, veleposestaik in gostilaičar v Ormoiu, Leopold Petovar, ces. kr. poStar ia veleposestaik v Ivajakovcih ter Fraac Zabavnik, posestnik in žapaa v Vodraacih. V Cvetkovcih pri Ormoža je priredilo dne 3 t. m. kmet. druStvo za ormoSki okraj svoja druStveaa predavanja. Navzočih je bilo okoli 150 posestaikov iz domačega kraja, iz Gorišaic, Sv. Marjete, SamoSanov, Formina, Gajovec itd. Govorili so: g. IvanuSa o vsžaosti ia potrebi umaega gospodarstva, g. Korpar o umni živiaoreii, gosp. DokSa o sadjereji V debato sta posegla tudi gg. nadučitelj Žunkovifi in ŠoStarič. Zborovaaje je vodil predsednik druStva g. iažeaer Ferdo LupSa. Ob tej priliki se je ustaaovila nova podružaica pod imeaom Sv. Lenart. Po pravilih je odboraik ceatrale kmet. druitva g. Korpar Tomaž tukaj izvoljea eb enem za predsedaika te podružaice. Temu sledi volitev Sestih odbcraikov in s;cer: gosp. aadučitelj Franc Megla pri Sv. Leaartu, gosp. Aadraž Mubič v Cvetkovcih, gosp. Ivan Horvat v Cn-tko\cih, g Jožcf Kova&ec v OsluSovcih, g. Jožef Piatarič v SamoSanih in g Henrik Irgolifi v SodiDcih. Runeč pri Ormožn. Zahvala. Gospod J. Kočevar, deželai poslaaec itd, poslal je »Kmetijskemu druStvu LeSnica pri Ormožu« zaesek 10 K v društveae nameae in gospod J. MeSko iz Grma podaril je druStveai kfljižnici osem lepih kajig. Obema kličeta aajarčaejsi »Bog plati« tafi. predsednik F. Vabi« ia denaraičar J. Habjanič. Iz Staregatrga pri Slovenjgradcu. Oirimo se tudi mi aekoliko v preteklost! Zapazili bomo. da se je marsikaj spremeailo. Šola v Siele-Vrhe je dobila vrlega učitelja Karola Job, ki je izjavil, da rad poduču[e v petju ia glasbi. Mladeaiči, poprimite se te ugodae prilike! Tudi aedeljsko Solo bi vam odprl, če bi se oglasilo zadostao Stevilo obiskovalcev. Kaj pa je z mladiao aaSega bralaega druStva ? Preteklo leto aam ni priredila nobeae veselice. Mislim, da bo zato letos boljse, fie kaj bo? Toda popolaoma 8e veadar ni zaspala, to nam kaže ob prazaikih krasao ceciljaasko petje, ki te prisili, da moraS ae- hote povzdigniti svoje misli k Bogu. Poučnega predavaaja pri aas 3e do zdaj ni bilo, akoravao 3e precej beremo. V naSe bralno druStvo zahaja 10 iztisov »Slov. Gospodarja«, dva iztisa »Mira«, dva iztisa »Domol:uba« in dva iztisa »Narodaega Gospodarja«. Pravega življeBja vendar ni v aašem bralnem društvu. Prvič zato ae, ker udje ae plaCujejo redao udniae in drugič zato, ker je ista previsoka, namreč 2 kroai 40 viaarjev na leto. Zato nai odbor skrbi, da se bo udnina znižala za polovico ia potem ista redao plačevala. — Pchorski ovčar. Sv. Bolfenk pri Središču. V aedeljo, dae 17. t. m. bode po večeraicah »Kmetijsko druStvo za ormoški okraj« s sedežem v Ormožu priredtlo svoja gospodarstveaa predavanja pri Sv. Boifeaku v gostilai g. Galiča. Nastopilo bode več govoraikov, kakor gosp. Ivanuša, gosp. DogSa, g. inž. Lupša i. dr. ia govorilo se bode le o gospodarstveaem aapredku ia o gospodarskih potrebah tega kraja. Po predavaajib pa se bode ob iednem koastituirala podružaica Sv. Bolfenk po § 4 b društveaib pravil. V vseh strokah življenja so nastopile druge razmere, tako tudi v kmetijstvu, katero je glavaa podlaga državi kakor deželi, zato je nujaa potreba povzdigniti kmetijstvo aa tisto stopinjo, ki zamore zadostovati zahtevam sedaajega časa. Sedaj ne velja več le s krampom in motiko obdelovfcti zernljo; uma in izurjeaosti je treba v gospodarstvea napredek, ia zato je prva točka izmed mnogih, katero si je postavilo omeajeao društvo v svoj delokrog, to je prirejaaje gospcdarstveaih predavaaj in razgovorov o krajevaih potrebah za naSe prebivalstvo velevažaa. Ia koliko zaaimanja ia vgpeba sta imeli obe dosedanji priredbi, to kaže cbilen obisk ia vsestraa^ki podučni razgovori v prospeh kmeta. Zbog tega sta se osBovali že tudi podružaici Sv. Leaart ia Sv. Miklavž. Zatorej udeležite se polnoštevilao vsi, ki ste za napredek, v nedeljo teh predavani in razgovorov, izražajte vsak svoje mneaie v prosv^to kmečkega atanu! Št. Jnrij ob juž žel. TukajSBje katol. bral. druStvo je izposodilo v letu 1903 2900 kcjig. Gotovo častno število za komaj poldrugo leto staro društvo. DruStvo si ni moglo kupiti nobenih knjig, ker je bilo v gmotaem oziru na slabem, zato so pa odlični rodoljubi priskočili z darovi knjig na pomoč. Vsem darovateljem se aa tem mestu iskreao za- hvalimo. Posebao se pa zahvalimo sledečim darovalcem knjig: visok. dežel. odboru, Blaznikovi tiskarai v Ljubljaai, 66. gg. kapelaaoma Gregorju Potokar ia Maksu Asiču, gdčai M. Orač, gospej aadučiteljevi, gospej RiipSl-novi, gg. učiteljiSčaikoma Aat. Kristaa in Ant. Rabuza. Bog povrBi! Vse rodoljube, ki imate morebiti kaj kajig preveč, podarite jih nuSemu brala. društvu, katero vam bode zelo hvaležao ia zravea storite Se roddjubao delo. Bralno društvo v Konjicah aam nazBaaja v zadajem trenotku, da bo imelo dae 24. jaa. ob 3. uri pop. občni zbor z navadaiaa vsporedom. Slov. katol. bralno drnštvo v Novi cerkvi je imelo dae 31. decembra svoj letai občai zbor. Za časopise se je plačalo preteklo leto 56 K, aovih knjig je prirastlo 36, prebralo se jih je nad 800. Knjig bi se prebralo še tri- ali stirikrat toliko, če bi jih diuStvo imelo t zalogi. Ker jih pa ai, se moramo s tem Stevilom zadovoljiti. Prosijo se vsi izobražeai rojaki tukajSaje župaije, da bi aam darovali za Ijudstvo prikladoib knjig, za kar jim bodcmo iz srca hvaležai. Liste: »Sloveaec«, »Mir«, >Narodai Gospodar« so dobivali društveaiki brezplačao od podporaikov. DruStvo hoče aapredovati in širiti pravo omiko med tukajšajim liudstvom. Iz drujKTllt krajer. Fml. grof Latour, vzgojitelj rajaega prestoloaasledaika Rudulta je minoli mesec umrl. V svoji oporoki je določil, da se naj opusti vojaško spremstvo pri Biegovem pogrebu, ker imajo itak vojaki dovolj drugega dela. Pozabljena železniška postaja Pred mrogimi leti so aapravili v Čulaiei aa Hr- vaSkem ob ogrski meji na državai železaici postajališče. Ker je pa osebai promet res nezaatea, izbnsali so menda sprevodaiki to postajaliSče sploh iz vozaega reda. Nedavno sta se hotela dva gospoda peljati v Čaliaec, toda sprevodnik ju je hotel prisiliti, da se morata peljati do Sesvete ter res ni botel dati v Čulaicu vlaka vstaviti. Gospoda pa sta bila odločaa ter sta začela vleči zvonilo za nujao pomoč in vlak se je naglo vstavil. Ctospodarske drobtlnlce. Hraniloica in posojilnica pri Sv. Knnignndi na Poborjn je imeia v preteklem letu 1903 prejemkov 65866 K 80 v, izdatkov 64885 K 59 v. Denaraega prometa 130752 K 39 v. Hraailaih vlog je bilo vloženih 39722 K 15 v, vzdigajeBih 23162 K 88 v. Posojil se je izplačalo 21442 K 87 v, vrajeaih je bilo 7169 K 19 v. Deaaraega prometa je bilo 1. 1903 več kot 1. 1902 za 36539 K 66 v. Iz tega se vidi, kaka dobro napreduje imeaovaaa »Hraailaica ia posojilBica« na visokem Pohorju. Pa je tudi v dobrih ia spretaih rokah, zato ima ljudstvo popolao zaupaaje do aje.