Llot k« koristi dolov-okogo Itudotvo- Dolov-ol oo o p rov I ion i do voogo bor product rajo
Thl» po por Io dovotod to tho Intoroot» of tho working clan. Work* oro oro ontltlod to oll what thoy produco.
teurere* «eeont-elaM ■a"»', Oee HOT, et tke poet office	ft«;., jnni m It tir an____
»t Cbbaago III. uuaer ib» Act et Ooe«reM ef Merak »m, 1S7», QMlCI. 4UUB W. Jl. off(ilUCIgl,
"Delavci vseh dežela, združite se!"
u
PAZITE*
noitovllko v oklopofu» ki oo nahoto polog vo* aega naalova. prllopl|o* nogo »podal o4l
no ovitku. Ako (446) |a itovilko . . toda! vam • prlhodn)o itovilko noiogo llato poteč» naročnino. Pro»t-mof ponovit» |o tokof.
STEV. (NO.) 445. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, ILL., DNE 21. MARCA, (MARCH) 1916. LETO (VOL.) XI.
	
Naša Kandidata.
Socialistična strunku ima svoja kuudidutu zu jesenske predsedniške volitve. Članstvo jc glasovalo iu z večino glasov določilo, «la bo kandidat za predsednika sodrug Aliun L. Itensou, za podpred-seduika pa sodrug (Jcorgc K. Kirkputrick.
Na splošnem glasovanju so dohiti zu predsed-' uiško kaiulidaturo Allau L. Itensou M»,ti;W, .laiues 11. Maurcr 12,2tm, Artliur luSucur pa :i,4!ir», za podpredsedniško kuudidaturo (ieorge It. Kirkputrick 20,.")! »7, Kat«- Hichards Ollarc pa 11,118 glu-.s«»v.
Stranka ima torej sedaj kuudidutu /.u glavna urada v Zcdiiijciiih držuvah. S tem j«- prehitelu vm' stranke, v katerih š»- nihče nc ve, kakš«'n bo končni rezultat vseh intrig iu tajnih hoje v, brez katerih ni tam nobena nominacija mogoča. Na vi-de/. bodo republikam-i in demokrati, pr«»grcsisti in prtdiihicituiisli gledali, «la varujejo nekakšne de-mokratičuc oblike. Ali vse to formo niso ni«( dru-zega kakor maska, in naposled vendar ne bo imela nol>ena stranka kundidutov po volji svojih pristašev — po volji članstva se itak m* more reči, ker nima nobena stranka resnične orgunizacije — am-puk po ukazu tistih kapitalističnih sil, ki sicer ne pridejo odkrito na plan. ki pa imajo v resnici vse mušiiierijc kapitalističnih strank v svoji oblasti.
Socialistična stranka ima svoja kandidata. A-li s tem j«* opravljeno le «l«»l«), ki spudu in«'«l prve priprave. Važnejša j«' naloga, katere se je treba lotiti sedaj iu za katero mora napeti vsa strunku vs»» svoje moči. To je agitaci ja, to j«' boj.
Volitve bodo v jeseni, koledar pa kaže šel«' začetek spomladi. Marsikomu sc bo zato zdelo, «la je še časa dovolj. To mnenje pa je tivba popraviti takoj. Ne le da ni nič preveč časa, ampak če hočemo izvršili vse, kar je potrebno za uspeh, ga bo še premalo, ako se ne izrabi vsaka ura.
Tekom kampanje sc bodo pojavile razne nalo-g«', ki jih Iu» treba izvršiti, iu množile se bodo, čimbolj se bo bližal dan volitev. Kdorkoli je sodelo-
val v takih bojih, je dobil izkušnjo, «Iu mutujajo pričakovane iu nepričakovane potrebe in «la se včasi nakupit i delo, ki ga jc komaj mogoče opraviti.
Prav zato, ker sc v boju ne more nadomestiti, kar je bilo prej zamujeno, j«* nujno potrclum, «la s«- opravi seduj tisto, za kar jc čas s«'«laj.
Zu vsak boj je potrebnu vojska in orožje. Ar inaila socializmu v politični borbi je organizacija socialistične stranke, glavno orožje paiijcuo čas«» pisje. S tem je tudi povedano, katera j«' seduj glavna nalogu vseh naših ..pristašev in prijateljev.
Prva je izpopolnitev organ rfíuc i je. Naši klu l»i sc morajo pomnožiti, «»ni, ki so zadremali, s«* morajo zbuditi, oni ki žive. se morajo povečati.
Hrez organjzacije nc more biti agitacije, in brez agitacij«' nc more biti uspehu. Kdor se smatra za socialista, mora v času boja opustili vsak izgovor iu s«' mora pridružiti organizaciji. Kajti če je res socialist, mora ž«'l«'ti stranki uspeli; ako se odteguje organizaciji, pa s tem ovira uspeli, ki l»i ga lahko olajšal in pospešil. K«lor pravi: "Saj bom itak socialistično volil, če sem pri kluhu ali pa ne," dokazuje s tem, du misli premuh». Njegovo članstvo se ne zuhteva le zato, da bo pri volitvah oddal svoj glas, ampak zato, da bo sodeloval v boju, du s«- bo udeleževal posvetovanj in s svojo glavo pomugul najti najboljše bojne metode, skratka da b«» povečal gcucrului štab, ki j«' v tej vojni tako potreben kakor v vsaki drugi.
V marsikateri naselbini bi lahko bil klub, pa gu le zato ni, ker nihče izmed pristašev ne poizkusi najti vsaj še enega ali «Iva somišljenika, ki potem zopet poiščejo še nekoliko drugih. S teoretičnimi pozivi s«' navmlno nič ne doseže. Treba se j«> osebno potruditi, premuguti prve težave, ki so povsod ob pričetku največje,'kadar je kolo namazano, pa že teče.
Po nekod boleha organizacija enostavno zaradi osebnosti. Ni treba misliti, da se nahaja ta bo-
lezen sam«» med Slovenci. To ui nobena narodna spcciaiitctu, ampak jc tako univerzalno razširjena kakor vs«- človeške slabosti. Ali v organizueiji resne politične struuke, ki ima tako velikansko ua-logo kakor socialistična, u«' smejo iz osebnosti nastajati organizacijske ovire.
Nc mislimo začeti s krščanskimi pridigami: "Ljubile s«* med seboj! Kavno kot socialisti moramo ve«lcti, da u«' smemo v tako nedovršciii družbi, kakršna j«* sedanja, pričakovati dovršenih, božanskih ljudi, VVuk ima svoje napake, eden večjo/, drugi manjše: povsod so simpatij«' in antipatij«*, iu če jih kd«» u«' more premagati, ga zuradi tegu nc bomo obesili. Ampak če ti moj nos ui všeč. ni to noben razlog, du zaradi tega n«' prideš v klub; meni morda tvoja il'rizura ne uguja. Zato bom vendar član, pa bom cuostavuo na sejah tako so-tlel. da mi jc ne bo treba tri ur«- glcduti. Pu š«' ti obrni oči od m«»jegu nosu.
Socialističen klub ni nikakršna bratovščina. Lopo bi bilo. če bi bili vsi člani intimni prijatelji; ali prijateljstva jc na svetu malo, mnogo manjc, nego ljude mislijo, ki radi žc navadno znuustvo za-meiijujcjo s prijateljstvom.
V politični organizaciji gre za skupne cilje: Za zmag«» socializmu. Dovolj j«' torej, če so člani združeni za ta namen. Ce se j«- Tonetova ž«'iia za-radi pisane putc skregala z Aii<lr«'j«*vo ženo, sicer ni pametno, ampak vendar človeško razumljivo, da se potem tudi Tone iu Andrej pisano gledata. Ampak to vendar ne pride ua dnevni red v klubu, kj«-r moramo skrbeti za boj pr«»ti kapitalizmu. Naj bo z ruto kukor je; gh'jtu na ulici ali v gostilni na katero stran hočeta; vse to ui noben razlog, da lic bi prihajala uu s«'jo, kjer sc bo treba posvetovati. kat« ri čas bi bil najprimernejši zu shod uli pa koliko b takov bi bil«» treba prirediti za to ali ono stvar.
Najbolje bi bilo, če bi sodrugi mogli premuguti osebnosti. Ce jih lie morejo, je pa treba z
njimi ravnati kakor s privatno reč jo iu jih puščati pred pragom klubove zborovalniee To ni težka '/ reč, in če se sodrugi po tem ravnajo, se marsikateri klub lulil;«» podvoji.
Drugo je naše orožje, našo časopisje. Ako hočemo pri jesenskih volit vali doseči velik uspeli, mora priti mnogo sociuMstičmgu čtivu med naše ljudi. Komur je na tem ležeči», da bo rezultat volitev dober, mora pomagati, «Iu s«' razširi Pro'e-turee. Kajti z nobenim drugim sredstvom ui mogoč«* tak«» Vplivati na volile«-, na delavec, kako.* s socialističnim listom.
Pravimo: Socialističnim listom! Dobro vemo, da bi sc Proletarc«' lahko na zelo luhuk liučia razširil, če bi šlo le zato, da lovi naročnike. Tak list, ki bi gu mnogo ljudi rudo čitalo in ki bi sc tisočerim in tisočerim z«l«'l 'zanimiv', bi bilo mnogo lož«» nupruviti, kakor pa tak list, kakršen moru biti Proleturee. Socialističen časopis ui ustanovljen zato, da vprašuje, kaj s«- večini najbolj dopa-de, ampak du širi socializem. Zlasti pa v volilnem letu, ko gre za tako oslej boj kakor letos, ne sme iuK'ti socialistično glasilo nobenega drugega cilja in ne sme delati nobenih koncesij. Proletaroc mora dramiti delavce in vzgajati socialiste. Njegovo etivo mora biti socialistično. Delavci pa morajo v svojem iuteresu citati socialistično berilo, ker dobe le v njem tisto znanje, brez katerega n« morejo zmagati.
Kandidate imamo; to je dobro. Ali to nam nič ne pomaga, če ne dobimo socialistične vojske. Torej potrebujemo močno organizacijo iu močno časopisje, iu oboje mora biti socialistično.
Smlrugi, na nog«», da spravimo oboje nu vihu-n«'«*! Ako bomo imeli močno armado in dobro opremljeno *kladišoc orožja, se nam ni treba oöti za zmago. Pogoji za uspeh socializmu so letos v Aiu«'riki dobri; vse jc sedaj odvisno od dela. Kdor je s«»eialist, torej ua delo!
MEHIKO IPSI MILITARIZEM.
- h k špedicija .prot i Villi je prinesla prvi uspeli, še pr«d«M	fCav prič«,-la. Seveda ,i«' to /. Ij:i«l
skega f tališča bolj dvomljiv uspeh. Kongres j«* namreč »prejel predlog, ki «laj«- predsedniku pravice, da postavi ameriško vojsko v popolno vojno Klanje, da pomnoži armado KHI.immi mož, ki mu je z«laj na razpolag«», še /a dvajset tisoč mož.
Ta predlog je bil sprejet takorekoč soglasno; če ne bi bilo v zbornici enega socialista, bi bil r«*s nično soglasno sprejel. Tako j«* bil sodrug M«»yer London edini, ki j«* glasoval proti zuhtevi.
Kceriuo, «la ni «Ivajscttisoč mož taka armada, kakršne imajo evropske «Iržuve na bojiščih. Ali k«>lik«)i* nam je znano, Amerika vendar nima voj-ne z nikomer, t«'iiiv«»č je b* organizirala kazensko ekspedicijo, da vjamc, "banditu ' Villo in nokoli-ko njegovih ropurjev. Pri t«j ekspcdiciji še so«le-lujejo Curran/o v c č«'te. Villa pa pou. kakor pravi jo, komaj par sto tukozvanih vojakov.
Če je stvar taka, t«'daj naj vrag ruzuuu», čemu je Ireba mobilizirati v so armado in jo povrh š«» po večati.
Prezulent VVils«m je bil folik«» previden, «la j«- | sprejel Carranzov predlog, ki j«' zahteval, «la se «lajo nj«*gov«mu vojaštvu na ameriških tleli, če zasleduje begunce, «'iiak«' pravice, kakršne bodo im«»-li ameriški vojaki v Mehiki. S tem j»- ckspedieija izgubila značaj \«»jn«\ in če se izvrši s potrebno previdnostjo, se lahko izogne v-akemn novemu zú-pletljuju, ki bi mog« I «lati komu pretvezo za vojn«».
Čemu torej t«» poninoževaiijc vojsk«*T
Preveč si s t«'iii vprašunjem pač ni treba beliti glave. Z Mehiko nimamo vojne; ali v Ameriki j»* to marsikomu žal. in če bi nekateri ljudje imeli po-
litično moč |H>polnoma v svojih rokah, bi se bila HuiucJi- <t .pedicije takoj iz napada na Columbus izlegla intervencija.
Wilson je skb-nil drugače; tVnla za začetek j«* ckspedieija vsaj nekuj. I'panje ni izgubljeno, iu če so 1«* naši vojaki enkrat v Mehiki, j«* mogoče, da s«' preguujunjc roparju ¡/.premeni v. resnično vojno.	<
«
Tedaj bi bilo seveda dvajset t isoč mož tolik«» kolikor kaplja v morje. Ampak kongres je dejal a; in kdor pravi a, j«' pripravljen, «la reče tudi b. Ce se kuj zgodi iu'nanese potreba, bo tisti kongres, ki je /daj dovolil dvujscttisoč mož. gluswyal tudi za petdeset, sto ali dvestotisoč mu/.
In nihče n«' more garantirati, da se n«* zgodi kaj. Kongr«'s je misleč ali ueiiiislcč i/gladil pot vsakemu «log*»dku. Kazburil s«« je. ker jc bilo mest«» Columbus nupud«*uo. odobril j«* ekspedicijo, dovolil j«- vojak«', 1«' to mu ui prišlo na misel, «la bi preiskul Villov napad in tisto, |<;ir ga j»' po v zročilo.
Keciiuo, tla j** bil Villa podkupljen. Dok a/.«»v seveda nimamo; če bi jih imeli, bi kar naravnost povedali, kdo mu je dal denarja. Ali sumljiva jc stvar na vsak način. V tiste miljone, ki jih ima Villa baje v mchika.'iskih gorah zakopane, namreč nc verjamemo. Ce bi jih imel, n«' bi bil mirno gl«' dal, kako ga zapuščajo pristaši, ker n«* dobe plače iu k«'r stradajo. Kj«*r so miijoiii. se /.«• «lobi kaj kruha: saj ui M«*hiko blokirana «b*ž«»la.
Z Villovim zakopanim zakladom torej najbrže ni nič. Ako pa nima denarju, je t«*žko razuiiu»-ti, kako moro «loma držati še nekaj vojske skupaj
ua vsak način toliko, «la m* n«* more preživeti s lar'Mo tatvino še težje pa je razumljivo, .J^ko
move tedaj izvršavati tak«* ekspedicije kakor pro-t i < 'olumbusu.
Ne ostali«» l«»rej skoraj nič druzega, kuk«>r da je <i«)hil odkod denarju.
Kongres sc ni nič brigal za to vprašanj«*. .M«*«l svojimi člani ima zelo zvite glavice, vcmlar mu pa ni prišlo na misel, da bi preiskal stvar tudi s t<* strani.
Pa recimo, da se«le listi, ki so «lali banditu denarja, severno od K iu lîraude. Le zaradi primeru recimo tako, «lasi j«* v Ameriki mnogo ljudi, ki zelo zelo sumijo, da je r«'s tako in mislijo, da bi bilo posebno okrog Wall Street a dobro pogledati, kako, iu kaj. Tisti, ki so «lali — recimo — denarja za "afero" v Coluinhusu, vidijo, «la ni stvar nič riskautnu, l\«*r se ni treba bali~niti preiskave. Zakaj ne bi iz tega zaključili, «la s«' enako brez ri zika lahko financira tudi kakšna druga reč, kakšno drug«* podj«*tj«\ ki prisili Zedinjene «Iržav«», da i/,premene ekspedicijo v intervencijo in intervencijo v vojno?
V	kongresu se«li cela vrsta lir v aiiovccv, Kor-«loveev. antimilitaristov, pacifistov. Kina družba! Če odštejemo edin«*ga socialista, ui niti eden glasoval proti militarizmu iu zu paeifizem.
V	Mehiki j«* nevarnost v«*lik«) bližja kakor konfliktih z Nemčijo. Wilsonovo stališče glede na n«*tuško podmorsko vojskovanj«» ima lahko svoje napake, ali note, ki jih pošilja v licrlin, ne morejo pahniti Zediujcnih držav tak«) lahko v vojno, kakor kakšna nerodnost v Mehiki. Iu vendar j«>
bil v kongresu zaradi potovanja na ladjah oster boj, zaradi poniuožitve armade za Mehiko pa ni -bilo nobene opozicije razun Meyer Londonovc.
Antimilitarizem in paeifizem kapitalističnih poslancev je z«*lo prozoren. Nujbolj se bodo ple-incniti gospodje ogrevali zu mir s Perzijo ali s Svi-«•o, k« r vedo, «la tu lahko najbolj br«'Z posledic de-klamirajo. Kjer bi moral antimilitarizem iu paci-fizem pokazati svojo značajnost. kjer gr«* res zu nevurne pustolovščine, tam so gcntlemani nenadoma gluhi. sl«*pi in nevedni.
Glasovanje za mehiško armado nam pa še kaži*, «la pojde s splošno pomnožitvijo armade prav tako. Morda bo za pur glasov več opozicije — gotov«) tudi to ni ali dobila bo vlada vendar vse, kur zahteva, iu v Zcdiujcuih državah bomo imeli resničen militarizem.
V meščanskih strankah je ves antimilitarizem in pucifizem prazno gobczduujc, ki ima le toliko času nekaj-cene, dokler nič ne velja. Kdor se nanj zanaša, j«* podoben tist«'mu kmetu, ki verjame, «la "profesor magij«* resnično copra.
Kapitalizem potrebuje militarizem. Dokler bo delavstvo trpelo, «la vladajo kapitalisti in dokler bo še samo pošiljal«) kapitalistične zastopnike v vs«* liLUgoče zbornice, bo tudi imelo militarizem; plačevalo ga bo, njegove puške bo nosilo in v resnem slučaju se bo dalo ubijati pod njegovo komando.
Socializem je «'«lini resnični antimilitarizem; kajti I«* socializem hoče ustanoviti take razmere,, «la ne bo v njih n«>tr«'be za militarizem; in tedaj V tudi n«' bo prostoru zanj. Kdor j«* p<» pravem prepričanju untimiliturist, mora biti socialist.
V legislaturi «Iržav«» New York jc imel t«- dni socialistični poslaime sodrug Siplakov |»rilik«», «la je povedal zlaganim moralistom, kakor že večkrat, nekoliko neljubih resnic. Vložen j«' bil Tolmagu-je v predlog, ki jc zahteval. «Iu sc prepove gostilničarjem prodajati alkoholne pijače ljudem izpod •J1 let.
Sodrug Siplakov je nastopil |»ruti t«'inu predlogu in naglašal, «la se hočejo /. njim I«' tx I preti zadnja vratca, skozi katera '»i s«' vtihotapila prohibicija tudi v držav«) New York.
Kukor marsikateri predlog, j«* tudi tu navidezno človekoljuben. Ljudje sploh radi sodijo na prvi pogled in se n«' domislijo, kako velika napaka je to. Marsikdo s«' š«- rad pohaha. da zim hitro misliti, pu pozabi, da se pravi hitro misliti navadno površno misliti. Največji misleci so pogosto-mu popolnoma izprcinenili svoj prvi nazor, ko s«» spoznali vse nkolšeine in zveze.
Tako je tudi s t«) zahtevo. Ni dvoma, «la je alkohol nerazvitemu organizmu se bolj škoilljiv kakor razvitemu. Kj«> s<- pričenja škoilljivost, .je pač še odprto vprašanje, «» katerem strokovnjaki š«> nimajo enotne so«lhe. Medtem k«» uče eni, du je alkohol absolulno škodljiv, tudi v najmanjših kvantitetah, tr«lij«» drugi, «la j«* t«» «»dviviu» od individualne konstitueije in «la izloči normalen, zdrav organizem raajfeue množine brez vsake ško-
«le. tretji pu «•«'!«) vztrajaj«) na tem. da je alkohol v malih kvuutitctuh v gotovih slučajih naravnost koristen.
Da j«' vsako prekomerno uživanj«' alkohola tudi kr«'|>kiiu ljudem škodljivo, in da lahko p'» vzroča mnogo večje škode. k«»t ljudstvo navadno misli, je. nedvomno dokazano. Prav lak«) j«* dokazano. da j«* za otrok«» vsaka kaplja alkohola strup. Sicer j«* pa to na vsak način vprašanje, ki ga morajo v prvi vrsti r«-šiti strokovnjaki.
No, varstvo mladine j«' vsekakor lopa iu ko listna reč. <>d zdrav«* mladiii" j<* največ «»«Ivisiu» zdrav j«' bodočih rodov. Na to so s«> tudi sklicevali zagovorniki Talmugcjevegii predloga. Dejali so. «la to ni prohibicija, ampak !«• zaščita mladih ljudi pr«*«l zastrupljenjam.
Todu — naj mislijo zagovorniki kark«»li prvi vrsti je tak predlog nevarna zanka zu gostilničarje, o katerih s«» tudi ne umre trditi, da so su mi hudobci. Tako j«* v njihovem stanu, kakor v vsakem; nekateri so pošteni, nekateri pa ničvred ne/i. In b* t«», du so gostilničarji, ni nikakršen razlog, «la bi jih zakon specialno s«*kiral.
Kako pu nuj gostilničar ali njegov uslužbcnc«» za vsakega g«)sta natančno na «lun in uro ugane, če je ali čo ni enoindvajset l«'t stur? IViroda si «I«»-voljuje v takih rečeh velike ekstravagancc; marsikdo je za deset let mlajši, marsikdo pa zu deset
l«*t starejši, neg«» izgledu. Tudi enoiiidvujset«) I«'-t«) s«- človeku in* zapiše uii čelo.
Ako bi bil predlog sprejet, bi s«> primerilo mnogo dvomljivih slučajev. Ta in oni gostilničar bi bil tožen. Izgovarjal bi s«-, da s«» mu j«» z«l«»l gost /v dosti stur. Policist uli držuvni pravilnik bi trdil, «la se mu po/na mladost izpod zakona,
Prohihicioiiisti bi pa imeli nov "argument": "Vidite! Omejitev na leta — to ui nie. Iz tega nastajaj«» sami konflikti. Pr«-pove<lati j«' tr«*ba alkoli«)! sploh.
Sodrug Siplakov j«« pu u.j«*/.il pot ulitijciice se / drugo r«»č.jo. Tisti, ki zahtevajo varstvo mladi-ne celo «Io 21. Ida v gostilnah, trpe čisto miru«* duše,ugoiiubljunje še mlajše mladine po — tovarnah.
V r»'sni«'i j«* izkoriščanje iicihileluih v industrijskih podjetjih tudi v tesni zvezi z alkoholizmom. Mi ne trdimo, «Iu je sum kapitalizem odgovorni zu pijunčt-vanje. Ljudje so pili opojne pijač«', «luv u«) preden j«* bil kupitali/.om, in celo v živul-sk«'in s vet u se opuzu jejo slueuji požcljcuja po «»pa-junju. Toda kapitalizem zato vcmlar ni nedolžen. Kriv je, ker prekomerno izkorišča človeške moči.
Z vsemi mogočimi podutki lahko dokažemo človeku, du um alkohol najmanjc koristi, kadsr je utrujen, ampak da in u takrat prav gotovo škoduje. Mož bo morda tudi verjel dokazom — teore-
tično. Ampak v praksi, ka«lar ga zapuščajo moči, pa ima še nekoliko ur težkega «l«*la pred sabo, se vkljuh vsemu zopet ozre p«» sredstvu, ki ga bo pognalo «Io koncu. Kaj bo p«»zneje, na to nc misli več. Tak bič s«» skrivu v alkoholu, in delavec po-s «'ž»- p«» njem.
To j«' krivdu kapitalizma, in pri izkoriščanju nedoletuih j«* ta krivdu največja.
Kavno pri, mladini bi pu prepoved z največjo gotovost jo* dosegla cisto'nasproten uspeh, nego si ga zamišljajo njeni takozvani prijatelji. Mladina ima več upornosti v sebi, kakor starina. Njej je pr«»p'»v«'ilau sad najslajši. Posredovalcev, ki bi ji lajn«) dmlujuli alkohol, do-katerega ne morejo pr«»ti javno, bi I * i I * > vedno dovolj, in najpoglavit-nejša posledica prepovedi bi bila moralna hinuv-še i na in pomnoženo pijančevanje.
Nikdar s«- ne more dovolj nuglusuli, «Iu j«* naj važnejše in nfljpotrcbni'jšo sr«»«lstvo proti alkoho-liztnii v/goju in izobruzbu. Povrh pa j«* še potrebne» varstvo mladine tam, kjer ga je sedaj najmanj.
Zaradi tega je sodrug Siplakov vložil v ase m Ideji zakonski načrt, ki prepoveduje izkoriščanje «itrok pod šcstiiajstijii letom p«»<l kaznijo. (Jospo-dj<» poslanci imajo priliko, du dejansko «lokažejo svojo brigo za mladino ljudstva. Da jo I»«hIo porabili, pa ne verjamemo, Kujti tega ne bodo trpeli njih kapitalistični komandanti.
asç:
Spomenica poljskih socialistov
Primeren odlomek zu naše razmere v debati o "ljudski obrambi".
Priredil Frank Fetrich.
V zadnji številki hiuo objavili dve poglavji iz spomenice, katero ko poljski sodrugi izdali v tisku. Danes objavljamo še potu poglavje, ki .>c glasi:
REAKCIJA DOOMATIZMA V INTERNACIONALI.
"Obstoj socialističnega'tektarjanstva" (je pisal Marks Bolteju), je najjasnejši dokaz dejstva, da delavski razred še ni zrel, da bi igral v zgodovini svojo lastno vlogo. V življenju Intcrnacio-nale se zgodovina ponavlja. Kakor povsod tako skušajo tuiii tukaj stare, preživele tradicije uveljaviti svoje življenje in obvladati nove forme."
Te besede dajejo ključ za razumevanje sedanje situacije.
Dogmatična misel, pričakovanje novega mesije revolucije, ki naj pride" v mogočnosti in veličanstvu in bo sodil žive in mrtve" — je neločljivo od takega načina mišljenja v politični tromosti; tako sektarjansko razpoloženje jo objelo misli mnogih socialistov. Veliki francoski znanstvenik Salomon Keinaeh je naglašal, «la je prihajajo v raznih dobah in pri raznih narodih vedno takozva-no "versko oživljenje" izza političnih uspehov takih slojev, ki so bili dotlej polurni v suženjstvo in temo. Pridobivši politične pravice prinašajo s sabo tisti način mišljenja, ki j«* značilen za ljudi, ki so še niso vseskozi rešili dogmatičuih oklepov. In v socializmu najdemo iste pojave.
Socialistična misel na svojem potu ob za pada proti vzhodu Evrope, sledeča korakanju kapitalizma, je dobivala boljinholj dogmatičeii izraz.
kolikor stali.
bolj so dotičui narodi še kulturno zao-
Internacionala ni mogla uteči temu procesu. Najnaprednejši narod na svetu je dolgo skušul zatrdi ta dogmatizem v socializmu. Toda polagoma so ljudje opuščali kritične metode, ki sta jih priporočala Marka in Kngcls in socializem je postal iz gospodarskega sistema, iz novega sistema proizvajanja iu uživanja, kar v resnici je, nova religija s svojimi dogmami in ritualijumi.
Polagoma je izstopal proletariat iz mednarodne politike. V civiliziranih deželah je prepustil zunanjo politiko rokam posedujočih razredov, Ta politična vzdržljivost, ta dogmatizem, to vladanje fraz je rodilo kaos, ki jo objel misli socialistov, ko je izbruhnila sedanja vojna. Proglasili so "vojno vojni;' proglasili so na papirju bratstvo in solidarnost narodov in splošno svobodo, kakor so to storili v francoski revoluciji. Prerokovali so skoKijšno dobo, v kateri bo diktiral proleta-rijat in istodobno so pretrgali vse vezi z realnostjo, —
"Človek molči o resničnih zaprekah, ki so na potu taki splošni osvoboditvi; človek noče razumeti, da so različni narodi na različnih stopinjah razvoja in imajo v sled tega različne politične potrebe iu zahteve. Beseda — svoboda — pokriva vso. Cisto nič se ne govori o realnosti, in če jo kdo včasih misli vpoštevati, je vesel in 'Zadovoljen, da jo ima priliko obsoditi kot najbolj prezirljivo stvar na svetu, kot delo despotuih kongres
Jiikov in diplomatov. Tej nič vredni realnosti zopcrstavljajo takozvano voljo ljudstva z absolutno zahtevo po takozvuni svobodi. Toda že v revoluciji I. 1848 smo videli, kdo se je izkazal močnejšega. Tukozvana ljudska volja je bila ne-čuveno ogoljufana, samo vsled tega, ker si je dovolila fantastično pretrgati zveze z realnimi razmerami I"
Tako je pisal Murks leta 184!». ko so revolucionarji cele Evrope po izjalovljcuju svojih upov obsojali vse, izvzemsi sami sebe, Vzlic temu, da je preteklo od tedaj 70 let, se te Marksove besede slišijo, kakor da so namenjene sedanji Intcrnaeio-nali, razkosani kakor je, vsled vzajemnih žalitev iu očitkov.
V večini si je proletariat ustvaril močne strokovne organizacije, dvignil se jc na višjo stopnjo kulture, toda zaostal je v zadevah zunanje |>oIiti-ke. Se vedno smatra te reči za produkt "kongresov despotov iu diplomatov," prištevši še kapitaliste, in to zadostuje, da si potolaži vest. Doneče fraze izreku iu piše brezmočne resolucije.
•
Razume se samo ob sebi, da uredništvo Pro-leturcu nikakor ne podpisuje vsakega sklepu, do katerega prihajajo poljski sodrugi v svoji spomenici. Kdor čita Proleturca s pazno mislijo in brez predsodkov, mu ne bi bilo treba tega praviti. Ali seduj živimo v takih časih, da človeku nikakor ne zadostuje tista previdnost, ki jo je priuesel s sabo na svet, ampak bi si je moral za vsako besedo,*
kutero hoče izreči ali zapisati. Še par funtov kupiti v štacuni. V takem času živimo, da bi nekateri radi vpeljali sveto inkvizicijo v stranko; suuirii-čeiije, obrekovanje, ortodoksuost, ekskomunikuci-jo, vso dedsčino rimskega kutoličanstva prevzemajo, pu bi jo radi vcepili ua deblo socialisma, katerega — ne razumejo! Pride junak, pa pravi: "Osam godinu saiu u pokretu, pu još nisaiu čuo tukovtt ¿ta;" in ker se osem let ničesar ni naučil, si jemlje pravico, du imenuje tiste, ki so se kuj naučili, "idiote" iu "tepce."
Treba bi bilo torej, du bi človek za take ljudi za vsakim stavkom zapisal: Prosim, preberi še enkrat, du ne bos napačno razumeli — Kadar človek kaj citira, ni dovolj, du pravi: "Marx ali Eu-gels ali Jaures jc dejal," ampak po načinu starih klepetulj bi moral za vsako besedo posebej napisati "pravi Marx."
Zato moramo torej, kar bi bilo sicer nepotrebno, izjaviti, da prihaja poljska spomenica tupatam do zaključkov, s katerimi se ne strinjamo. Ali teh odlomkov iz njihove spomenice sploh nismo objavili zaradi njihovih zaključkov, umpuk zaradi iz-ju v Murxu in Kngeísu, ki sta navsezadnje vendar tudi daues še priznana kot ustanovitelja znunstve-uega socializmu, ki pa nista fantazirala, nista pobirala ostankov krščanstva, nista mislila, da se opravi vse s takozvanim "zdravim razumom," ampak stu hotelu, da se proletariat nauči vse tisto, kar mu je potrebno, du bo dovolj močun za — zmago.	lTr. P.
S svojim namenom, »la bi se dal kronati za kitajskega cesarja, je obrnil Juunšikuj zadnje čase zopet, kakor že večkrat prej, pozornost vsega sveta na svojo osebo. Prizoati se mora, da je njegovo življenje nenavadno ir zanimivo in da spada ta mož s svoje trdovratno namazano vztrajnostjo, s svojo intrigansko sposobnostjo in s svojo suge-stivno močjo meti najkrepkejše duhove. Povzpel se je iz nižin na najvišji vrhunec v svoji deželi in dolgo je očitno ali pa tajno vodil njeno usodo. Njegova velika zmota pa jc bila ta, ila niso znale njegove ideje preletiti meja kraja iu časa. Današnji svet in današnji kitajski narod stojita preti njegovimi duševnimi očiui še vedno taka, kakršna
MRLIČI NA KUPIH.
"Nemški mrliči leže v celih kupih okrog na*. Tako je bilo že nekaj dni. Nekolikokrat smo bili prisiljeni vaeti strojne puške za dvajset do trideset metrov nazaj, ker so bile grmade mrtvih Nemcev preti njimi tako visoke, tla so ovirale streljanje. Kosili smo Nemce kakor-travo, ko so lezli čez kupe svojih mrtvih tovarišev..."
Tako je pisal neki vojak pri francoskih strojnih puškah dne 27. februarja izpred Verduna svoji družini.
Nemški mrliči leže v celili kupili okrog - to j mora biti seveda radost za francoskega vojaka. Ali jc to tudi radost za — človeka? Resnično nastaja dvom, če je in če sme biti vojak še Človek.
Enako radost imajo tudi nemški vojaki, namreč tisti, ki so "pravi" vojaki, če leže okrog njih hribi francoskih ali ruskih inrličev.
Vojna jc pijanost. Kri upijani še bolj kakor alkohol. Ampak prišel bo dan, ko se bodo ljudje iztreznili. Trenutni radosti bo sledila dolga proza. Če se le porodi iz nje prava, zdrava misel!
sta bila v njegovi mladosti; tako se je pripravil, da bi povodci.deželo nazaj namesto naprej, iu mož, ki bi bil postal lahko najmočnejša individualna •sila v razvoju svojega naroda, je postal njegov zloduh, coklja njegovega napredka, iu morda raz-dejaIce svojo dežele.
duanšikaj je bil rojen 1. 185!*. kot sin kitajskega uradnika v Cangingu v pokrajini llonaji, kjer sta baje kitajska kultura in kri ohranjeni iiajčisteje. Deček se jo pridno učil ter je hotel postati uradnik. A baje izpita ni mogel napraviti. Zato ga j«' stric vzel za tajnika: a kmalu je mladenič vstopil v vojsko kot prostak. Hitro je napredoval, in pen Ikra I j Lihuiigčaug ga je poslal kot (Hivcljuika i i Korejo, kjer je ostal 12 let.
šele 2<i let star je postal kitajski prezitb nt v Soulu, kjer je stal v sredi kitajskih, japonskih in ruskih spletk, ki so se vse borile za Korejo. Japonci mu še danes očitajo, da je baš on zakrivil vojno med Japonsko in Kitajsko. Zato jc kasneje ,*a-del tudi v nemilost. Služil je še nekaj časa Li-hungeangu, a kasneje .liinglu, zaupniku kitajske cesarico, vdove iu matere leta 1!>12. odstavljenega cesarja.
A 1. 1881). stvari še niso dozoreli tako daleč. Takrat je bil .luanšikaj še zvest cesarju in sovražnik cesarice vdove. Zato je imel nalogo, z vojsko napasti upornega generala Jungla in ga ubiti ter vpliv cesarice vdove uničiti, .luanšikaj je peljal svojo vojsko k .lunglu ter se jo ž njiin zvezal proti cesarju Kvangsiju. Ta ko sta se izdajalca in upornika združila, pregnala in zaprla cesarju na nekem otoku ter izročila cesarici vdovi vso oblast.
•luanšikaj je postal guverner in minister. Toda leta 1!H)8. sta umrla bivši cesar in cesarica vdova. novi regent, umrlega cesarja brat z imenom
KRIZ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA.
Prezgodaj je še, saj še ni večer . . . Saj še ni zašlo sobice, čez vse nebo so še razliti njegovi žarki, nad globeljo celo še trepeče beli vzduh ... Živo je še na polju; nikomur še ni prišlo na misel, da bi pogledal proti nebu in poslušal, čc se ni oglasilo angeljsko češčenjc iz daljavo, od samotne podružnice, če se ni že zazibal škripaje veliki zvon na fari. To je še svetel «lan in daleč jo še do večera . . .
Srce pa ni maralo tolažbe, užaljeno je bilo in se je stiskalo od bojazni.
"Saj me nimaš rad, Mate! Ce bi me imel ra«l, kakor si rekel, kako bi mogel odlašali? Ali vni, kaj sem mislila, ko sem s«- napravila na pot, tebi naproti ? Da j«* že pozno, «la čakaš ž«' ;;dnv-naj na hribu ter se oziraš po globeli z nestrpnimi očmi. Saj ni bil še večer in visoko j«' bilo š" soln-ce, ali zakaj bi čakal do večera, če me imaš rad? Takt) dolgo si odlašal, dve tak«) dolgi leti . . . zakaj bi ne hitel ta poslednji dan? Kaj bi ne bilo lepo, da bi skrajšal to poslednjo uro vsaj za polovico . . . da bi vsaj za minuto skrajšal ta počasni večeri"
Bledela je svetloba na nebu, Kmiioli s«» gozdi in njih široke sence so segale daleč v dolino, že skor«» «h» l'are. Tu, tam se je prikazal človek na slezi v polju, lia klancu nad fnro, na veliki cesti. Nekdo je zapel na polju, šel je počasi po razoru iu je zavil proti vasi. Iz velike daljave je zastokalo tankof nekje za hribu je zazvonilo angeljsko češčenjc. •
Il a lica j«« čakala.
Po cesti iz farc j«' romal človek, v dolgi «oni suknji, s palico v roki; majhen je bil in upognjen, ni bil Mate. Postal jc, pogledal je natanko navzgor in jc pozdravil, nato jc po-pešil korake.
SPISAL IVAN CANKAR.
"Kaj stojite, llanca? Koga čakate?" je za-klical od daleč.
llanca ga jc spoznala in j«* videla, tla se mu opletajo noge iu da mu j«1 obraz zabuhel. Stopila jc v stran, «la bi šel mimo.
"Nič se me ne bojte, llanca f Pohleven člo-vek s«mii in bojazljiv, celo muhe se bojim . . . Ampak jaz mislim, llanca, tla čakate zaman. Olejte, kje je ž«' sobice, in pisal jc, tla pride zvečer, kadar dosežejo sence rob globeli! Sence pa so ž«' ua oni gori, kmalu bodo že na nebu . . ."
Pogle«lala mu .}•• v oči; zalite so bile in pogled jo bil nestalen.
"Cc mislite čakati do noči, pa sediva tja v travo; kadar ga iiglctlava o«l daleč, se poslovim... N«*, sodit«1 sami, jaz bom stal takole «Ua k«»raka preti vami . . . No mislite namreč, «la nameravam kaj slabega; saj ni nikogar blizu iu tudi če hi kričali, bi Vas nihče lic slišal. Lahko bi Vas p«>-Ijubil ... o llanca . . . naravnost na ustnice!..."
Zazibal se je z životom, llanca se je umaknila.	£
"Tako sumljivo mi glctlatf v obraz — ali mi poznate ua očeh. kako je z mano? \i < drugače, Mauca! Povejte mi p«» pravici: kaj bi človek tam doli / Ali bi mu bilo mogoče živeti treznemu? Po pravici: «la ali lic!"
Stopil je bliže iu je iztegnil r«»k«>.
"Ne!" je odgovorila llanca komaj zavedno.
"No, glejte! Človek pije in tak«>j je vse do-bro; zasveti se mu «nI nekod življenje, ki ga ni-k«»li ni bilo rn ga nik«»li ne bo. Človek pije in tako ž«« naprej živi življenje, ki bi ga lehko živil, če b . . . čc bi bilo pač vse drugače, čc bi globel, recimo, uc bila globel . . . Zy.di se mi celo časih, tla bi m«' Vi lahko imeli radi; kadar pa sem posebno
Cuii, pa j«- vzel Juanšikaju vse časti iu vso moč ter ga je poslal iz Pekinga domov. Vsi prijatelji so ga zapustili, kakor sc zgodi to vselej in povsod, ka«lar ugasne soluee sreče. Prijatelji so kakor senca; dokler sveti solnee, te spremlja sencu povsod; ko solnee zaide, izgine tudi scncu.
Toda začeli so s«' novi puuti, v ladne čete so se vojskovule z vojskami revolucionarjev, iu po vsej «Ir/.avi je izhruhuila grozna anarhija. Polagoma so prestopile vse čete na stran revolucionarjev. Dinastija jc odstopila, iu cesar jc dobival o miljone dolarjev na leto penzije. Kitajska jc postala republika. SunjaUcn je bil njen prvi predsednik in Juanšiksj njegov namestnik.
Notranji nemiri pa so trajali dalje, ter sta si Mongolija in Tibet pridobili večjo samostojnost. Radikalni revolucionarji so uprizarjali nove krvave upore.
Sun jut.sen, ki ni hotel, da bi bil uspeh revolucije njegov osebni uspeh, je odstopirtif ua pravil Juanšikaju prostor.
.luanšikaj jc rea pridobil večino generalov in večino vojske zase ter sc jc dal v jeseni 1. 1913. izvoliti za prvega predsednika za dobo petih let. Kmalu nato je prepovedal vsa revolucionarna društva ter je poslal vse radikalne opozicijonslcc z ukazom domov, V svojih rokah pa je osredotočil vso vladno oblast ter šiloma u"edel jako koristne moderne reforme na vseh poljih državne in vojaške uprave. Podržavil je tudi vse železnice in si ustvaril veliko moderno armado.
Navidezno je na Kitajskem tedaj zavlatlal mir. Toda bil j«' mir pokopališčs. Ko pa je .luanšikaj popolnoma začel posnemati Napoleona I., ko se je dal voliti za dosmrtnega predsednika, kar bi bilo tudi pri nas Ro«)seveltu dišalo, in ko jc naposled posegel po cesarski kroni, se je pokazalo,
da revolucija tudi ua Kitajskem ni mirva, «la tudi tam ni vse ljudstvo tako indiferentno, kakor so nam hoteli pripovedovati celo monarhisti v Ameriki, in da tudi taka krepka pest, kakdr jo ima Juansikaj, kitajski Bismarck, ne uiorc ksr meui-uič tebinič streti republike.
Za enkrat so posegle vlade zaveznikov vmes, ki se boje v sedanjem času vsake revolucije. Ali če bi bila kitajska republika le od njihove dobre volje odvisna, bi imela slabo varstvo. Juansikaj sam se je bolj ustrašil revolucionarnega ljudstva kakor tujih vlad. In zdi se, da sc to ljudstvo res ne bo dalo izlepu vuovi" upogniti pod monarhistič-ui jarem.
PREMALO DELAVCEV.
Čudne tožbe prihajajo v javnost* Državna agentura dela v Illinois, ki ima svoj sedež na 520 W. Monroe St. v Chicagi, pravi, da ima Amerika premalo neizueenih delavcev. Tovarnarji, stavb-ni kontruktorji in železnice baje ne morejo nikakor dobiti dovolj neprofcsionclnih delavcev. V Chicagi je padlo število naseljencev, ki opravljajo prostejša dela, za trideset odstotkov. Najbolj se je znižalo število Italijanov.
Vladna agentura za delo na S. Waoash Avc pošilja sedaj le ameriške delavce n^ farme, in predstojnik agenture tir. P. L. Prentice pravi, da bo spomladi pomanjkanje ne iz učenih delavcev šc občutnejše.
Seveda je tudi to posledica vojne. Po navedenem poročilu bi bilo soditi, tla so Italijani najbolj "putriotični" in du jih je šlo največ "pod zastavo." Nadomestila zanje pa ni, ker je priseljevanje tekom vojne padlo skoraj na ničlo. Kljub temu pomanjkanju pa vendar ni čuti, da bi se delavcem ponujale višje plače.
pijan, si domišljam, tla me imate resnično ra«li, in tako so k«la j lahko zgodi, da sc opolnoči opotc-čem preko Vašega praga ter N'as zasnubim . . . Kaj bi pač dejali, llanca?"
Zasmejal sc je naglas, toda smeh jc bil prisiljen in obraz sc jc nenadoma zresnil.
"Olejte, llanca, nebo jc že sinje, komaj se še malo sveti nad goro. Na oni strani se bodo kma- ! lu prikazale zvezde, morda bi jih žc ugledal, če bi moje oči ne bile tak«) motne. Rad jih gledam ponoči z motnimi očmi . . . vise na vrvicah, vrvice se spuščajo vedno niže in lepe bele zvezde mi bingljajo prav pred nosom . . . Ničesar ne boste dočakali, Ilanca!"
Stala je pred njim, obrvi stisnjene, ustnice napete, in jc strmela v dolino. Tudi on je zatis-nil napo! oči, skbmil se jc in gledal.
"Saj že komaj razločujem drev je, kako bi razločil človeka pod gozdom! . . . Stojte, poglej-tc, ali sc ni zgenilo tam, globoko v dolini, na veliki Cesti?"
" "Kje?" "
Stopila je poleg njega, «>n jc iztegnil roko.
"Kakor tla bi sc odtrgal voz od hriba. . . Zdaj je zavil za holm, prikaže se kmalu. Vidi sc od tukaj, kakor tla bi vozil počasi/ pa vozi zel«) urno . . . Moja ušesa so boljša nego moje oči; ztli se mi, tla slišim drdranjc . . ."
Črn voz sc jc prikazal na cesti, vil sc jo zine-lom globlje v dolino, skril sc jc za hrib. , •
"T«» tii bil on, tam ni njegova pot!"
Zaklicala j«' in ves prestrašen j«! bil njen gla-i. oči so se omcglilc.
"Zakaj bi se uc vozil, čc je bila prilika.' Tu-tli jaz bi se vozil . . . Dolga pot jc, šest ur Initia, pa je bil vesel, če sc je kam obesil. Stav iiu, tla zavije voz v globel . . . Poglej va na ono stran, stopiva tja! Ne bo dolgo, pa se prikaže tam iz teme, sam«) da bi gs razločil!"
Stopila sta na drugo stran. Iz globeli sc je dvigal hlad, mirna noč jc bila že tam doli iu ko-# maj sta razločevala cesto.
"Čemu čakate? Jaz mislim, da boste pač ča-
kali, kakor čakam jaz, kadar sem trezen ... na tisto življenje, ki ga nikoli lic bo . . . Nikoli, llanca, to ni prijetno! ... Pa sem bil žc tako lepo zadremal, čisto dostojen človek sem žc bil, kakor tla sem bil rojen v globeli ... Pa se mi zdrami nenadoma ; malt) preveč sem Vas bil pogledal, llanca, pa je bilo vse pri kraju . . . Zdaj sem kakor vešča, tja v en dan ... ne vem, ne kam, ne koti . . . Lepo je, llanca, tla Vam pripovedujem tc stvari nocoj, ko me nc poslušate; sram bi me bilo, čc bi razumeli, in jutri bi se Vam ognil . . . Poglejte, Itanca, ali se ni tum zgenilo?"
Pogledala je napeto in je strepetala.
"Nc, to ni on!"
Oloboko v kotu. čisto v temi, s«* jc prikazal voz, izluščil sc je iz noči iu je vozil urno po beli poti, ki sc jc vila skozi globel.
"Ali mislite še čakati?"
"Sc!" je odgovorila llanca uporno iu v glasu so bile solze.
Stal jc pred njo s povešeno glavo.
"No, Bog z Vami!"
Stopil je na pot, ali kmalu sc je okreuil iu jc postal.
"Čc jc obljubil, tla pride, naj bi bil prišel lump!"
Odhitcl je v globel z velikimi koraki in sc ni več ozrl.
llaiici je bilo mrzlo in težko v prsih, tudi gls-va ji je bila težka. K«) se je poslovil učitelj, se j* ZHvetlla velike, neprijazne noči, ueizkončne sam«>-le, ki je molčala vsciiaokoli, do neba. Vsa luč j« bila ugasnila iu ui št» bilo zvez«], komaj, da jc trepetala nizko nad obzorjem plaha bela lučka. Olo-bcl jc spala, samo časih je pomežiknilo rdeče okno, polzaprto, zaspano oko.
"Nc pride!" je ¡spregovorita Hauea naglas.
Napravila sc jc na pot, sključila v pasu, gls-vo povefieno kak«>r starka , ki se jc bila nup«>tila k maši ob palici.
"Obljubil je, rla pride, in ni prišel l" (Dalje prihodnjič.)
AD V KRT ltí EM UN T
ZA PRVI MAJNIK.
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvi
Uauaovl*»« U. iaaw*ar>a 1S1	\jjtj	lah»rporlraiM» M. f«bruv« • 1MB « drU*t Ii»»
Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : M RAT IN OBER&AN, Box 72, E. Minaral, Kana. Podpreda. : JOHN GOK&EK,Box 179, Rsdley, Kana. Tajnik: JOHN ČKRNK, Box 4, Breesy HUl, Malberry, Kaas Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245, Molberry, Kana Capisaikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 33, Kroatenac, Ktai
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Prontemac, Kaas. ANTON KOTZMAN, Froatessc, Kana.
POROTNI ODBOB: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. lowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lùid, Ark. MATIJA SET1NA, Box 23, Franklin, Ka*ia.
Pomoini odbor:
WILLIAM HROMRK, Box 66, Frontenac, Kaus. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. Sprsjomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vaa dopiai se naj blagovolijs pošiljati, §1. tajaikm. Tn denarae pošiljat ve pa ffl. blagajnika
Vesele obljube.
V pogovoru s sot rudnikom "Eeho de Pariš" je izjavil Mar-coni, da bodo bodoči vojni na razpolago še druge iznajdbe, ki bodo prekašale najdrznejše predstave VVellsove in .lules Vernove.
najboljšo stran.
in najpjleiiienitejšo
Otroci zgoreli.
V Red Rapid Bridge, N. lt., so dne í). marea trije otroci mulot nega prebivalca Roberta Sprague
Današnji "uspelii" ne pomciijajo 'goreli v ognju, ki jo uničil nje-ničesar v primeri s presenečenji,! *wv ,,um» ,io ravno ni bilo starki jih je elektrika pridržala H-lis,'v doma. Vsi so bili e-mlajši ničnemu obratu bodoče vojne. | kakor pet. let. Pred seboj vidim, pravi Marepui, bojišča brez topov, 'brez pušk, brez bomb. Ni dvoma, da bo vojna, kakor hitro sv nam posreči iznajti električni stroj z zadostno močjo, da potom električnih učinkov iz velike daljave užgcmo mu-nieijske snovi, popolnoma izpre-menila vse svoje hivstvo. Oklop-ue križarke na visokem morju, municijske zaloge bodo na en mah eksplodirale — začenši pri šrap-nelili v topovskih žrelih.
Železničarske zahteve.
Zahteve železničarjev za oseni-urni delavni čas bodo po izjavi predsednika železničarske organizacijo predložene uradnikom železnic tekom tega tedna. Omenjeni predsednik VV. (¡. Lee, se je vrnil iz ('hie.age, kjer so bili šteti glasovi železničarjev. Te zahteve bodo predložene tako, kakor so jih formulirala uradna glasovanja ter bodo poslana vsem odho-roiTK 528 železnic v Združenih <lr-žavali. Ti odbori jih bodo potem predložili svojim železnicam in trideset dlii odloga bo dovoljenega železnicam, da odgovore.
Živa pokopana.
V neki občini na Španskem je umrla žena bogatega graščaka. Ker ni bilo zdravnika blizu, da bi bil konstatiral smrt, je naprosil	Na smrt obsojen,
zupuka. daito-sterH. Na •župn.k.ir ^ • v f , ^ ^
nasvet ie pokopal zeno že drugi	.	' . , ..
,	. . ;	. - marca obsojen na smrt v oleUtric-
dan. ( ez nekaj časa pa mu je začela vest očitati, zakaj ni dal žene
I m i zdravniku preiskati. I>a si po-i miri vest, je zaprosil oblast, da sme ženo izkopati, kar**v mu j«
tudi dovolilo. Izkopalecm se je prikazal grozen prizor, ko so krsto odprli. Meso iz rok je bilo izpraskano, oči so bile izbuljene vsled strahu ju smrtne groze, v rokah pa je tiščala celo šope las, ki si jih jo izpulila. Pokopali so jo bili namreč navidezno mrtvo ter se jo zbudila v grobu. — Tako je, j če se smatra /upnik za vsevedo «V ga.	_
Zakon proti glasbi.
Čudno nespameten zakon so i-
nein stolen James Kovino, ker je ubil posebnega stražnika Misorin-do v neki plesni dvorani. Tuneli bo moral v tednu, ki se začne s 7. majem.
Movino ni bil policijski lajt-. . i nant, in- katoliški duhovnik; zaradi njegove "justične" smrti torej ne bo ne dolgoletnih procesov ne neskončno dolgih člankov. Ena justifikaeija več pa bo konec. —
Sodrugi! - j
liltfa se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik proletariata, prvi majuik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za delavstvo tako globok ponu'n kakor ta. satu na sobi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo de lavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi iu državnimi prazniki sedanji družabni rod, tako simbolizira praznovanje prvega majuika upor proti kapitalističnemu koledarju, iu s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega majuika je določila tudi socialistična Interuacionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazadnjnki, vladajoči mogotci in njih oprodo, ki so tako kratkovidni, da jim branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik iu za intereso določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. A1 i rane, ki jih j»' vsekala Ihtornnoio-' nali, dasi so skeleče iu boleče, niso smrtne, kajti Intemacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majuik jo pa praznik te Internaeionale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neunirjoč-nost.
Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomenljivejši je v dobi krize, v dobi najokrutuejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje.
Evrnjiski uiogolci so mislili, da uniči klanje narodov socvdi/em. Ameriški mogotci špekuUra jo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opeša it.] • evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi, ki ni bil nikdar rahločuten in mehke v»sti, je postal od izbruha evropsko vojne še prevzetnojši in -»rovo-cira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki se razredni boji nc blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta, od dne do dno.
Zato je potrebno, da se tudi tukaj delavstvo tesneje strne in poveča svojo moč.
Prvi majuik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladno parado. Brjgadni general pride inspieirat, pregleduje posamezne oddelke iu njih vaje, naposled "defilirajo" četo pred njim.
Dne prvega majuika pregleduje zavedni proletaria! sam svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so se mlačni, svoj. življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majuik jo aftitatoričen dan delavske Internaeionale; s praznovanjem tega dne vabimo v svoj zbor tovariši*, k: spadajo vanj, pa so še izven njega.	1
Prvi majuik se torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje, opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati proletario armado iu pripravlja tla socialistični zmagi, sne"allstični bodočnosti človeštva.
V tem zmis'u bo tudi 44Proletarec" ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor druga leta izide tudi letos za prvi majnik
slavnostna izdaja
•jtasega lista, in sicer bo to zadnja predmajska številka, ki bo i/šla dne 27. aprila, zato «la jo imajo odjemalci do 1. maja lahko že povsod v rokah.
Naši stari čitatelji vedo, da sta uredništvo in upravuištvo vedno skrbela, da ustreže majska številka v čim večji meri čitatcljcm. Tudi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar bo v naših močeh, se potrudimo, da še bolj zadovoljimo čitatolje s čtivom in z ilustracijami in z vso uredbo.
Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način ho majska številka obilnejša iu bogatejša od navadnih, če dobimo pravočasno zadostna naročila, bo
tiskana na 10 straneh.
Cesar pa ne moreta storiti upravuištvo in u-redništvo sama, je agitacija za razpečavanje to -s'aviiostne izdaje. To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah iu od njih pričakujemo, da jo izvrše čini temeljiteje. Komur je boj Za osvobodilev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar'jo v njegovih močeh, da se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in prohuji našega dela vsi va.
rpravništvo računa, da. izide slavnostne Številke proletariata
najmanje 10,000 iztisov.
To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
"Proletareo" bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Ctivo bo sko/iuskoz agita-
toriciio in lahko umljivo.
Od bo. "je za inajuiško izdajo določil znižane
colic
J. i
5<J
r
7.» 1IKI
Posamezen iztis stane fie
nje. O, da! Če nc bi bilo kapitalizma, bi moral hudič vzeti vso i-deale, vso talente iu Ženijo. Kaj nam jo treba socializma, ki napravi iz sveta duševno puščavol
Po protitru.stovskem zakonu.
Iz VVashingtona, I). C. poročajo: Zvezno vrhovno sodišče je odredilo, da se zopet prične obravnavati tožba llitchuiau Coal & Coke Co. proti Jtriin Mitchellu in drugim članom Cuited Mine NVor-kers uuije zaradi vprašanja, ali je organizacija prekršila Shertnano« vo antitrustno postavo. Priziv na zvezno okrožno sodišče v prid linije je bil zavrnjen radi nepristojnosti. Vrhovno sodišče j*> odločilo, da se prične slučaj radi važnosti vprašanja zopet obravnavati.
Ker so bili delavci odpuščeni.
iz Sioux City poročajo: Okrog 10(Ml delavcev pri Cudnhy Paek-ing Co. je zadnji torek zastavka-lo v protest proti odpustitvi 0 delavcev, ki so bili pri zadnji stavki aktivni. Družba jo dovolila pred dvema tednoma delavcem neznatno zvišanje plače, in sedaj se skuša maščevati nad voditelji štrajka. Stavkarji so izjavili, da so jim bodo pridružili vsi delavci v obratu, ako no sprejme družba odpuščenih delavcev nazaj na
< lelo.
iztisov ......t .15	L'íiO
...... 1.( M i	:SIHI
...... 1.85	4(M>
,...... 2.50	500
44 .......¡1.25	K»»»
17t ISO V
. *5.50 . 8.00 . 10.00 . 11.50 . 19.00
Sod.ligi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomenr*
S to mislijo pojdite na «Ido in gotovo dosože-te uspeh.
Izpolnite i 11 izrežite ta kupon, ter ga nam
e! v - '
I
99
llpravništvu "PROLETARIA
4008 W. 31st SI., Chicago, III.
Pošiljam........dol........ .cent. za
..............iztisov majske številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Imj............................
Ulica.............................
Mesto in država....................
Tovarna zgorela.
V Troy, \ V so dne 15. marca
pogorelo naprave American Collar Company. O^enj je izbruhnil v strojnici tor je grozil dve uri, da uniči tudi neko bližnjo bančno poslopje ter policijsko postajo. Škodo cenijo na $100.000 do
$125.0« >0
Vstaja na Haiti.
Mornariški department jo dobil dne 1."». marca obvestilo, da so izbruhnili v San Mihielu na Haiti novi nemiri. Cpornike so razpršili ameriški mornarji, ki imajo tam kontrolno službo, ter so mnogo oseb aretirali.
Teddy se vrača.
¡ Polkovnik Theodore Roosevelt in njegova žena, ki sta so mudila v južnih vodah na izletu ter sta obiskala različne kraje, se vračata v Združene države na krovu par-nika "Matura," ki jo odplul iz Port of Spain na Trinidadu proti Now Vorku. Ilura!
Nesreča v žagi.
Dno lM. marca je eksplodiral kotel v žagi v Pitteville, Ky. Dva delavca sla bila ubita, dva pa težko ranjena.


Iz
moli stari Švedi; naperjen je
bil
proti glasbi sploh, tisto pa, ki so se Imvili z njo, jo proglašal za ne poštene in nezanesljive dr/.avlja no. Do začetka K», stoletja jo ve Ijal zakon, po katerem so bili vsi glasbeniki pregnani iz deželo ter jih jo smel eolo vsakdo ubiti. Taki liho j se je smatral za šalo in ubija leo jo bil samo obvezan dati dedi čem ubitega po par novih čevljev.| par rokavic in eno telo. Tole si jo pa moral dedič šolo vj«-^. kar so jo vršilo tako: Teletu so namazali rep z mastjo, nato ga pa pognali okrog grička; opravičence je moral toči za teletom in ga skušal ujeti za rop, kar pa se jo ma lokomu posrečilo, ker jo bil rop vsled maščobe sklizek. Šolo lota 152:1 so odpravili ta kruti zakon.
Vlak ga je povozil.
tainfiobl, N. J., poročajo dne 12. marca: Petinpetdesetletni Samuel Hyatt i/. South Phiinfiehl je šel danes zjutraj od dela čez progo Lelrigh Valley železnico, ko mu je zdrčalo na tračnicah, ki so bile spolzko od ledu. V onem trenutku jo pridrdral tovorni' vlak. ki ga jo ubil na. mestu.
Nasprotnik operacije.
I/. KI Paso, Texas, poročajo: Vojaški zdravniki v Fort Blissii so se dno Pt. t. m. trudili, da bi rešili življenje Antonia Miramb*, Villovcga roparja, ki jo bil ranjen pri napadu na Columbus v Now Mexico.
Miranda je bil ustreljen v nu go, ter bi mu morali odrezati nogo, ker se jo pojavil prisad. Ko so ga poskušali omamiti z etrom, da bi ga operirali, se jo na vse k rip-1 jo branil ter pri tem preklinjal zdavnike, vso Amorikanoe ter
Kapitalizem pospešuje talente.
Iu mora
I imeti Slavni
Mod naj pri 1 juhi jenejšimi kapi- masa družbe vso drugačno i/ kamor bi posegel talističninii ugovori zoper soeiali- obrazho kakor sedaj, in bo znala vsega dosti, zoni je ta, da bi družba, kakršno vsled toga pravično oceniti va ž- A kakšna jo resnica si zamišljajo socialisti, vso "ma- nost, duševnega dola in njegove izumitelj nima niti toliko, da Ir ten.ializirala," da bi uničila vsa-1 potrebe.	mogel plačati stanovanje in hrano
ko osebno iniciativo in da bi i/.- Kapitalistična družba nima v hotelu, kjer živi, in newyorsko giibile duševne sposobnosti vsako;prav vihati nosu, kadar se go- sodišče jo imenovalo konkurzne ceno. Talenti morejo le tam priti , Vori o razmerju med socializmom \ gJ» upravnika za njegovo negativ-do veljavo, kjer jo konkurenca in . ¡n duševnim delom, kajti vsak dan »o premoženje, kjer morejo upati, da dosežejo z« , ¡»riiuiHa dogodke, ki obsojajo njo-; Mesto New Vork jo tožilo Te-izredno rezultate tudi izredno na- kulturno lukompeteneo, da ni sb» za !W5 dolarjev iu 25 centov grado.	mogoče strože. In prav sedaj se ki jih je dolžan na davkih. Dm
Tako govore zagovorniki listo- je pokazalo zopet, nekaj tako kri- 2M. februarja jo sodišče izdalo u ga družabnega rčda, ki uničuje ta-, čečega, da dobiva kapitalistični kaz, da mora plačati to svoto lente kakor še nobeden 110, ki za- slavni red klofuto pri ko vsega o- Dne 17. marca je vložil mostu sii/ujujo duševne delavce skoraj hraza.	pravilnik v Citv Cort Ilouso pro
se bolj kakor ročno in ki jo ustva-j Kolikor toliko priznavajo Anic-ril maso inteligenčnega proletari- rikanci, da še niso prehiteli Evrope v literaturi, slikarstvu, kipar-i činoma na kredit, stvu, glasbi in v podobnih rečeh.1 nekaj let v hotelu
ala, kakršnega še ni poznal svet. Advokati kapitalizma mislijo.
tokol premoženjsko preiskave. Tesla jo izpovedal, da živi vo da stanuje ži Wal lord-Asto
Združeni pot
Posledici
I rž a v
o m
dve uri
zanemarjeno izobraz-
Otroski časopis. >	jM,
V neki vasi na Nemškem je pri	. —— -
sel učitelj na misel, o kateri pra	Eksplozija v rudniku,
vijo nekateri, da je lopa. Dal je	|z Dmpmin. III., poročajo 17.
od svojih učencev izgotoviti neko	mnr,.a; V tukajšnjem rovu Para-
vrsto časopisa, to se pravi, otroci	j0 danes nastala eksplozija
fko morali tedensko poročilo o vseh	jamskih plinov, najbr/o vsled ra
dogodkih v vasi tolikokrat propi-	|,0 nezavarovanih svetilk. Promo-
snt i. kolikor mož je iz te vasi od	garja Frank .Tullis in John Kri
Šlo na bojišče. Poroča se o vsem	n,M»jt sta bila ubita, !'!li Clark pa
in vsakem. Svojei napišejo k temu	nevarno ranjen.
šo pozdrav in časopis so odpošlje.	----
Tako izvedo vsi enako, kar bi radi	papež Benedikt .jo izdal okrož-
vedeli. Pravijo, da kr<« vsi sprejo^J nioo v. vs > države, da se naj pri
miljo s hvaležnostjo 'in • prizna	vsn^j ,nH;, nb nedeljah po čitanju
njem. V mnogih vaseh Thnerin-	ev,in«:clija v latinskem jeziku šo
irztkn
Ampak — tehnika! Nanjo jo po- ria in da je tain dolzan racun. Bil nosen Amerikanoe, ludi oc no zna jo lastuik pribli/iio devotih deso razlikovati lokomotive. oil loko- tin deluiskega kapitala Nikola To-mobila. Res jo, da so jo v Amo- sla koinpauijo, ki jo znasal 5(H),
(HHi dolarjev. moral jo pa skrbetj za denar za zgradbo druzbine e loktricne naprave, kar jc pogolt nilo njegove deb*ze. Doluieo s« / niso gospodnfski interesi lc pod-1 prisle v iiisu od lota 1808. do 11102
da dokažejo kdovekaj, čo navedejo par imen izumiteljev, profesorjev, tenoristov in pajaeev, ki imajo knožovske dohodke. Nič se pa no ozirajo na brezštevilne talente, j nU izvršilo marsikaj tehnieiio veki morajo ob svojem poklicu stra- Hkanskcga. Iu res je da je to ¿lati ali pa robotati v popolnoma posebno važno v deželi, v kateri tujem delu, ker jih njihov prave hi,i kapitalizem k vrhunou m kjer sposobnosti ne morejo rediti.
kov,	w	.	!
nega mosta, če se no podvržejo Človek bi mislil, da mora biti v brezpogojno kakor sužnji knpitn-' tnki deželi dobremu tehniku po-lističnim ukazom» Ničesar no vo- stlano na ročicah, večji talent na do o prezgodnjemu umiranju u tem polju pa mora imeti narav-molnikov, ki no morejo doseči pri
obctio besedo ne omenijo učenja- ^ življenja, ampak stojo nad i v druife roke. in sedaj ima družbr «v, ki ne morejo dobiti primer- ¡ vsemi drugimi.	po do UKI dolarjev n.ose. n.l
užka. Nič jim orih ljudi, kate-
z.nanja m — zas ni znano o samon rim so po smrti vi jejo venci slavo, v življenju se pa prepuščajo umiranju.	\
Nič se ui treba lia t i. da bo v so-
nnst kraljevsko življenje.
Eden izmed velikanov v svetu električnih čudežev je Nikola Tesla, rojen Srb, ki je bil dolgo Edi-
ohodkov, kar komaj zadostuje, da se pokrivajo stroški. Sto in sto njegovih patentov in iznajd i ma družba.
Okrog petdeset sodnijskih plačilnih ukazov jo vpisanih proti j njemu, on pa nima sedaj no pro-1 lito/onja ne dohodkov, dasi je ši ¡ldnik družbo
Poplava.
Iz Sioux Falls, S. I)., poročajo: Reka Sioux jo stopila čez svoje bregove in jc predrla nasip severno od mesta. Z veliko silo pritiskajoče vodovje je že utrgalo odprtino do HX1 čevljev široko in poplavilo veliko ozemlje.
Tudi posledica vojne.
Zaradi vojne v Evropi se je 74 i steklar Clemen Bi Iz v Chiea-gi obesil. Zdi se, da je preveč uhtal o tem klanju, pa se mu jc zmešalo. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da se je naveličal življenja v Ameriki in da upa, da >o hudič vzel Angleže in kuga >rišla nad ameriško izdelovatelje Preliva. Doma je bil iz Avstrije. Obesil se je na drevo v dvorišču 'a svojim domovanjem, 1855 Bis-oll st. Njegovo truplo so našli >b (». zjutraj. Njegova vdova je »ovedala policiji, da je bil potrt sled evropsko vojne.
Volkovi v Wisconsinu.
V mnogih krajih okrožja Pricc so se pojavili volkovi v velikem številu, tei- na nekaterih farmah ;mniorili nekaj domačih živali. Po-ebno se dodajajo taki slučaji Mi-u krajev Philips, Hrantvood in Emer.v, kjer jo visok sneg. Divja-ina. kakor srne. ne more bežati, »n postanejo žrtve sestradanih olUov. Dasi so razpisano, jiagrodc n vsakega pobitega volka, vendar ■Hi sorazmerno le prav malo pobi-jojo. Splošno mislijo, da bo ostalo lovcem drugo I to lo prav malo srn iu manjše divjačine, če ne bodo zneli energično zatirati volkov.
sonov sot rudnik. Njegovo ime jo predsednik m zakl. znano po vsem svetu, iu vsa nio- ki nosi njegovo ime. dorna znanost ceni njegovo ženi- Sto in sto iznajdb, me<
Požar.
V poslopju International Agri-cultural Co. v Buffalo, N. V., jo nastal no/ar. ki io povzročil za ^ITKI000 škodo. Kako jo nastal požar, so >o ni moglo dognati. Polarna hramba ie hiln šost ur nc-niož nima toliko, da prestami na dolu, preden se ji je i bo p.i ž<. zaradi tega. ker bo imela živeti brezskrbno kakor ptič, in bi mogel plačevati svoje stanova- posrečilo ogenj omejiti.
njimi
eialistieni družbi v tem ozirti slab- alnost. " Če bi bilo kaj resnice v nekoliko takih, ki si» rovoluoioir kakor v sedanji, kajti slabšo pravljici o kapitalističnem pospe- ralo posamezno panogo oloktro-
ga posnemajo ta zgbd.	ponovi evangelij v jeziku prisot
ä^«.c ...............................................
karjonje iiajbrže ne bo vodilo v narodnosti.
" J
in
PRQLJfiTABRC
PROLETAREC
LIST ZA 1NTKUE1K DKLAVSKEGA LJUDSTVA. IZUAJA VSJ hi TOIILK.
—— Liatmk ia iiiiajatclji ——
Jugoslovanski delan ka tiskovna dmiba
v .hicjgo. Illinois.
Poleg špekiiluutuih časopisov so bili pa takrat še nekateri drugi ¡ljudje, oziroma organi, "na svojem mestu." V prvi vrsti ehiea škii policija, in tam zopet v prvih pozicijah llealey in llunt. Repor-terji so vetlcli vse, policija pa tudi. Ni nam /pano, če s«> /urnali-l sli izvedeli vse od detektivov, ali I narobe, ampak oba faktorja sta | bila tiste dni enaka Bogu, nam-J reč vsegavcdna,
Iu policija je po svojem pokli-j cu takoj razpela mrežo, v katero so sc morali brez pardonu vjeti ne Vso pritožbe plode nerednega pošiljanja le Crones, ampak vsi njegovi so
lista in drugih nerednosti je pošiljati imJir}iish. Absolutno so se mora-predfedmku družbe
Čudodelna organizacija.
Naročnina: Za Anvriko $2.00 za celo leto, $1.00 ta pol luta. Za Evropo I2.&0 za celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi fo dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti _ tu J t it,i*t naslov.
Glasilo »lov«n,It« «iitaiMcij« Ju«ocl. — «ocialiatUt* cveto v Ameriki. —
Ivan MoUku, 4008 Weit 31. Straat,
_____ Chicago, III.
PROLETARIAN
Owned and ¡>utWaited «very Tu-.aJcy by
South Slivio Wor'treti's Pubisking Company Chic.tgo, Illinois.
Subscription ra es: United States and Canada. $2.00 u year, $1.00 for half
I ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.2S for half year.	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC*
«0SS W. 31. STREET. CHICAGO ILLINOIS
KJE JE CRONES?
Ii vjeti, kajti mrežo jc razpel sam /enialni detektivski nadumetuik Hunt. Brezpogojno so se morali j vjeti!
Tristo zlodjev' Kaj nas šege-čef Morali so se. vjeti, pa se — ni ne eden vjel. In še danes je vprašanje kakor pri znanih fiksir* nih slikah: Kje je Cronea?
Ve» čas so nas med tem krmili z novicami, ob katerih obliva človeka kurja polt. " Skoraj že ni bi lo cerkvenega banketa v Z«slinjc-nili državah brez zastrupljene ju-lie. Nobeno gnezdo ni hotelo v tn oziru zaostati za Chicago. 14Crones*1 je pošiljal listom pisma polna satanskega sarkazma. Bil je v Chieagi, v New Vorku, v Buffa-lu, v nekem malem townu — vse obenem! Nastajal.,jc /e dvom: Ali j«' to anarhist ali superspiri-olagoma se je memla na-
Villova afera j«- zelo hvaležna reč. Za ameriške časopise jc več vredna od vse evropske vojne. Treba j«» le nekoliko okretnosti. j tist i
pa se lahko napolnjujejo zjutraj I veličal pisati ironična pisma, pola in zvečer cele strani s to zadevo.' goma so žurnalistoin. zmanjkale In tudi za kričeče trikratne in šti-jnove ideje, polagoma jc občinstvo rikratne naslove ne pride izurjen 1 pozabilo. Le tako kakor bieiklist žurnalist v zadrego. Ce j.- Villajpo dolgi vožnji še v spanju malo dovolj sniart, lahko zahteva pro ' brcne, jc naš glasoviti llunt ta-vizijo od ameriških kapitulistič-; kole nekako pred tednom povedal, nih časnikov, preden ga vjaifiejo I da bo imel vsak hip Cronesa v ro-vojaki strica Sama ali pa Carran- j kah. In državni pravilnik v ('hi-zisti.	, cagi je izdelal obtožbo proti nje
Toda ni še ravno, davno, kar. mu. To sc ne naznanja več s pasmo imeli v Zedinjenih državah lec debelimi naslovi, ampak v ma-drugo afero, ki je bila tudi nekaj li. drobno tiskani notici v kakš-vredna. Okrog dvesto ljudi, ki soj nem kotu lista, s»' udeležili banketa v Cniversitv llvalaliogu, da jc Villa napadel Clubu v Chieagi na čast novemu I Columbus in «la imamo kazensko katoliškemu nadpastirju Munde- ekspednujo v Mehiki. Nova senza leinu. je bilo zastrupljenih. X juho! cija jc pokopala staro, iu nič Več so bili zastrupljeni, seveda s stru-jni treba govoriti o tem, da je bil peno juho.	-	na eni strani velikanski hluff, na
n-. • . . , ...	...¡drugi pa enako velikanska blama-
nila je strašna r«*c. Sicer jc bil	1
Bog s " prnmiucntnimi" gosti
nadškofijskega banketa bolj u-
siniljen, kakor z evropskimi narodi in ni dal, da bi s«« bil "peklenski načrt" posrečil; nobeden: izmed pobožnih in bogaboječih banketnikov ni umrl; bilo je nam
reč preveč juhe in premalo strupa, i . .	, .	4 .
, , • .ii,.! jo nalogo, in sedaj ae zopet sa ne-1 Katoliškim gostom je bilo tolik.' ,..«,»	• i , i .
, , ,	..	. .	kai easa lahko spravi pod streho;
slabo kolikor marsikomu, ki poza- , ,	. . , , .	,
. ,	. . , . 1 kadar bo kazalo, sc ze lahko zopet
bi pri kozarcu in pečenki na pra-! ,
. i i	malo druga«*»
vo mero; tako pok varjenje prebavnega aparata je neprijetno, j ampak človek že okreva od n.je-i
Na letnem sestanku nemške železarske družbe je rekel predsednik dr. Kpriugorum, da so se razblinile uugleške uade v nič, ker so mislili Angleži, da se jim bo posrečilo uničiti nemško industrijo, ki je potrebna za nadaljevanje vojne. Rekel je nadalje, da je kaj takega nemogoče, ker ima Nemčija sama dovolj sredstev, da obratuje s polno paro vse svoje tovarne. Tekom dolgega časa, jo rekel dr. Springorum, se je nemška industrija privadila obstoječim razmeram ter premagala vse težave, kar je posledica dobre organizaeije, ki sc poslužuje vseh znanstvenih sredstev in pomočkov, da more dovoljno preskrbovati armado in mornarico. Posebno železa in drugih kovin so mislili Angleži, da bo zmanjkalo, kar pa jc vsega v izobilju, je rekel Springorum.
I)a je vsega ravno v izobilju, se pač ne bo smelo vzeti dobesedno. Cc bi bilo tako, tedaj lie bi bilo treba celo na Poljskem knnfiscirati posode, zvonov itd. Ampak da ni Nemčija glede na vojni materijal v taki zagati, kakor bi bilo všeč zaveznikom, že verjamemo. Nemčija sc je pripravljala na to vojno, in ravno njene zaloge potrjujejo to. Ampak dr. Springorum ima prav, če hvali organizacijo. To je v resnici tista sila, ki premaguje največje težave. Nemška industrija se je privadila razmeram, in to je bilo mogoče le vsled organizacije. Nemška tehnika je napravila tekom vojne velike iznajdbe — seveda v vojne namene; pomagala ji je organizacija. Nemčija je rešila problem, da sc prepreči absolutno ¡/.stradanje; to jc storila organizacija.
V času vojne, torej v času najhujše krize sc izkazuje največji pomen organizaeije. Ni Ii to
iiajsijajiiejše potrdilo socializma K Kajti socializem ui nič druzega kakor smotrena, dovršena or-gauizacija vseh družabnih sil za ustvarjanje čim večje blaginje splošuosti.
Toda jo li treba klicati organizacijo šele tedaj kot rešiteljico, kadar že teče voda v grlo* »le li treba to, kar je dobro, rabiti šele teda j, kadar grozi kriza s kaatstrofo? Ce je organizacija dobra /a vojno, mora biti dobra tudi za mir. Iu popolna organizacija v miru bi napravila organizacijo za vojno nepotrebno, ker bi bila tedaj vojna sama nepotrebna.
Toda zaman bodo kapitalizmu vse lekcije, ki jih daje vojna. Sedaj se po sili vklanjajo neki organizaciji, ki pač nikakor ni popolna in še manj idealna. Ko bo sklenjen mir iu se bo polagoma vračalo normalno življenje, bodo pa napeli vse moči, da razbijejo zopet te "okove ' in anarhija privatne produkcije se vrne v vsej gloriji, kajti kapitalizem je neločljiv od kapitalistov, in privatni kapitalizem ne trpi organizacije, v kateri so interesi splošuosti več od njihovih zasebnih interesov.
Države ne postanejo vsled te vojne socialistične ali komunistične, kakor mislijo nekateri u-topisti, dasi pribija ravno vojna s kladivom dokaze, da je socializem celo v nepopolni obliki državne kontrole neprimerno uspešnejši od privatne grabežljivosti. Kakor pred vojno bo moral delavski razred voditi boj za najvišjo organizacijo družbe, za socializem. Vsaj delavstvo naj črpa iu si osvoji veliki nauk te vojne: Da je najmogočnejši' sredstvo v vsakem boju, tudi v delavskem, organizacija.
Oporoka nadškofa Kohna.
za.
Kajti kje je danes Še psihično) normalen človek, da bi verjel v tisto velikansko zaroto iu v vse ti-| ste šundronianske pravljice, s ka j J terimi je bila policijska istorija liališpana? Anarhistična pošast je. kakor že mnogokrat, opravila svo-
ga. če ui že i/, drugih vzrokov na poti v krtovo deželo.
Kljub temu jc bila strašna afera. Kajti bil je vendar a-ten-tat. Iu ameriška žurnaljstika, stoječa na vrhuncu, ni le takoj vedela, kdo da je storil grozni zločin, ampak znala je tudi brez zamude po-
ma ski rana privleče! na dan.
Imeniten zgled policijsko-žur-nalistovskega blufanja jc Crone sova afera: Največja duševna lenoba bi morala spoznati, da ni bila nič druzega kakor napihnjen mehur, ki splaline, če sc le z iglo vbode vanj. In skoraj se nam zdi, j .da spoznavajo ljudje, kako so jih potegnili s to bombastično zaroto. Kljub temu stavimo: Ob prvi
Sedaj je bila razglašena oporoka pred kratkim umrlega nadškofa Kolina. Listi poročajo, da je zapustil 1,1100,"(M) kron za ustanovitev češkega vseučilišča v-Olomucu. <> svojem delovanju kot knezo-nadškof in o vzrokih svojega odstopa piše dr. Kohn v oporoki: "Kot knezonadškof sem s" trudil z vsemi močmi, da bi izpolnil svoje dolžnosti. Pošteno sem se trudil, da bi sam tako živel in delal, kakor sem kot nadškof vernike učil in zato sem se 12. marca UMI odpovedal nadškofiji, ko mi je kongregaeija v Rimu naznanila, tla moje škofijsko delovanje ni na dušno korist zaupanega mi ljudstva. To mi jc bilo povedano, ne da bi bil zaslišan, brez sodišča iu brez sodnikov in moja nujna prošnja, naj se mi vendar pove, kdo me toži in česa sem ohdolžen, ni bila uslišana. Predložen mi je bil brez imen zapisek obdolžitev in nič več." - - Končno določa dr. Kohn v svoji poroki, da hoče, naj bo preprosto pokopan in naj ne bo k nje govetnu pogrebu povabljen noben cerkven in državni dostojanstvenik.' "Biljem izgnanec in hočem to ostati do zadnjega. Vsak duhovnik, ki sc udeleži mojega pogreba, ne da bi bil povabljen, naj dobi 10 kron v zlatu."
Tako nedolžna, kakor jo slika Kolin v svojem testamentu, ni bila stvar z njegovim "niid-pastirstvom." Olomuska nadškofija, najbogatejši v Avstriji kar ze nekaj pomeni jc bila zanj r-prvi vrsti velikanska kupčija. To sicer ni nič po sobnega; saj je vsa katoliška cerkev ogromna administracija, kateri so posvetne reči glavno, izve-ličavanjc in obsojanje ua drugem svetu pa trgovski sistem za dosego glavnega smotra. Postati o lomuški nadškof pomeni dobiti velikanske dohodke, ki se z "dobrim" gospodarstvom lahko še po-
večajo. .To je Kohn razumel. Iu ker mora imeti v kapitalistični družbi vsako gospodarstvo veeali-inanj kapitalističen značaj, se jc Kohn posluževal kapitalističnih metod, za katere j«» imel velik talent. Njegovi delavci so dobivali v denarju suženjsko nizke, naravnost kričeče sramotne plače, v idealih pa \sc slasti nebeškega kraljestva, s katerimi si pa na tem svetu niso mogli nikamor pomagati. Proti Kolinovetiiu gospodarstvu s posvetnim blagom nadškofijc je bilo v javnosti toliko tožb, «la ga obtožba v Itimu itak ni mogla presenetiti. Itak se jc Rim šele tedaj odločil na ta korak, ko jc bil škandal že tako velik, da se ni dal prikrivati.
Kljub temu je imel Kolin prav, če sc je pritoževal zaradi rimske metode. Kes je, da ima vsak obtoženec pravico «lo zagovora in da dobi pošten proces. Ali kako je mogel Kohn, ki j«* gotovo poznal ¿{¡m, pričakovati kaj takega? Kako bi pa mogel Vatikan v drugih slučajih proti nedolžnim Iju-dem nastopati brez poštenega procesa, če bi ga bil Kolinu dovolil .' In kako naj bi mu bil povedal, kdo ga toži, ko so ga najbrže tožili tisti, ki so sami pričakovali izpraznitev njegovega sedeža?.
Sicer pa Kohnova usoda ni bila tako kruta, da bi bibi titeba pretakati solze zaradi nje. Ce je mogel zapustiti š«- par miljončkov, mu gotovo tu-di po odslovit v i ni bilo treba kruha stradati.
Njegov testament pa pomeni zanimivo maščevanje. Čez miljon kron je zapustil za češko vseučilišče na Moravskein vedel jc, da zadene to njegove pobožne nasprotnike hujše kakor klofuta. In za svet. kaj naj določi o tem denarju, jc baje vprašal — pesnika Macharja, "antikrista". Maščevanje je sladko.
Nemški mirovni pogoji.
vedoti, kakšen nad vso domišlji-	sp ho <luU) 0iu-.instVo blufa
ti na enak način. In to je žalost-1 no. da prinaša šola izkušnje tako majhen uspeh.
Ubo^e železnice!
Kapitalistične železniške družbe. s katerimi imajo njihovi usluž-
jo nevaren individuum je zastrup-ljevalcc Crones. Kajpada, anarhist.
Včeraj j»- bil banket s tisto sumljivo juho, danes so veliki dnevniki že vse vedeli o Crotiesti: Odkod je doma, kje je dotlej Živel ill romal po svetu, koliko ima votlih belici sedaj resne račune posebno zob, kj«> j«' študiral strupologijo, s /.»radi osemurnega delavnika, se katerimi anarhističnimi tajnimi otepajo iwi vse načine zahtev, ob-organizacijami na zemlji in na Iu-. ,.„,.,„ jj,,, pM jomi strah kosti, kaj-ni j«- v zvezi, kakšne načrte j«' /r tj s1>iošna železničarska stavka ne izdelal za nove atentate in kaj i- ¿¡|n	Sedaj jim je prišel
ma najrajši za zajtrk.	zopet na misel stari ti-ik, katerega
Bila je velika, velika škoda! so se že večkrat posluževale in ki Dva dni prej, le dva dni prej naj obstaja v tem, da s«' obračajo do bi bili dali svojo modrost o Cro- posameznih oseb v naUi, da bodo s nesu v tisk, pa ne bi mogla biti tem zmešale duhove. " Pojasnjc-juha zastrupljena.' Seveda — tu- valili ods«'k" železnic, ki jc predi senzacija t cd a j ne bi bila mogla plavil trgovce z literaturo, v kate-hiti tako velika. In to bi bila ško- ri kaže, da pomeni zvišanje plače da na drugo stran.	polom železnic, jc sedaj sklenil,
Čitali smo torej, da je razprede I razposlati te okrožnice vsem de-na zarota po vsem svetu. V Rimu' lnvcetu, ki so uslužbeni pri želez-je njen glavni Fcdež. Namen je:itiieah. Kot vzrok navajajo tudi, da Kksplodiranje cerkva, zastrupljc- bi» ne smeli zahtevati železničarji nje vseh duhovnikov in vseh kr-lprej zvišane plače, dokler bi ne ščanskih vernikov, in s tem usta- dobili tudi «»stali delavci višje novitev anarhije. Dokazi so bili plače. «To jc modra taktika, da ne absolutno prepričevalni: v nekem more biti mndrejše. Železničarji kovčegu so na primer našli silno naj čakajo na rudarje, rudarji na puntarsko razglednico: Piramido.! tesarje, tesarji na natakarje, na-katere vrhunce je kapitalizem, ki lakarji na krojače, krojači nn že-ga brani militarizem, ščiti cerkev. Ipzničarje, in tako bi se lahko su-nosi pa delavstvo. Nekako pred kali v kolobarju do sodnega dne. dvajsetimi leti smo prvič videli te
razglednice, ki so sc takrat v ma-j	Stedijo.
šali razširjale po. Italiji, pa se ve v državnem zavodu za slabo-deli nismo, kako nevarna je ta sli umne v Springfieldti so odpustili čica. Scle ehieaški kapitalistični i osemindvajset, v blazinei v Rlginu žurnali so nas morali poučiti, da pa enoindvajset uslužbencev. To tiči v njej anarhistična rrrevolnci- je že pravo mesto za tako varče-ja.	vanje!
Mnogo nc držimo o tistih vesteh, ki pripovedujejo svetu z. najvažnejšim obrazom, kaj da hoče in kaj da noče ta ali ona vlada. Večinoma jih namreč razširjajo ljudje, ki slišijo travo rasti. Vlade pa tudi ne hodijo s svojimi nameni na sejem. Kadar se v parlamentih sploh kaj govori o miru. tedaj zahteva vsaka vlada nekakšno "pravico", nobena pa noče natančno povedati, kakšna je ta "pravica ''.
Zadnji čas s«» prišli zopet nekakšni mirovni pogoji Nemčije v javnost. Poročilo prihaja iz Wasliingtnna, in časopisi pravijo, da ga imajo iz zanesljivega vira. Polkovnik llouse, ki sc je pred kratkim vrnil s potovanja po Kvropi, j«* bil pri Wilsonu in mu je baje povedal, da ne misli Nemčija še nikakor na sklep miru, ali «la bo, kadar pride do pogajanja, zahtevala sle<bv«>:
1.	Zavezniki morajo vrniti Nemčiji vse ko-lonije, katere so ji vz«-li in zasedli tekom sedanje vojne.
2.	Vojne odškodnine ne bo zahtevala in j«* tudi ne bo nikomur plačala.
.'I. Črnogorsko, srbsko in albansko ozemlje se mora razdeliti med Avstrijo, Bolgarsko in (irško,
4.	Poljska dobi avtonomno vlado.
5.	Turčija se mora enkrat za vselej oprostiti angleškega vpliva.
H. Nemčija zapusti Belgijo in vse francosko ozemlje, katero je zasedla. Rusija dobi Perzijo, Anglija pa ne bo ničesar izgubila in ničesar «hihita.
Zavezniki seveda, kakor pravi llouse, nis«> s tem zadovoljni. Nemčija pravi, «la prej ne bo na Balkanu miru, dokler se ne razdeli Srbija, Crno-gora in Albanija med Avstrijo, Bolgarsko in (irško.
Kar se tiče zadnje zahteve, s«> nam zdi verjet na iz. razlogov, ki smo jih že večkrat omenili. Ampak namen, ki ga naglaša Nemčija, je popolnoma zlagan. Mir na Balkanu ne bo zavarovan, če se razdeli Srbija, ampak če sc pravično reši balkansko vprašanje. Razdelitev Srbije ne bi bila nič druzega kakor kal novih vojn iu seveda novega oboroževanja.
I/. Londona poročajo, da sc j«« .1. P. Morgan z angleškimi finančnimi krogi dogovoril o načrtu novega vojnega posojila za Anglijo na podlagi ameriških sigurnosti, zbranih o«l angleškega zn-khiducga urada. Pravijo, «la znašajo te sigurnosti tniljardo dolarjev, ne pa pol miljarde, kakor s«» jc prej mislilo.
Po to se jc torej Morgan peljal v Evropo. Kupčija ni majhna. Ameriški kapitalisti imajo dober nos za obrestne žetve.	--»»
Vojna v Ameriki.
Ne mislimo na Mehiko. Zedi-njene države imajo tam neke ho-matije; ali Amerika ima tudi druge vojne, katerih ni nikdar konca nc kraja. V Argo, 111., so šli delavci pri Corn Products Comp. v stavko, ker so njih razmere tako .škandalozne, da jili tudi najpotr-pežljivejši proletarec ne bi mogel več prenašati. In ta poizkus, «la bi si sužnji nekoliko /.boljšali položaj, j«» zadostoval, du j«' Argo izprcmcujcn v oboroženo 1 ul»ori-šče iu da se strelja kakor ua bojišču.
Najprej s«» je človekoljubna tvrdka vedla, kakor da sc misli pogajati z delavci. Ali to je bilo slepomišenje. Podjetje j«' hotelo le pridobiti časa, Vb^organiziru svoj odpor in uvoz skebov. K«» bi se bilo treba res pogajali, je našla družba vsakovrstne pretveze, da jc to odklonila iu izjavila, da bo brez obzira na stavkarje nii-daljcvulu obrat, ker ima na razpolago dovolj "delavoljnih, to s«* pravi skebov.
Dovolj jih ravno nima, ker je poskušala tudi na drug način. Vabila je namreč delavce, naj sc vrnejo na delo, pa jim bo potem sa mu po svoji prosti volji kaj dala. Ponujala jim j«' torej mačka v vreči, za kar so sc delavci seveda lepo zahvalili.
Stavkarji so bili neorganizirani. Sedaj je A. F. of L. poskusila u stanoviti unijo, kar se ji j«- p«»-srečilo. Družbi je pa lo dalo nov izgovor, da se ne pogaja "s tujimi uradniki," to sc pravi z organiza-eijo.
Medtem je čedna družba razvila svoj načrt, ki je do pik«» podoben iz stoterih slučajev znani metodi brezobzirnih kapitalistov. Najela j«* cele trume pretepačev iu skebov po poklicu, in vsa tovarna jc podobna mati trdnjavi. Sta.v-kokazi in "čuvaji" seveda že nastopajo tako kak«ir povsod, pro-voeirajo delavce, mahajo z revolverji in vilite puške iu tudi streljajo. Ker pa delavci niso lovska divjačina, sc jc zgodilo, da so v stiski' odgovorili, kakor so'mogli, in parkrat je. prišlo «lo resnih spo-padov.
Superintendent pravi, «la ima toliko oboroženih, da bi lahko o«i-bil nemško invazijo. Kljub temu trdi vs«» kapitalistično časopisje, «la so delavci tisti, ki provoeirujo.
Sodišča so - skoraj bi človek «lejal: naravno na strani po«l-jetja. Sodnik ,Bald\vin jc izdal sodno prepoved, «la nc snipjo biti stavkani blizu tovarne iu «la ne smejo občevati s skebi iu jih "o«l-vračati o«l dela." To sc pravi, da jim ne smejo niti pojasniti, v kakšnem položaju so delali hi zakaj so šli na stavko.
Družba hoče, «la zmaga sila nad pravico, in sodišče ji pomaga. Ali razumejo delavci, čemu so sodišča v kapitalistični družbi?
Sicer je pa v teh tnirnvnoh pogojih marsikaj takega, «la bi človek njih avtorstvo prej pripisoval kakšni vračarici kakor polkovniku Hoiisu, katerega je vendar smatrati za resnega ino/.a.
Kar se tiče poljske avtonomije, ni pač nič novega, «la hoče Nemčija Poljsko pod to pretvezo odecpiti od Rusije. Ali nikjer menda ni človeka, ki bi verjel, «la raznim» Nemčija pod avtonomijo resnično samostalnost. Poljska bi sc morda |*o njenih načrtih lahko imenovala "kraljestvo"„ Saj j«- v Avstriji dosti takih kraljestev: Češka, (Jali-eija, Hrvaška, Slavonija in Dalmacija. Ali vsak šolarček bi s«- smejal; če bi se mu reklo, da so ta kraljestva svobodne dežele.
Zelo kuriozna je tudi vest, da dobi Rusija Perzijo, najbrže namesto t«'ga, kar ji hoče Nemčija vzeti. Ali ne glede na nepoštenost, j«1 to tako, kak«»r če bi mi komu darovali Uoekefellerjeve miljone.
Me«! deželami, ki so naštete,, po pogrešamo eno, namreč Turčijo. Bolgarska bi dobila po navedenem načrtu kos Srbije, in š«» Urški bi pripadel k«is t«1 dežele, «lasi ni v vojni in je celo sovražnikom Nemčije izkazala razne usluge. Toda kaj je s Turčijo? Kaj dobi ona ? Zakaj se bojuje in žrt-vuje po«l vrhovnim poveljstvom lladži Vilčeka? Le zato, «la more Nemčija komandirnti njene žc-lezniee in institute in polagoma germanizirati Carigrad? — Morda bi Knver pašo lahko kaj o«lgo-voril na to vprašanje.
Sicer bodo pa imeli mirovni pogoji šole tedaj kaj pomena, kadar bodo morali gospodje v zelenih frakih sesti za mizo in resnično sklepati mir. In kakšni pogoji bo« I o te«luj mogoči, tega ne ve niti Bethman Ilolhveg.
Od panamskega prekopa.
Donitld F. MacDonald, prejšnji kanalski geolog in zdaj geolog v rudniškem uradu Združenih držav, je izjavil, da bodo kmalu premagane vse ovire pri Panamskem prekopu, kakor so sedanja posipanja in «la j«' kanal varen pred potresom. MacDonald, ki j«' «l«»l-go časa proučil val razmere v kanalskem okrožju, j«- izročil uradno poročilo o svojih opazovanjih pri Panamskem prekopu ter izjavil, «la prekop ne bo trpel o«l potresnih pojava v, vsled katerih se | dvigne zemlja v dotičnih krajih 'vsakih sto let za tri čevlje. Vzrok tega dviganja je po mnenju tega i izvedenca to, da se zunaj pred Pa-! namsko ožino znižuje morsko dno.
Carigrajski poslanik v Washing-tonu.
., Henr.v Morgenthnu, ameriški poslanik za Turčijo, ki s<« je nepričakovan«) pripel jal iz Carigrada v Washington, j«» časnikarjem povedal, «la so mu svetovali prijat«»lji, naj odstopi o«l svojega mesta, «la bo mogel pomagati Wilsonu pri I prihodnjih volitvah. Tem prijateljem j»* r«ik«'l Morgenthau, «la bi i bil takoj pripravljen odstopiti, če bi vedel, «la bo res mogel pomagati Wilsonu za zopet no izvolitev. Verni ar s«- š«> ui odločil.
Najbrže s«» je «» tem posvetoval z Wilsonom, > katerim j«* pozneje ! imel sestanek.
Smrt na železnici.
Mihael Hughesa, doma iz High marketa j«' dne (». marca pri Low-villc, N. Y. ubil vlak, ko je ravno ^ peljal s svojim vozom čez progo New York Central železnice, in sicer v trenutku, ko je pripeljal lički vlak.
Socializem, pacifizem In sorodno.
Etbin Kristan.
RAZNA MNENJA
V socialistični stranki so o rasnih posameznostih gotovo mogoč« različna mnenja, ki lahko obstajajo drugo poleg drugega, tako kakor je vera privatna stvar posameznika in kakor se estetični ali etični nazori lahko križaj/». Socialistična stranka ne sledi dogmatizmu rimske cerkve, ki se ne zadovoljuje z vero v I Joga in v Kristusovo od-rešeniško smrt, ampak zahteva od svojih članov, da sprejmejo absolutno vse za neomajno resnico, kar uči in diktira Riin, pa naj se to tiče neotna-dcžovunega spočetja, papeževe nezmotljivosti ali pa protidarvinistične geneze.
( isto naravno je, da mora biti socializem toleranten, ker ne bi sicer nikdar mogel ustvariti tistega mogočnega instrumenta, ki ga potrebuje za uresničenje svojih idej, namreč socialistične stranki'. Socializem ni nikdar učil enakosti vseh ljudi in vseli glav; le najhudobnejši ali pa najzabi-tejši nasprotniki, nesposobni, da bi razumeli razliko med enakostjo in enakopravnostjo, mit podtikajo to.
Nazor, da bi morali vsi socialisti o vseh rečeh do pičice enako misliti in na vsako vprašanje od prvega do zadnjega enako odgovarjati kakor učenci v starokopitnih šolah, kjer se morajo učiti vse naloge dobesedno, da govore pri izpitu kakor papige, je otroški, že zaraditega, ker je taka zahteva nemogoča. - Tudi je povsem nepotrebna; če v» rnje človek v posmrtno življenje ali pa ne, je za razvoj socializma popolnoma ¡relevantno; če se mu zdi mesna, ali pa vegetarijanska hrana bolj primerna, če mu bolj ugoja. Zolova ali Tolstojeva literatura, če se rajši oblači najbolj priprosto ali pa najbolj po unnli, j«- za socializem, njega napredek in zmago vseeno.
Ali tudi v rečeh, ki zadevajo naravnost v so-cializent, je neizogibno, da obstajajo in se pripuščaj«» nasprotna mnenja, ker se to ne bi moglo preprečiti nikakor drugače kakor z absolutizmom. S tem bi bil pa socializem sam pokopan. O taktičnih vprašanjih so imeli ljudje vedno razna mnenja; praksa prinaša na dnevni r«'d nove probleme; izkušnje tudi včasi korigirajo prejšnje nazore.
Ljudje, ki so takoj nervozni, če slišijo kakšno mnenje, ki se ne vjema z njihovim, pa histerično kriče, «la naj se tak "grešnik " izključi ¡n ožigosa kot "Izdajalec", so še zelo zelo oddaljeni od socialističnega mišljenja. In če bi mogle njihove zahteve po brezpogojnem uniformiranju misli do-hivat i praktično veljav«», ne bi mogla biti socialistična stranka nikdar nič več kakor majhna, za proletariat in njegov«' cilje absolutno brezpomembna sekta, ki bi imela z vzajemnim izključava-njem toliko opravka, «la sploh ne bi prišla do nobenega drugega dela.
POTREBA SKUPNIH NAZOROV.
Iz. tega so seveda ne sme izvajati zaključek, da j«* vsakdo socialist. k«lor pravi sam «» vebi, da je socialist. Kristjan lahko smatra Jezusa za edi-norojenega sina božjega, kakor rimski kaloličani, ;.!i pa odklanja njegov«» božanstvo, kakor liberalni protestanti; ampak Papuvanee, ki si i/rezlja svojega "Kovarja", da mu sln/i za vse duševne potreb«», ali pa ateist, ki taji boga, ni kristjan. .
Socialistična stranka je skupina ljudi; kakor vsaka skupina, mora torej imeti nekaj skupnega, nekaj, kar mora biti skupno vsem članom, kar jih veže in napravlja iz posameznikov skupino, stranko. To so njena temeljna načela, njen program, njen cilj. Posebno velja to seveda za temeljna načela in za cilj, kajti tiuli program se od časa do časa hi h k«> izpreminja p<» pridobljenih izkušnjah in p«» izpremenjenein položaju, zlasti minimalni program, ki je mcrodajcti za zahteve v sedanji družbi.
Ce se n. |»r. v kakšni deželi doseže zakoniti o .«'murni delavnik, tedaj ne bo socialistični program več vlačil zahteve po osemurnem delavniku k«»t nepotreben balast s seboj, ampak če pokaže razvoj tehničnih sredstev, da se delovni čas brez škode za resnične produkcijske potrebe lahko še bolj skrajša, bo stranka zahtevala Vsturni de-lavnik. In kjer se doseže obširno podržavljenje industrijskih in prometnih naprav, ho določil program za njih obratovanje vs«* podrobnejše zahteve, kakor sedaj, ko je zahteva po podržavljenju še neuresničena.
POLITIČNA STRANKA
Med tisi** točke, ki jih mora vsak član stranke priznati in ki morajo veljati za vse, spada ta, da je socialistična stranka politična«stranka. Naloga t«> politične stranke j«-, da vodi razredni boj in privede proletariat do zmage nad kapitalizmom.
Človek lahko stoji na podlagi razrednega boja in se lahko ogreva za poraz kapitalizma, pa vendar lahko odklanja politično stranko proleta-riata. Zgled nam <laj«'jo anarhisti, čctmli ne vsi, kajti med njimi j»- dosti takih, ki taje razredni boj. Nekateri ga priznavajo. Toda politično stranko in politično delo odklanjajo vsi*); politika je enim neziuiselna igrača, drugim pa močvirje, iz katerega ne more priti nič druzegn kakor korupcija.
Zadnjo teorijo tiče tudi elementi, ki stoje na sredi med socializmom in anarhizmom, n. pr. tisti, ki se v Ameriki zbirajo v S. L. P. Parlament jim je torišče sleparstva. in vseeno s«' jim zdi, k<lo sedi v njem iii kdo ima večino. Težko j«' razumeti logiko, ki to uči, pa vendar imenuje kandidate pri volitvah. Ali tukaj ne gre za kritiko lake logike, temveč za t«», da j«- vprašanje politične organizacije in političnega dela principielno vprašanje; za člana socialistične stranke, ki je organizirana kot politična stranka, je pogoj, da priznava njen p«»litični značaj in politično akcijo, ter da se udeležuje političnega dela.
•) Anarhija med anarhisti j«» pač tako neomejena, «la se je n. pr. v Italiji ustanovila skupina "parlamentarnih anarhistov". Oni so dosegli vrhunec konfuznosti in notranjega protislovja.
TEMELJNO NAČELO.
Pomen političnega boja ni šele iznajdba p«>-zne dobe in "nauk socialistične reakcije," kakor radi trdijo nasprotniki politike, ampak že Komunistični manifest ga j«' naglašal; njega avtorja Marx in Engels sta bila vs«* svoj»* življenje politi-čar j«. Kautsky označuje v uvodu, katerega j«' spisal za novo izdajo manifesta I. 1!KM> politični značaj tega spisa ; govorec «» točkah, ki s«» izgubile svoj pomen in zastarele, pravi:
"Ali to (da so zastarele) velja samo za nekatere točke, le za tiste, v katerih govori praktični političar k ljudem iz svoje dobe."
Komunistični manifest pravi v drugem poglavju:
"Komunisti s«» praktično uajodl«H*iiejši, vetl-no dalje goneči del delavskih strank vseh dežel;, teoretično jinajo prednost pred «»stal«» maso Proletariats, «la imajo vpogled v pogoj«», razvijanje in splošne rezultat«' proletarskega gibanja.
"Najbližji namen komunistov j«» enak onemu vseh drugih prolctarskih strank: Da se ustanovi proletariat kot razred, da se poruši buržvazno go-spodstvo, da osvoji proletariat politično moč."
Proti koncu t«'ga poglavja pravi:
"Videli smo že, da j«- prvi korak v delavski revoluciji povz«liga proletariata v gospodujoči razred, prihi»rit«'v demokracije.
"Proletariat bo-porabil svoje politično gospodstvo za to, da iztrga stoj ujema buržvaziji v«-s kapital, da centralizira vsa'produkcijska sredstva v rokah države, t. j. v rokah kot gospodujoči razred organiziranima proletariata, in da čim hitreje pomnoži množino produkeij-kih sil.''
AKTUALNOST KOMUNISTIČNEGA MANIFESTA
Naj se s«»di o Komunističnem manifestu kakor se -hoče in naj s«» j«' tudi v okroglih sedemdesetih letih marsikaj izpremenih» iu vzelo posameznim točkam Marx-Engelsovega spisa veljavo več-n«»sti, političnega značaja proletarskega boja ¡11 potrebe politične akeije nista avtorija manifesta nikdar pozneje utajila ali preklicala. Sklicevati se na Marxa in pridigati zaničevanji', politične akcije .je tore j absurdno. (V kiko misli, da je za Proletariat uspešnejša nepolitična metoda, si 'mora že poiskati druge argunu'tite, ne sin«' pa klieati Marxa za pričo. \
Seveda j*' Komunistični manifest mislil na ho dočo družbo hr\z politične oblasti; ali to je smatral za zaključek. za rezultat onih razmer, ki nastanejo pod vlado proletariata, ne pa za prvi u-speh njegove zmag«». Zaključek drugega poglavja pravi:
"Ce tekom razvoja izginejo razredna nasprotja in se vsa produkcija koncentrira v rokah aso-eiiranih (združenih) iudividiiov, izgubi javna o-blast polit leni značaj. Politična oblast v najožjem pomciiujc organizirana oblast enega razreda za zatiranje drugega. Akt» se proletariat v boju z huržvazijo nujno združi v razred, če postane z revolucijo gospod njo«"» i ra zreti in kot gospodujoči razred šiloma odpravi stare produkcijske razmere, odpravi s temi produkcijskimi razmerami pogoje obstanka razrednega nasprotja, odpravi razrede sploh in odpravi s tem svoje lastno razredno gospodstvo. Na mesto stare meščanske družbe z njenimi razredi in razrednimi nasprotji pride asociacija, v kateri je svobodni razvoj vsakego pogoj za svobodni razvoj vseh."
KONČNI CILJ
Socializem v svoji popolni realizaciji je «Iruz. ha, ki se razlikuje od sedanje v temelju in v oblikah. Celo izmed anarhistov bi jo tisti, ki imajo, toliko sprcvidiiosti. da ne taje organizacije za vs» ko ceno, lahko smatrali za svojo. V resnici ne bi bila nikakršna napaka, če bi se taka družba imenovala organizirana anarhija; kajti organizirana bi bil uprava, vendar pa ne bi bilo vlade v današnjem zmislu, vlade, ki pomeni gospodstvo iti vsleti tega nasilstyriu ki je vtemeljena v povišava:'.mi razreda nad razredom.
Razlaganje, kako bodo v tej družbi posainez nosti urejene in kakšno bo ogrodje vse njene organizacije. so socialisti vedno odklanjali, in sj.t r l><» pravici. Kajti tukaj se pričenja prorokovauje. ki mora ugibati in fantazirati in izgubi tla poti nogami. Tisti rod, ki bo organiziral to družbo, se tudi prav nič ne bi oziral na naša prorokovaiija, in le smejal bi sc nam, če bi mu hoteli pisati zakone za dobo, «» kateri ne vemo, kdaj «la pride, kakšni bodo njeni ljudje v splošnem razvoju, kak šna bodo njena materijalna in duševna sredstva i. t. ti.
f Slikati socialistično družbo je najneplodnej ša reč na svetu. ii\ le tisti, ki nimajo sedaj nobene, ga tlela, se morejo ukvarjati s takimi sanjarijami. Socialistična stranka pa ima vse drugačne, pozitiv-liejše in resnejše naloge.
REVOLUCIONARNI PREHOD
Tudi komunistični manifest ne filozofira «» čudežnem skoku, ki nas hipoma prenese iz kapitalistične družbe v socialistično kakor k ris! j *. 111. smrt iz solzne doline zemeljske v zlata nebesa.
Marx in Engels govorita o "prvem koraku v socialni revoluciji," ki obstoji v tem. tla postane proletariat vlada joči razred. I11 potem bo p»o letariat "porabil svoje politično gospodstvo, da odvzame buržvaziji stopujenia (nach umi nach, hv and bv) ves kapital, tla koncentrira vse pro ilukeijskc instrumente v rokah države, t. j. k »J vladajoči razred organiziranega proletariata itd.
To so besede, ki niso zastarele. Izpremenilo se j«' le to, «la je proletariat v tem času napredo val ¡11 «la ni treba socialistični stranki, dedinji *e danjih komunistov, več iskati zavetišča pri tiru gib strankah, ampak tla lahko samostojno nasto pa. ( o so bili komunisti nekdaj bič, ki je gonil «Iruge delavske stranke naprej, je daneA"soeinli-. ftična stranka v popolnem pomenu besede stranka delavstva in njen bič g«»ni že btir/.vazne stranke in jih sili k reformam.
REFORME.
Seveda, "pravi revolucionarji", ki prezirajo zakone razvoja, kakor da l»i se dali taki zakoni m preziranjem užuguti, zaničujejo tudi reforme. In zato obsojajo politiko, kajti politika mora rabiti reforme kakor zidar «»peko, ¡11 če ne more doseči največjih reform na enkrat, mora začasno sprejeti celo majhne, pa reči, da j«' nekaj še vedno bolje kakor nič. "Pravi revolucionarji" menijo, «la zadržujejo reformeyrevolucijo. 111 kdor se vendar bori za reforme, ga imenujejo izdajalca revolucije.
Zopet bi morali začeti z Marxom, kajti kakor priča komunistični manifest, je bil 011 reformator par excellence. Deset točk manifesta obsega saine reforme. Proletariat osv«»j¡ politično moč in eta-hlira svojti vlado v državi. Torej niti države ne odpravi, ampak začne podr/a vljat i.' Za ušesa "absolutnih revolucionarjev'" mora biti to grozna beseda; če jo izgovori ali zapiše kakšen član S. P., tedaj lahko pričakuje, da dobi takoj lekcijo o "neinarksističnein državnem socializmu." Ali kdo je kriv, tla se ni Marx učil socialnih teorij pri ameriški S. L. P.? Ktlo naj zdaj za to odgovarja, da je priznaval razmeram večjo moč kakor špekulaciji iu zaradi tega verjel, da bo proletariat, osvo-jivši si državno oblast, stopujenia reformiral, četudi revolucionarno reformiral, tla bodo njegovi ukrepi "seveda v raznih deželah različni in «la bodo šele tekom razvojji izginila razredna nasprotja in na mesto stare meščanske družin* prišla asociacija 1 vobotInega razvoja?
POLITIČEN CILJ — POLITIČNA AKCIJA.
Po Marxovih ¡11 Kngelsovih teorijah ni mogla socialistična stranka postati kaj druzega kakor politična stranka, iu če so njeni cilji politični, 1110 ra biti dosledno tudi njena akcija politična.
To prav nič ne izključuje strokovnega boja in gospodarskega tlela. (V strokovne organizacije v Ameriki niso take, tla l»i mogle izdatno služiti socialnim potrebam in nalogam delavstva, ui socialistična stranka kriva njih starokopitnosti. Ali kdor misli, tla bo neziu« na industrijalna organizacija v Detroit n revolueionirala te razmere, zato ker se iiiK'Huje "svetovna ", postavlja zopet fantazije nad realnost. Veliki uspehi bi h'ili mogoči, a-ko ne bi bih» v Ameriki sploh nobene, ali pa nobene tehtne strokovne organizacije. American Federation of Labor pa ni le velika po številu svojih članov, ampak ima tudi kos svoje zgodovine ¡11 je z življenjem zavednega delavstva takt» prepletena, da se lic dajo te vezi kar s kakšno magično formul«» raztrgati.
Z dramljcnjein razredne zavednosti, ki ga mora socialistična stranka vršiti med svojimi člani in med delavstvom sploh, mora prodirati tudi med člane A. F. nt L. V njenih lastnih vrstah se inora A F. of»L. revolueionirati. A kadar pride \ njej socialistični duh do veljave, tedaj bo ta organizacija lahko močna opora socialističnega političnega boja. nikakor pa ne armada tiste fantastične direktne akeije, kater«» uspeh n«' more biti nie druzega kakor krah. Dosedanji razvoj kaže, da jo bih» \ unijah direktne akeije preveč, ne pa premalo.
i e bi pa strokovna akcija zadostovala, bi nam bilo nerazumljivo, čemu je poleg strokovne organizacije še potrebna politična stranka. Stranka, ki ne veruje v politiko, pa vendar eksistira, «lasi mora njen program uresničiti druga organizacija, je nepotreben luksus. Potreba socialistične stranke pa je utemeljena ravno v potrebi politične akcije.
EISENACH IN GOTHA.
Že program Socialnodemokratične delavske stranke iz Kisetiaeha, leta 1st»!»., j.- obsegal sledeče absolutno politične točke:
V	prvem «l«du:
1. Splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica za vse moške (to se je potem že v programu v (iotlu izpremenilo I tul 'JO. leta za volitve v parlament, za deželne zbore posameznih držav, za provincialne in občinske svete, kakor tudi za vse druge zastopc.
'2. Direktno zakonodajsUo (t. j. pravica predlaganja in odklanjanja t po ljudstvu.
."». Ločitev cerkve od države in ločitev šole od cerkve.
8. Odprava vseh tiskovnih, društvenih in koalicijskih zakonov . . . ;
M. Odprava vseh ¡iitlircktuih davkov ¡11 vpeljava enega samega direktnega, progresivnega davka od dohodkov in tledščin.
V	drugem delu:
4. Politična svoboda je neizogiben pogoj za gospodarsko osvoboditev delavskega razreda. Socialno vprašanje je torej neločljivo od političnega, njega rešitev je^dvisiia od tega ¡11 le mogoča v demokratični državi.
Eiscnaški program j«* seveda zastaral. Eise-naeher.ji in Lasall«»vci so se pozneje združili ¡11 iz te /.družitve je nastala sedanja Socialno demokratična stranka v NeničijfT Nikakor se ne «la tajiti, tla je bila ravno ta stranka takorekoč šola za večino socialističnih strank po raznih delih sveta. In četudi niso prišli vsi teoretičarji socializma iz (»je, jih je iinela vendar v primeri z drugimi deželam največ takih, ki so bili priznani po vsej Inter-naeionali. Njih vpliv se tiuli pozna v vseh programih iu programatičnih izjavah nemške stranke.
Program, ki je bil sprejet lets 187."» v (»othi. m» večinoma naslanja na onega iz Eisenaeha, obsega pa poleg še neke specialno Lasallovske za hteve o državni pomoči za socialistične produktivne zadruge.
ERFURT.
Leta 1 H!M. je bil potem sprejet erfurtski priigram, ki je še sedaj v veljavi in o katerem se lah ko pravi, tla ,je postal klasičen. Odsev njegovih določb se lahko «»pazi v programih drugih dežel, Kautsky je o njem spisal knjigo, in v socialistični literaturi raznih narodov s«* lahko pogostoma opazi, da «e teoretičarji sklicujejo nanj.
Po tem programu je zopet socialistična stranka izrecno politična.
"Boj delavskega razreda — pravi erfurtski program — proti kapitalističnemu izkoriščanju je nujno političen boj. Delavski razred ne more voditi svojih gospodarskih bojev in gospodarska organizacija se m» more razvijati brez političnih pravic. Prehotl produkcijskih sredstev v posest splošnosti ne more izvršiti, ne da doseže politično moč.'
DUNAJ.
Potem pride zopet cela vrsta specializiranih političnih zahtev.
Avstrijski program, sprejet na splošnem strankinem zboru (vseh narodnosti) I. 1901 na Dunaju pravi:	,
"... Obenem prihaja proletariat do zavesti, da mora pospeševati ta razvoj, in tla mora biti prehod delovnih sredstev v splošno posest vsega ljudstva cilj, osvojitev politične moči pa sredstvo boja za osvoboditev delavskega razreda ..."
I11 detaljirani program iina zopet politične zahteve.
AMERIKA.
Ameriška strankina platforma pravi:
"Socialistična stranka je politični izraz gospodarskih interesov delavstva . . . Ona j«» stranka, ustanovljena na znanosti in zakonih socialnega razvoja . . . Vpričo gospodarske in politične a-gresivuosti kapitalističnega razreda ostane edino upanje delavcev njih gospodarska organizacija i iT politična moč."	j
. V podrobnem obsega platforma 1H politični» zahtev.
STRANKA MORA BITI POLITIČNA.
Vsa socialistična literatura od Marxa do Van-dervelda. od Engelsa «I«» Kautskega, od Liebkneeh-ta «h» dauresa, od Plcchanova do Mehriuga i. t. ti. i. t. d. potrjuje: Za realiziranje socializma je potrebna politična akcija; socialistična stranka je ¡11 mora biti politična. '
To je logična posledica materialistično historične metode, ki odklanja vsak polet v oblake iu hoče imeti vedno tla poti nogama. Tla so realne razmere. Naj bo politika v naših očeh lepa ali grda reč; to ne odločuje. Na svetu je in na svetu bo. tudi če jo bomo zaničevali. Ampak če jo mi negiramo, jo bodo še nadalje privilegirani razredi rabili zoper delavstvo; če si jo delavstvo osvoji, jo lahko obrne sebi v priti in porabi za svojo tlefinitivno zmago.
Anarhistična teorija, «la j«* politika korum-pirana in da se je mora delavstvo zaradi tega ogibati, je plod nedialektičnega mišljenja. Meščanska politika, ki je izraz kapitalističnih interesov, kapitalistične konkurence, kapitalističnih bojev in aspiracij, je korumpirana, ker korumpira kapitalizem vse, kar doseže. Korumpirana ni zato, ker je politika, ampak zato, ker se prakticira v kapitalistični družbi ¡11 ker ima kapitalistično podlago. Ce bi moralo delavstvo odklanjati vse, kjer se more izloči korupcija, tedaj se sploh ne bi smelo lotiti nobenega orožja iu ne hi smelo pričeti nobenega boja. Kajti v kapitalistični-družbi ni nobena institucija absolutno varna pok varjenja. Tudi v strokovne organizacije, v konsumne in produktivne zadruge lahko pride graft. Zato vendar ne bo proletariat opustil vse, ampak storil bo na strokovnem in gospodarskem polju toliko, kolikor je mogoče, tla se prepreči korupcija, in to bo storil tudi na političnem polju.
LJUDSKO OBOROŽENJE.
Politična akcija pomeni porabo vseh tistih sredstev, s katerimi je mogoče zmagati in zavarovati zmago. To je principielni razlog, tla zahteva socializem oboroženje ljudstva.
Ze program iz Eisenaeha, I. 1869., ima to zahtevo, in sicer je to 4. točka:
" I stanovitev ljudske hrambe namesto stalne vojske."
Program iz (Jothe (187."») pravi v .'1. točki:
"Splošno hrainhovstvo. Ljudska hramba namesto stalne vojske.
Erfurtski program (1891.) pravi v M. točki:
"Vzgoja za splošno hrainhovstvo. Ljudska hramba namesto stalne vojsk«». O,'ločevanje o vojni in miru po ljudskem zastopstvu. Reševanje vseh mednarodnih sporov potom razsodišča."
Dunajski program (1001). pravi v 11. točki:
"Nadomestitev stalne vojske z ljudsko hrambo; vzgoja za splošno hramhno sposobnost; splošni» ljudsko oboroženje; odloeevanje o vojni in miru po ljudskem zastopstvu."
Resolucijo prvega pariškega mednarodnega kongresa je "Prolctaree" že objavil; tla so poznejši kongresi to resolucijo potrdili, je znano.
Nekoliko čudni se mi zde naši nasprotniki. Ako pravi človek: "Ne pacifizem, ampak ljudsko oboroženje!" — bdgovarjajo: Vi prihajate z novimi zahtevami, z novim socializmom! ....(«' pravimo: "To ni nič novega. To je sklenila ln-ternaeionala že leta 1889." pa zopet odgovarjajo: Eh, leta 1889, To je vendar zastarelo!
Stvar je pa ta, tla ni to ne novo, ne zastarelo. % Staro je pač, velja pa vendar še danes, in veljalo bo tembolj, čimveč moči bo pridobival proletariat.
POLITIČNO SREDSTVO.
Socialistična stranka zahteva orožje tako, kakor zahteva volilno pravico. Obe zahtevi se vzajemno izpopolnjujeta. Kdor se boji, tla bo ljnd* stvo zlorabljali» orožje, se mora tiuli bati, tla bo zlorabljalo volilno pravico. Saj so res zlorablja. ('«» ne hi ogromna masa delavcev volila republikancev iti dem«»kratov, ne bi mogli biti izvoljeni. In t«» zlorabljanje volilne pravice že pomeni indi-rektno zlorabljanje orožja. Kajti kapitalistična večina v kongresu in v državnih legislaturah omogoča, tla se rabijo vojaki in miličsrji zoper delavstvo in da se tiuli lahko porabijo za vojno, katero hočejo kapitalisti.
(Dalje na 8. strani.)
- r* . L

ADVJBKTIBHllBNT
SLOV. DELAVSKA
i UtfaawljMa um« lé. • v rs Hm
MM
PODPORNA ZVEZA
lakcrportraaa M •»nt« t Srftavt Han».
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:	t
Pradaadaik: TKAN K PAVI/)VČlC, *»da St., Conainaugh, 1'». Podpredsednik: JOKIP ZOBKO, H. F. 1). L», box 50, Wwt Newtoa, F». Tu jai k: ALOJZIJ BAVDBK. 46 Main Kt., Ouuemaogb. Ps.
Panterfoi taiMik: IVAN PROHTOR, l«*i»H N ur woo, i Hd., Cleveland, O. blagajnik; JON*P ZKI.K, ttlOH St. « luir Ave., <'levelsad, Obio. Puinolui blanHjtik: JOSIP M A KI Nt'I C, 5H05 St. «luir Ave., Clavaland, O.
ZAUPNIK:
ANDKK.I VIDRK If, 17o Kritiiklin .Mui» St., < ,m«maugh, l'a.
NADZORNIKI:
VflJPM HITTKIC, 1. nud/oruik, 46 Main St., Conemsugb, Pa. »•BAN TOMAŽU', 2. nadzornik, (»nry, Ind., Tolcaton, Sta., bo* 73. NIKOLAJ 1'OVŠK, J. nuda., 1 Crsib St., Nuni rey Hill, N. S. Pittaborgb, l'a.
I'D HOT NI KI:
IVAN OOltSKK, 1. |iorotnik, Hoi 195, Radley, Kaunas.
JAKOB KO« Jan, 2. porotnik, 14UU 10. üL'n.i St., Cleveland, tibio.
ALOJZIJ K ARMNOKR, 3. porotnik, tiirurd, Kaniaa, B. F. I». 4, Ho* S«.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J K KUN, M. D., «1*02 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI OBBOB: GKAVNI UBAt> v bifii it. 4«» Main St., Conemaugh, Pa. fiPKNDAL IVAN, Conemaugh, Pa, Hox 7H1. (IAČN1K IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. OABBKNAJA JAKOB, Box 4l'2, Coiieuiuii»li, Pa. BOVC FBANK, B. F. D. 5, Box 111, Jobnatown, Pa. BUHOtK)LNlK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLKR ALOJZIJ, Box £14, Conemaugh, Pa.
»»♦♦»♦»»•«»»O«»*»»♦»»§•»♦♦ mit svetiiiikov, ki bodo /.«stopali lov. v uiestuo gospodarstvo *e je
g^	j M ve* okraj in vse sloje. Kdor oblju-¡ posvetilo, kakor fte nikoli prej n*;
trati /f a ;! ^J*' delavcem, kaj takega, gotovo odbijali ho se napadi mračnjakov
___________o ne bo zastopal njihovih bit ere sov. na šolstvo. In čim več bo soeiali-
»maillUOMIClitOHi^ Kajti vseh slojev ne mor«» zastopa stičnih zastopnikov v zbornici, SHODI V CHICAOI.	ti nihče; med razredi sedanje druf [tembolj se I »o moral mestni svet
__be m> nasprotja; kdor zastopa in- haviti s takimi vprašanji, tem vtič
V torek, dne 4. aprila hodo v terese kapitalistov, jih mora za-! se bo tudi doseglo za tlela vsi vo. Chieagi « *	| stopati proti delavstvu; kdor lio-
mestne volitve.	če storiti kaj dobrega za delav-
Socialistična stranka se jih se !s,vo- n,°™ hi,i pripravljen na hoj veda udeleži in nastopa pri njih Pro!i kapitalizmu, s svojim delavskim programom.; Delavce, ki pozna svoj položaj Socialistična stranka ne obljubil* v družbi, ne more hiti trenotek je, da bo v Chieagi takoj 4*vpe- dvomiti, da greši zoper sebe in zo-I jan socializem", če zmuga še ne -j per svoj razred, če odda svoj glas koliko njenih kandidatov. Ona kateremukoli kapitalističnemu sploh ne obljubuje nič nemogoče- kandidatu.
ga. Toda kolikor več bo soeiali-1 Ali med delavci jih je še mnogo, slov v mestnem svetu, toliko več Ui s0 Se tako malo zanimali za bo tam ljudske kontrole, toliko javno življenje, da ne poznajo ne več zastopnikov bodo imeli de- interesov svojega razreda, ne po-lavski interesi.	mena volitev. Zato je naloga za
Pred volitvami so vse meščan-1 vednilr tovarišev, da jih dramijo sko stranke "ljudstvu prijazne." povsod, kjer pridejo mednje in a-Vsak kandidat, naj l>o demokrat gitirajo, kajti z vsakim glasom, ki ali republikanec, obljubuje, da bo ga na ta način pridobe, povečajo v zbornici zastopal ves svoj okraj, i moč stranke.
In kadar pravi "ves okraj'1, se V chieaškem mestnem svetu sta
razume samo ob sebi. da bo za sto- bjlo doslej 2 socialista. In že so s«-čer v Plzenjskcm avditoriju, Hlue pal vse sloje tega okraja. Navad- seje mestnega sveta zadnje l«*loj InlnrKl Ave. in 18. Jil'(,a no to še posebej naglasa, in rad radikalno razlikovale od vseh pove tudi nekoliko ljubeznivih prejšnjih. V mestni zbornici se je besed delavcem. Vsak kandidat j moralo govoriti o delavskih inte-ima ob volitvah srce zn delavce in rešili, priznavati so se morale pra-je njih "odkritosrčni prijatelj." vice štrajkarjev; preprečili so se Ali delavci ne potrebujejo mest- importi celih skebskih regimen-
I»o raznih okrajih bodo še shodi, na katerih nastopajo izvrstni govorniki. Kotlrugom priporočamo, ne le, da jih po možnosti obiskujejo, ampak tudi da ii gi t ¡rajo med manj zavednimi tovariši in ji hdovedejo tja, kjer bodo slišali, kar jim je najbolj potrebno.
Taki shodi bodo:
V	10. WAKI)I: V sredo, 22. marca ob H. zvečer v Jungmanovi šoli, 174C Loet ricr ('oiirt.
V	nedeljo, liti. marca ob po poblne v Hoerberjcvl dvorani, Dlue Island A ve. in 21. Plače. S shodom je spojena veselica. Vstopnina 2.r> centov.
V	četrtek, :i0. marca ob H zvečer v (Mark School, 1.110 S. Ashland Ave.
V	poodeljek, M. aprila ob H. zve-
Na vseh t< h shodili govori poleg drugih govornikov kandidat Anton Sehirmang.
V 12. WARM: V četrtek, 2'i. marca, ob H. zvečer v paviljonu lMzenskega parka, 26. ulica in Al-
bany A«. Uuvoruiki; Aldcruian
oh n C. Kennedy, William Sehoeii-John (\ Kennedy, Win. Sehoen-nek, J. Klbau», in kandidat Louis
A. Čejka.
V	15. W ARDI: V četrtek, 23. marca ob H. zvečer v Altinan's Hall, Chicago Ave. in Lincoln St.
V	petek, 24. marea ob x/>¿&- zvečer v Col um bu» School, hoavitt iu Augusta Sts. Oovorniki: Alder-inuu Win. K. Rodríguez, Seymour Stedman, Win. A- Cunnea, Prter S i saman, Cari I). Thompson, Otto ( hristensen, poslanca Cbristiaii M. M misen in Joseph Madson.
V	20. WARDT: V četrtek 2.1. marea ob H. zvečer v Clieriiaiieka 's Hall, ÍÍMMI S. lTnion St. Na shodu bo govoril kandidat za milnici-palnega sodnika Louis J. Delson.
ZA 21. IN 22. WARDO: V petek, 24. marca ob H. zvečer v Ume Tcchnical 11 igli School, División in Sedgwick Sts. (Jovorniki Wm. A. ('nunca, kantlidat ('has. N. An-derson iz 21. in kandidat Cari K. Pa rdečk iz 22. warde.
V	23. W ARDI: V torek, 2H. marca ob H. zvečer v Clifton Hali, Itelmont iu Clifton Aves. (Jovorniki kandidat Tloyt Raymond in drugi.
V	28. WAUDI: V sredo, 22. marca ob 8 zvečer v Itrentano School, Fairficld in Schubert Aves. (Jovorniki Samuel Hloek,
Uradno (jlaailo: PROLETABKC, 400S W. :$ 1 nt St., Cbii-ago, III.
Cenjena tfruštvu, oziroma njih uraduiki, ao uljudno proAeni, |»oAiljati vse dopiae in denar llar^vn(>llt n* gluvnega tajniku in niki>gnr drugega, fenar naj a« pobilju glaaom pruvil, edino potoni Pontnib, Kxprt'iinih, ali Bat,''uib denaruib aakuicaie, nikakor |»u ne |»otom privatnih f-eknv..
V «luraju, «lu opa/ijo društveni tajniki pri |,oro,*i|ih glavnega tajnika knke pomonjkljivoati, naj to nemiohima naznanijo uradu glavnega tajnika, da h,- v pri bodnje popravi.
Račun Slovanske Delavske Podporne Zveze.
Društvu vplačala
Drofttva i>rcj,'l» ed t.	ItlS «1« Si »010
tí
Itru.'I v«,
si» sedaj v zalogi. Znak stane +1. Znake je naročiti seveda pri društvu. društvo samo dobi znake iz gl. urada.
Društveni tajniki in tajnice so du, O. se vrši prihodnja konvenei- prošenj, tla bolje pazijo pri bolni- planinski rai ja meseca maja l!Ht». in sicer pr- škili listinah. Ako so bolniške li- Zavedni Stujere pondeljek v maju. Prvi pon- stine natanko izpolnjene, ni ni*, '¿^"a s vi »bode *
IZ GLAVNEGA URADA S. D P Z .
Po zaključku tretje konvencije S. D. P. Z., vršivše se v Clcvelan-
Boritelj .......
Pomočnik ......
Zaveznik .......
Zavedni Slovenec
Avstrija .......
Zvesti bratje . . Jedinost
vi deljek
1 $
• »
•j 1
4
r,, <i i Tj K i» lo 1 P
čne konvencija dne 2. maja 1!M(>. Delegati in delegatinje naj bodo
v mestu Pittsburgh!! dne I. maju.
Ker'iuiamo dva društva v Pitts-burghu in veliko v okolico, bo delegatom (ujani) kar najbolje postrežem». (> vsem bom podrobneje
pride ravno na prvi maj, Udar nobene ucprilikc med zve- nanica ......1'.!'.!'.!!'.! ! 12
delavski praznik, radi tega se pri- zo in društvom glede bolne pod- Večemica..............
. , „ ,	Moj dom...............
i,ore-	f , Slovan ................
Zadnje čase smo veliko podpo- Bratstvo ...............
ie ustavili članom in člaiiieanit	..................
ker nimajo potnih listov. Da se ne zdrü¿eni Šiovenec boíl,» člani-ce- po nepotrebnem pre-)Nada..................
pirali, naj si zapomnijo, da ta ^'j19l .• • .............
,. 1	.Od hoja «lo mane.......
podpora zaradi potnih listov in slovenski bratje ........
odklonjena, pač pa je pridržana Ilirija .................
poročal v mesecu aprilu, bitotako *lo konvencije. Clani-ee pa, kateri Cárnica..............'.
bo tudi pripravljalni odbor pitts- nimate potnih listov in ste odda- Miroljub...............
burških društev za konvencijo, |j4»ni <hI društva^ si potni list ta-j Habsburški sinovi .......
sporočil v-Proletareu vsa navodi- koj pn skrbite in kakor hitri» po- Trpln"^ /arjU ]
la.	teče, ga takoj oluiovite, ker v dru- Sloga ..................
V pričetku meseca marca sem geni slučaju m<lgo<V konvencija Zeleni vrt ..............
. .	. ..	it	i	i	iii-	-i Slovenska zastava.......
odposlal vsem društvom pool»la- ^vsako podporo otbhiljenega člana, Edinost...............,
stila za delegat e-delegntin je. V s:: ki nima potnega lista, odkloni.	Planinski raj ..........
ko društvo, ko izvoli delegata-de- r]a„j ¡„ članice naj nikdar pri	fj^íjana
legat in jo, naj izpolni «Iva poobla- agitaciji za S. I). P. Z. ne pozabi-	Dobri bratje...........
stila; eno s« vroči delegatu-tinji, j0 (|n s0 VSJ,i; ,-.j„n poljubno zava-	q"*4®1.............
eno pa se takoj pošlje v glavni u-j nij,, ;n si,.,.r Ka posinrtnino .+200	jutranja tvezda
rad zveze. Pri vsakein pooblastilu ¡„ nič podpore,+2(KMHI in en dolar	Mladi Slovenec .......
naj se pazi. da s. vsi trijo o.lhor-14|nl.vl|l. 1)0tp0re, $2(K).00 in $2.00	jr¡¿av'' ''
niki podpišejo lastnoročno in tudi dnevne podpore. Dalje za smrt-	Mirni dom'!!!!!!!!!.. .
nino >:»(M).IM» in nič podpore in Južni premogar........
^jj Slovenski bratje
delegat-inja, da ne bo kaj nepri-iik na konvenciji, češ, da pri tem ali onem društvu ni pravilno izvoljen delegat na konvencijo.
Pooblastila in poročilo za izvolitev delegatov bi bil moral posla-
smrtniuo *:,<HI.(MI ter +1.00	slovenski mladeniči ....
$2.00 dnevne podpore, za smrtni-, Clevelundske Slovenke ..
no $1.000.00 in nič podpore in ¡^^ec ..........
Sinrtnino $1,(HK|C.(MI in $1.00 ali ljubljanski irrad .....! !
+2.00 dnevne podpore. V otro- j Planinska vijolica ......
Karol Učekar
ti po pravilih že meseca februar škem oddelku so člani (ice) zava- Vrhplanfn .....
ja t. I., ker pa smo vedno čakali, rovani za smrtnino +HHI.O0. Cla-jskala ............
kaj bo z združitvijo, smo zadrževali do najskrajnejšega časa. Dne 1 T», februarja lil K» j«' imel gl. in poni. odbor se j,i glede združitve. Po poročilu predsednika priprav.
ni
ču je jo po starostni lestvici, kakor
I jalnega od born za združitev je nuji ol,¡ člani (ice), ki so znvaro-sklenil pripravljalni odbor, da naj Vani za sinrtnino +200.00.
(ice drugega oddelka so Caven ............
zavarovani zn sinrtnino $100.00 in slovenski'fantje. <o tudi za +1.00 dnevne podpo- Moonrunski trpin. . .
Člani drugega oddelka ne pla- Napredni Slovenci . .
Sokol ............
Adamič in Lunder.
Hratoljub ........
Bratje trdno stojmo,
Vsi Slovani.......
Narodna sloga.....
Zdrueženi Balkan .
Balkan ..........
Zvesti bratje......
Delavec naprej . . .
Koscziusko .......
Pod Triglavom Kranjski prijatelj .
S sobratskim pozdravom Louis Havdek, tajnik S. I). P. Z.
bi se vse prizadete organizacije potrudile sklicati konvencije v c nem in istem mestu ob enem in i
steni času. Predlagani sta bili	___
dve mesti i ti mesce september. Po	. . ,
daljši debati se je sklenilo na se- V nemških delavnicah v lle- b ji, da predlaga drugim organizaei ran, kjer sodelujejo baje. najtioijsi Naprej t,o iam in irripravljalnemu odboru, nemški umetniki, izdelujejo čevlje Slovenska cvetlica da bi se vršil« skupna konvencija brez usnja. Čevlje so več mesecev i Jeverni^premogar v mesecu oktobru mesto v septem- preizkušali ter pridejo v kratkem j Uonair8ki Slovenci bril. Ker so glavni in pomožni od na trg. Zgornji tlel je iz sive ali i Sloga /bnrniki pri S. D. P. Z vsi za /dru ¡črne nepreiimčljivc jadrcnine, ka žitev so za zgorajšnji predlog vsi kor je predpisana za vojaške nahrbtnike; notranji in zunanji pod plati in |»H<' so lesene plasti navs kri/, položene in zlepljene, tako dn so podplati nepremoeljivi in trdni CevijHsegajoče/, členke ter se lah ko nosijo pravtako kak(»r trdni us njeni čevlji. Ko se podplati obho-
Prvi maj
13
14
15 lfil 17¡ 1K IV» 201 21 22 23 24, 21 20 27 2K 211 301
31	.
32
33
34
36 30
37
3	H 3D . 40) 4P
42
43 i i ir>
40 17
4	H 4'.i
50 S!
52
53 :»4 5.r) 50
57
58 .,!i 60 61 02! 03
64
65
66 <;7 G8| 6» 70 711 72|
73
74
751 76] 77
75 7 m ho, hi
2 S
t J ^ lé '•
112.tú ¡Ü l»2.ílít 00.3 5 j 81.40 92.57 10.37 75.37 20.02 05.03
70. or,
117.01 IK.3H 101.53 45.10 3H.40; 27.77 7.04 42.01 28.00. 30.OH 31.72 7H.H0 212.77 89.69 02.62;
69.33 43.77 37.00 50.41¡ 53.00
11.05
77.00
57.12 102.88
74.03 53.21 00.04
51.72 112.53 72.27 18.OH 10.14 41.OH
13.02 3V.43 10.OH 08.80 88.07
71.03 11.03
17.2 Íi 18.52 110.23
31.34 33.40 84.32 S 1.00 11.38 04.02 20.24
38.81
23.13 . 11.05
41.51 30.47 30.78 20.00 31.57
20.82 42.82 18.27 24.10 18.22 15.50 14.20 54.90 33.43
.i
'H
Et
158.00 $ 107.30 100.45 08.20 113.37
27.50
85.45 20.72 78.7Í KLM
134.00 51.59 110.34
54.46 4 5.43 38.52
8.29 50.16 27.33 31.23 30.07 70.40
205.07 38.Of) 95.621 82.18 59.40 33.10 4 1.201
51.51
13.05
04.07 55.74
115.121 89.38! 02.03 73.57
......!.
72.70
130.08 00.44 25.80
11.89
41.98
15.90 41.80
22.08 84.02
100.04 01.82 13.63
23.30
24.52 115.51
31.45
12.74 116.64
00.78
56.30 103.08
18.75
52.31 31.43 13.95 51.51
42.99 34.56 42.19 28.42 44.85 40.84 18.27 33.41 81.97 18.31 10.48 58.401 13.00 34.50
e
si
V	V
«' >
V	o E e
117.80 % 103.45 74.40 H 4.20 101.33
29.37 75.9H 22.85
03.38 104.351 110.44
42.70 05.40 44.31 34.751 28.01 8.77 42.01 20.33
40.65 28.72 77.24
241.18
88.69
93.70 71.47
K 41.53 31.61 79.12) 57.28 3.85'. 10.40' 81.55-61.91 107..", 2 79.37! 66.08 89.40
62.80 110.88 76.44 18.491
10.14 40.98 12.341 40.67, 10.08 92.85 92.96 71.OH 11.63
20.00 18.9*» 126.41
35.66 38.52 92.32 83.46
44.50 70.93 17.46 32.81
26.15 11.95 50.30 44.42 46.12 26.98 26.60 28.65, 39.12 24.52 27.27 21.20
15.51 10.05
57.52 11.41! 18.36
5a i ï w i V £■«
166.21 $ 121.69 02.001 115.591 108.74 24.12 H.-..21 17.85 73.681 106.20 140.80! 57.08, 112.85 59.96 45.68 32.76 10.02 52.27 26.33 30.23 27. H 2 78.89 242.55, 37.03 111.18 02.07 48.05: r,5.2U 01.461 60.121
15.15! 72.89 58.821 116.13 HS.20
65.02 85.36,
73.58 130.23 88.42' 21,84 10.21,
89.64 14.34
18.65 23.48
107.12 80.56
08.55 13.63
23.5¿|
23.03 186.46
38.93 -88.66 179.27 95.561
52.30 108.21
23.05 71.41 27.70 13.05 60.07 46.04|
47.04 25.46 30.72 20.75! 44.46
23.31 30.41 26.7H, 15.611 21.251
54.56 16.86 34.00
—; i p»	•
loi	e a
.—•V T.	S*
- . " \ t v	0 n "Z
x i.-v	t*«
013.1 1	$ 17786.80$
425.43	1,296.05
336.861	985.31
379.481	1,137.98;
416.01	1,257.98
01.78	324.08
322.011	972.59
81.44	254.471 706.37
280.88	
365.09	057.78
508.94	1,470.00
199.75	059.24
420.181	1,224.191
203.89:	044.31
164.35	472.01,
127.06	403.97 .
34.12	90.83 .
1HH.25	541.81
108.98	301.81
139.09	457.42
125.23	439.79 .
314.51	978.58
902.17	3,011.10
143.86	414.29
393.21	1,228.41
315.05	020.011
192.75	020.17
157.87	142.84
235.25	618.44
225.40	083.71
3.85	15.40
51.45	i:,.v i:,
296.47	938.01
228.62	701.61
441.15	1,858.60
331.58	1,048.23
237.24	721.851
317.97	900.07)
.......	44.05
260.80	753.03 1,480.50
484.62	
303.57	059.03»
86.17	230.47;
42.38	148.70
164.5H	517.85
56.56	210.97
165.61	472.25
86.12	200.06
382.88	1,060.821
868.23	1,103.66
303.38 50.52	798.35
	
84.07	336.87
85.03	263.73
488.60	1,441.24!
f 137.38	429.02
153.41	440.26!
472.55	604.31
356.80	1 1,057.00
197.30	543.69
377.71	1 1,040.92;
79.50	273.811
195.34	022.00
108.41	311.95
51.80	155.00
203.39	400.70
172.92	505.80
164.60	464.00
123.72	352.63
126.31	404.69
124.07	332.92
167.24	519.68
84.37	261.16
115.22	346.72
88.17	303.43
61.9Í1	106.951
56.88	104.38
225.53	l! 303.71
75.3t	H 76.36!
86. Ht	86.86
lie .
íiU
of fe S
ttliU
c ,
Û T? '
li
Li
382.00	........\% 500.00 $
186.00'. .......1.........I
116.00	1________I.........I
221.001........I.........I
354.00.........f.........!
50.00 . 72.00 50.00 167.00 245.00 ,
485.00 11.00
565.00'. 72.00
160.001
37.00 179.00 125.00
92.00 . 378.00 . 03.00!. 102.00,. 96.00 . 43.00 .
170,00 . 61.00 . 124.00 .
Vi.óó¡!
86.(Ki . 40.001. 224.00 , 77.00 . 08.00 . 322.00
135.00 ! 182.00 32.00 12.00
216.0UÍ 11.00, 01.00
100.00
500.00
100.00 127.00
500.00'
$ 200.00
100.00i
100.00 500.001
ldT.do 421.00 28.00
A t
3 {
t E
882700 íHir.oo 116.001 221.001 354.00 ¡ 50.00 172.00' 50.00 167.00,
245.00 985.00!
14.00,
665.001
190.00
160.001
37.001 679.00
125.00 200.00 j
02.00!
378.001 93.00
102.00 96.00 143.00 170.00 64.00 124.00
11. Ó()
86.00 40.00 224.00 77.00 08.00! 322.00
135.00 182.00
32.00 12.00
316.00
14.001
591.001
......i
107.001 421.001 28.00
59.00 . 11.09 297.00 . 51.00 . 12.00 118.00 . 262.00 .
181.00 . 58.00 . 343.00 72.00 . 78.00 . 153.00 . 28.90 .
1 14.00 . s 1.00 . 43.00 .
88.00 .
......I.
34.00;. 43.00 .
15.00! ! 34.00 .
m
83.00,
69.00 I i.oo
207.001 51.90 12.00 118.00 262.00
181.001
58.001 343.00
72.00 78.00 153.00 106.60 11 1.00 HI.00 43.00
88.00
34.00 43.00
15.00 34.00
¿27
U V *
-JÍ
ÎÎ V - ^
a» t
2,530.50 1,114.00 1,047.00 1,893.00 2,178.00 141.00 329.00 227.00 425.00 616.00 1,665.00 515.00 1,012.00 335.00 442.00 50.00 13.00 100.00 1,022.00 306.51 809.00 432.00 1,178.00 279.00 058.00 386.00 569.00 965.00 386.00 473.00
1Ï.ÔÔ 646.00 340.00 020.00 480.00 477.00 081.00
749.00 512.00 456.00 12.00 430.00 1,101.00 52.00 1,143.00 117.00 435.00 1,058.00 310.00 12.00 150.00 172.00 139.00 1,398.00 222.00 01.00 170.00 051.00 22.00 483.00 217.00 008.00 138.00 153.00 240.00 267.60 437.00 206.00 143.00 107.00 287.00 133.00 121.00 652.00 27.00 15.00 34.00
glasovali.
Predlog je bil pa pri ostalih prizadetih organizacijah odklonjen, to je, da bi se vršile skupne kon-vencije v oktobru; radi tega se je sklicala naša redna konvencjfo prvi teden meseca maja liMtl.
Stroški v pokritje konvencije so razpisani na vsakega čbma in članico po $1.00. izvzemši otroški oddelek. Člani in članice, kateri so zavarovani za +2.00 dnevne podpore in $1.000.00, plačajo stroškov konvencije ravno tako samo ¡*1.00. Mesečnimi v pokritje kon-venčnih stroškov je razpisana za mesec april iti maj 1010 vsak me seč po :»Oe na vsakega člana iti članico.
člnni-člnniee, kateri j|ele zlate znake, naj vzamejo na znanje, da
nih. Stali bodo toliko, kolikor sta ne sedaj par usnjenih podplatov Podplate in pete lahko brez težave vsak sam izmenja. Čevlji brc/ usnja pravzaprav niso nič novega Kranjske in holandskV" rokic so tudi brez usnja. Športniki nosi ji
5.83 1.00
4.50
Skupaj..........!
štirimesečni račun s. d p z. od 1. sept. do 31. dec. 1916.
Dohodki:
Vsa društva vplačala............... • • • • • • • • • •
Obresti od čekovnega računa L. S. 15. & i • to...............
Obresti od obrestne vloge b. S. B. & T. ( o. . . .................
Obresti od obrestne vloge First Natl. Bank i onemaujfh........
Obresti od obrestne vloge Continental T. Co. Pittsburgh........
Obresti od obrestne vloge Union Natl.	J°l?,n?1tolwn . .......
Obresti od obrestne vloge Potter Tittle & T. Co *^tshurgh • .. . .... Obresti od obrestne vloge Slov. hran. in p™. <ir. Conemaugb. . . . dijo. poneha tudi ropot pri noji. > Vrnjena bolniška podpora dr. stev. 23... . . .. . . • • ■ Ti čevlji so baje toplejši od usnje Vrnjen zaostali dolg i/./.a časa posojevnnja članom preci^drugo
, . i:«.^	konvencijo ......................................... j5f> 21
skupni dohodki..... .....................;;;;;;;$so)695!2i
Cisti preostanek dne 31. avgusta .................... " 14885042
Skupaj . .....................................* '
Izdatkb
Vsem društvom se je izplačalo bol. podpor, posmrtnin, odpravnin^ flQ
in .................................................. 044 57
Pluče uradnikov, vozni stroAki itd...... .....................
, , . , Najemnina, čiščenje, razsvetljava in telefon..................
po leti bele čevlje; gornji <let 11 Tiskovine in ra^.ne uradne potrebščine...................
finega trdnega blaga, podplati in Vrhovni zdravnik /.a pregled prošenj in drugo.............. • • •
.	t.x 1.,, Uradno glasilo.......................................
pete pa iz gumija. Ampak to, k.it Rm,na blBgajnt tajnika...................................
izdelujejo zdaj V Helteravl, seveda Ročna blagajna blagajnika.......
niso Športni čevlji.	]	Skupni izdatki.........
$4 061.10 IÍ547.93 $4/253.49 $4,890.05'$17,742.57 $52,14 1.11 $ 8,930.00 $ 200.00 $ 1,610.60 $11,740.00 $39,991.11
.......$48,850.42
Dohodki in prejšnji preostanek.............
1/.datki v štirih nfCsecih...................
.$17,742.57 |
20.09 Cisti preostanek dne 31. dec. 1915..........
1 01.95 Nevrnjeni čeki..........................
100.00 Neporabljena ročna blagajna tnjnikn........
103.34 Neporabljena ročna blagajna blagajnika.... 1 13.33
102.00	Torej skupne blagajne 31. dec. 1915
12,675.04
.$86,175.38 . 2,542.00 24.72 1.78
.$38,743.88
Gotovina j« razdeljena kot sledi:
Vlogi pri L. S. B. & T. Co. Cleveland, O., čekovni račun.....
Vloga pri Conemaugh Deposit Bank, Cgh., Pa., čekovni račun.
Vloga pri L. S. B. & T. Co. Cleveland. O., po V,.........
Vloga pri First National Bank, Conemaugh, Pa., po 4'r.....
Vloga pri Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa., po 4r» .
Vloga pri Potter Title & Trust Co., Pgh., Pa., po 4',.......
Vloga prj Continental Trust Co., Pittsburgh, Pa., po 1' J.....
Vloga pri Slov. hran. in nos. dr. Cgh., Pa., po 5'»...........
Vloga pri Union National Bank. Johnstown, Pa., po 4' \.....
,, Union National Bank Johnstown, Pa., dolguje na obrestih.....
55 50 Neporabljena ročna blagajna tajnika......................
58 80 Neporabljena ročna blagajna blagajniku....................
5,503.78 4,895.55 3,025.57 5,100.00 5,100.00 5,202.00 5,271.32 2.005.83 2,011.60 1.73 24.72 1.78
25.48 89.00 40.00 15.00 $12,075.04
$38,743.88
Frank Pavlovcič, predsednik. Jo«. 2«le, blagajnik. Louit Bavdrk, tajnik. William Siltcr 1 nadzornik.	Nick Povše, 3 nadzornik.
Max Sht rover in kandidat Frauk j Shiflcrsiiiith. ÉV 29. WARD1 : V
Sodruge in rojake, posebno one Caroni v Fr. Zupančiča dvorani. | na South Side, opozarjamo, naj Torej sodrugi, ker je bila udelel-1
. ........... soboto 2").' pripeljejo svoje otroke, ki so v bu na zadnji seji res precej po-,
marca ob 8. zvečer v Klima Uall, j šolski starosti, v to šolo, kjer «e voljna, upam, da se na prihodnji 51. ulica in Hoyne Ave. Govornika sprejemajo brez . razlike vere in seji še pomnoži, da tako skupno
kandidat j «pola. Ta šola je izvrstna pripra sklenemo, da ne bo poten» nepo-va za otroke, ki dobe v njej po-] trebnega prerekanja, trebno podlago, da bodo, kadar
0!
n A a
¡DflHHKiiaHKjHiaiaraHI
Ur Clament fUducha. SM Palmer St.. Detroit. Mtrh . >• rabil Severo.
aCIP'
va lahko
vo Zdravilo trn oblati to jetra ko ie imel oblatilo ueprtliko ter uaiu je pi »al: "BU Mm bolan ve* kot eno leto io pol. Potem aero l*ve<UI o he*a roveut Zdravilu se obuti to jetra ter i>era bil očitan. Bedi priporočam to tdravllo valn. ki Upijo valed obt»tmb oeprlltk
Karel H. Berinek Clarence L. Brooks. V 32. WARD I :
m
V sredo, 22.
K socialističnim pozdravom
Blaž Mczori. tajnik.
marca ob 8. zvečer v Bass School, odrastejo, bolje ^posoljni za boj 66. in May St. Govorniki: Carl D. I proti kapitalističnemu sistemu. | Thompson, Chaa. Pereival in kau Pouk je brezplačen iu starši šolar-j didat P. L. Anderson.	jev imajo prost pristop.
V četrtek, 211. marca ob 8. zve Za šolski odbor čer v Oglesby School, 77. iu Green	Thomas Stepich.
Sts. Govorniki Robert II. Howe.	--
Chas. Percival in kandidat P. 1.	Racine, Wis.
Andreson.	Slovenski delavci iz Racine »nLMKjporua <)ru&tva, tla so veselice
V. 3:1. WARD I: v sredo 22 okolice so uljudiio vabljeni na L. .	.......i_i	i...^,...
marca, ob 8. zvečer v Hamlin Hall.	javen shod,
Armitagc in llamlin Aves.	\ ki ga prirede skupno socialistični
NEFFS, O.
Naš soc. klub št. 20 v Ncif, O.l priredi plesno veselico dne 25. j i marca. Cisti prebitek se bode po-j 'rabil za nakup rdeče zastave. Va bitno vse stx\ klube kakor tudi J
Kadar vas hrbet boli
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
V	petek, 24. marca, ob 8 zvečer v Nixon Sehool, Diekeus in N. Keeler Aves. Govorniki alderiuau VV. E. Rodríguez, Cari D. Thomp-sou, kandidat Win. K. Dumi in tlrž. poslanec M. Mason.
V	:I4. WARDl: V sredo, 22. marca ob 8. zvečer v Stočesovi
klubi, spojeni v konferenčnem od Iniru Wisconsin štev. 4.
v nedeljo, 26 marca
ob 9. dopoldne v Workmen's tlvo rani, v tretjem nadstropju, .">00 Main St.
Predmet sliotla je "Moč organi-zacijc." Govoril bt» sotlrug Filip
polnoštevilno udeleže in s tem pomagajo, tla se naša želja čiiu preje uresniči.
'Torej na svidenje dne 2A. marca. '	Carl Dernač, tajnik.
i
Severa s Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-53 like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je g tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih-
NAZNANILO Na roki imamo zopet 150 "Ameriških Družinskih Koledarjev", katere smo dobili nazaj. Kdor ga sedaj hoče imeti, naj takoj poš-Ije 40c na naslov:
"Proletarcc," 4008 W. 31st St., Chicago, 111. —t---:—--J—-----
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. 0, Box 1	Cicero, 111.
ZAPISNIK
konference J. S. klubov v Crawford County dne 12. marca v Franklin, Kansas.
Zapeka
_ i ponavadi tudi pojavijo med faaom obiatiith neprlllk In da »e pomaga zdravljenju, naj ae rabi tudi SEVEBA'S BALSAM OF LIPE (Severov Življenikl Balsam] kateri je le v oí krut ukazal t vi > jo vredno»« v ave*l • Severovtm Zdravilom ae obuti in jetre.
( ena Severovega Zdravila ae obuti in jetra : 50o e $100. Cena Severovege Živi jen »kega lUUumu: 75e.
Ena najboljših lociaiistifaili j revi! t angleškem jeziku v Ameri-I Id je: "INTERNATIONAL SO-| CLALIflT REVIEW." — Izhaja i mesečno in stane $1.00 na lato. — |B Naslov: Int. Soc. Review, 341 ■ 2 Ohio St., Chicago, 111.
dvorani 20. til. iu Avers Ave. Go- Godina iz Chicago, ki bo razložil vornika Robert Howe iu kandidat kolike koristi je za delavsko Ijiitl-
Joscf Novak.
STRANKINE VOLITVE
Pri volitvah v nacionalno ekse kutivo Socialistične stranke sta bila dva kandidata izvoljena v prvem glasovanju, in sicer sodrug Morris llillquitt iz New Yorka, ki je dobil 17.&I6 iu Victor L. Bergel-j z Milwaukee, Wis., ki je dobil 17.070 glasov.
Tri mesta se morajo še izpolniti, in zanje se vrši sedaj drugo glasovanje. V ožje volitve so pri šli: Anna A. Malev z lU.oOS gla sovi; .John Spargo z 10.17.">, Al-1stopati thure licSucur z 8.72o, John M.
stvo, če je organizirano v socialističnem klubu in koliko hi si lah-ko zboljšalo položaj, če bi imelo v
Sodrug (Joršek otrovi sejo. Za predsednika je izvoljen sodrug Lekše, za potlpredsednika so dr. Markovič,
., - ...............i tita se zapisnik zadnje koufe-
raznih zastopih ljudi, ki bi si jih mi(.e in Kmvjlm.. Poročilo
Vpraiajte vaiege lekarnarje ze Severove Tri pravde, rotite jlb od na».
Ako vas ne more zalotili, na-
W. r. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
rarararaHMflrararararararararararararaEgrarara

samo po svojem prepričanju iu na svojem programu izbralo in izvo lilo v razne urade namesto tistih, ki so danes poslanci, aldermani. sodniki i. t. ti., in pravijo, da zastopajo delavce, medtem ko zastopajo v resnici le kapitalistične interese.
Dvema različnima gospotlarje-
sprejme.
tajnikov krajevnih klubov se vzame na znanje. Sodr. (Joršek po roča v imenu odbora za knjižnico, i da
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RAND AVE., KENOSHA, Wi
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VTLLAGE INN s prostranim vrtom za izlet« MARTIN POTOKAR,
je odbor pregledal knjige, ka-	^ llwn ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je Ogden Ave., blizo cestno šelsml-
tere imata kluba na Stone City in	tlenar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo jc podpisano od osebe,
Breezy llill. Klub iz Stone City	ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da
zahteva 4o dol zanje, klub iz Brce-	8C ]ahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. zy llill pa se ni uavetlel cene. Pre
ške postaje, Lyons, 111.
Telefonska štev.: 224 m.
jel je nekaj knjig od raznih so-
ma je človeku nemogoče služiti ; j t|,.u«<>v ki so s(. odzvali oglasu v torej je logično, tla tisti, ki zastopajo kapitalizem, ne morejo zu-
V
se
delavskih interesov, rojake v mestu in bližnji o-
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Work s 7.825, 11. G. G reel s 7t>b0, koliei vabimo, naj se udeleže sho«
in A. M. Sinions s ti.iVtl glasovi.
Za strankini ga tajnika niso| prinesle prve volitve definitivne-ga rezultata. Dobili so Ca» i D. Thompson 11.700, Adolph Genner 10.8M4. Walter Lanfersick 5.28:1 iu L. E. llstterfeld 3.558 glasov. Vrši se torej ožja volitev izmed Thompsona iu Germerja.
da
v čiiu večjem številu.
Martin Budur, tajnik.
Chicago, 111,
Jugoslovanski socialistični klub št. 1. naznanja, tla priredi SLAVNOST na predvečer 1. maja
v nedeljo, :10. aprila oh 2. popoldne v Hocrbcrjcvi dvorani, 21.15 Bine I sla ml Ave., med 21. in 22. ulico.
Na programu so meti drugim! sledeče točke:
Ktbin Kristan: Kresovi gore; deklamira Joe Zavrtnik mlajši.
Predstava: Kato Vrankovič, drama v treh dejanjih, spisal Ktbin Kristan, založila "Matica Slovenska", prvič uprizorjeno v slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani leta 1!HM>.
Nagovor o pomenu prvega ina ja.
Glasbene točke.
Potem sledi prosta zabava s pit* som.
Priprave za to slavnost so v polnem tiru in tlajejo jamstvo, da se L ho v vsakem o/.iru izvršila na popolno zadovoljnost gostov. Zato vabi klub slovensko in jugoslovanski» občinstvo iz Chieaga iu o-kolice, naj se utlelcži slavnosti.| kjer ga pričakuje nevsakdanji u-žitek, v čim večjem čtevilil.
Vstopnina znaša za prve sedeže 50e., za druge sedeže 35c., za tretje setieže 25c. za osebo. Za točno iu dobro postrežbo v vsakem oziru bo skrbel
ODBOR.
Cleveland, O.
Vse sodruge in prijatelje napredka vabimo, naj se udelež» redne seje Socialističnega kluba. Na dnevnem redu imaiuo jako važne točke, in čim večja bo udeležba. tem »bolje jih bomo rešili.
Po seji bo
predavanje, i in sicer predava sodrug A. Wu-I gcnkuccht o predmetu " Cinctnost in cilji človeštva/' Kdor jc bil K navzoč pri zadnjih dveh predavanjih, gotovo tudi setlaj ne izostane.	A. Bogatav,
tajnik.
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS.
Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z.
v mesecu februarju 1916.
v
KAZDI.IKIJ I.NO:
Cleveland, O.
Jugoslovansko delavsko pevsko društvo "Crveui Barjak" .priredi veliko delavsko veselico s petjem, predstavo in plesom v nedeljo 26. marca ob 7:30 zvečer v Grdinovi dvorani, 6021 St. Clair Ave. Igrala se bo 'Žena sa predrasudama.' Sodeloval bo mešani zbor finskih sodrugov.
M. Kurtovieh, organizator.
llržnva M jtoto
riz. (Jlobe .........
Ft. Smith ......
Hartford ....
Colo. Pueblo........
111. Staunton, 110.. r
" Sesser.........
44 Springfield ....
44 Zeigler........
44 Staunton. 168 . . Chieago, 1.....
Whiting.......
Clinton . ......
se placa tunc-1 Iowa Carney .......
44 Centerville ....
Kans. Skidmore ......
44 Carona .......
44 W. Mineral . . . ^
'4 Frontenac .....
4* Mulocrry ....
44 Stone City.....
Mich. Detroit, 61
44Proletarcu.
Predsednik poroča, tla so navzoči štirje Mttlrugi ml County orgs-
t.iuo'r'Si'': Pabitek in glavnica $669,672.99 H.tnime uloge $4,687,208.83
i nit» proslav ili prvi majnik.
Angleški sotlrugi so mnenja, da I je najboljši kraj za pro.davo mesto Pittsburg. Kot govorniki naj se povabijo F. P. Walsh, J. Walker in K. Debs.
Konferenca je zaključila, tla se strinja z angleškimi sodruni. Izvolita se dva sodruga. ki bosta delovala skupno z angleškimi sotlrugi in preskrbela, ako l>o v finančnem oziru mogoče, slovenskega govornika. Izvoljena sta sodr. Lekše in Pogačar.
V pretres se vzame letak od otl-a za predsedniško kampanjo. Konferenca se strinja z načrtom. Ark. dognati j»' treba le, če bo mogoče načrt izvesti v finančnem oziru. Konferenčnemu tajniku se naroča, tla dobi nadalnje informacije.
Do sklepanja pride, ali naj se plača klubu iz Stone City svota 45 dol. za knjige. Po kratki debati se sklene, tla njena t-vota.
Sodrugu Goršeku se naroča, tla gre osebno po knjige in vzame še koga s sabo. Vozni stroški za oba se plačajo i z konferenčne blagajne. Glede nevezanih knjig se sklc-
Ind.
Milwaukee, Wis.
Jugoslov. stic. utlruženjc br. 0
Herminie No. 2, Pa.
Vsem članom Jugoslov. soc. Ulula št. v, Ilerminie No. 2. naznanjam, tla sti sodrug i v Herminie No. 1. obnovili dne 12. marca svoj klub št. 6Í*. Ker pripada iz sosedne naselbine sedaj precej čla nov našemu klubu (št. 6:1). vabim tudi vse člane i/. Herminie No. 1., ' da se udeleže naše
klubove seje v nedeljo, dne 26. marca i ob 2 popoldne v Delavskem Domu I na Herminie No. 2.
To je važno zaradi te^a, tla do I lic pravilen prestopni list li klubu št. 60 iu da je mogoča popolna I članska kontrola.
Razuntcga jc treba, tla se skup-
..... . , " Detroit, 114 .. ne, tla se dajo vezati m tajniku se - Mo St j ouis u
naroča, tla poizve. koliko Iti veza- Ohio Younj?stown, is
, » -----
va stala.
Sotlr. Gorsek omenja, tla naj klubi razpravljajo, se li pošlje zastopnik na bodoči kongres J. S. Z ;Wi ne.
Prihodnja konferenca se vrši četrto nedeljo v aprilu ob 2 po poldan v Ringo, Kans.
l'a.
priredi v nedeljo, 26. marea ob 2. ! nu pogtivorimo o govorniški akei-popoldiie veliko veselico s plesom j¡ j)0 državi PeiinsyIvanija za lein šaljivo pošto v "Liedertafel j tošnje poletje. Priporočljivo bi llall." 702-706 Prairie St., vogal |,¡|0, da sï izvolimo v ta namen ¡z
obeh klubov skupen odbor, ki izdela načrt in poskrbi sploh vse potrebno.
Torej dne 26. marca vsi na se
7. St. Vr.topnina v pretlprodaji je za moške 15e, pri blagajni 25c. Ženske v spremstvu moških so proste vstopnine. Na veselici bo govoril tudi socialistični kandidat j jo 1 Bodimo aktiv ni in delujmo za župana sotlr. Danici W. Hoan. neumorno za delavske pravice, po. Cisti dobiček je namenjen za agi taeijske in volilne svrlie.
Za prirejevalni tnlhtir
Tlios. Stepieh.
sebno letos, ko bodo volitve.
John Trčclj,
tajnik.
LISTU V PODPORO.
Kreti Wider, Kly, Minu. 20e. Anton Si nič i č, Warren, O. 1.0U. J. Plahutuik $1.00, J. Mekimla 50c, Kr. Božič 25c, Fr. Zimerman lOe, J. Rus 10c, J. K rane 50c, It Deželak I5c, Kr. Porenta 25c. Na brano in poslano od tajnika soc. kluba Nokomis, III. Skupaj $4.05. Zadnji izkaz $31.63. Vsega do danes $35.68.
POZOR ROJAKI!
i W V 't VI11 Iv
Držite sc gesla Svoji k svojim! w;s Mi,wauUce
Steuhenvillc
Pellaire .......
Piirberton .....
Collinwootl .....
Akron .........
Ncffs..........
Cleveland, 27 . . .
Yorkvillc......
(ilencoe ........
Kcatlin^r.......
Canonsburg Herminie .......
Sy^nn .........
Pittsburgh.....
Woodlawn.....
W. Brownsville. .
McDonald......
Fitz Henry .... W. Newton K. Pittsburgh . . M c K ces Hocks . . S. S. Pittsburgh.
Aml»ritljfc ......
N. S. Pittsburgh. New Brighton . .
Large ........
Browndale .....
(îarrett .......
Kllsworth ' ......
Portland .......
Mont. Bear Creek W.Vn.Milburn
Ore.
Vsem ccnjeniui znaujam, da sent
rojakom na-p rev zel znani salon in hotel MGilbrcathn na Gilt E. 152nd St., Collinwood. Tu i mam vsak <lau sveže pivo, domače -vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brinjevec iu dobro slivo'.-ko. Imam vselej najfinejše smo »Ike ter dobro okusno hrano vsak «lan, sveži gola», za prigrizek I" vedno fine domače kranjske klo-
-—	base.
Naznanjam vsem klubom kakor Nadalje imam na razpolago tudi posameznim članom J. Z mnogo lepo urejenih spalnih sol» v Cherokee County, tlrž. Kansas:!/a prenočišče. Pri meni svira vsa-Ker ni bilo mogoče na zadnji ko stiboto gotlba, pri kateri sc
llacine«......
44 Kcnosna .... VVyn. Cumberland . Kock Springs •4 (.'»mbria .... Frank Porenta, org%
Totals.......
Zaamk na roki tine. t. februarja. Dobljenih od al stana.........
	B			«i *->	o
k.	S -	a		m	»si
n		¿z	i'	5	k O
S	***		s		
28			$ 10.75	$ 1.40	$ 1.49
37			9.25	.....	.....
10	B	0 #	2.50	2.35	2.33
20	# m	Ä	5.00	1.00	1.00
ltW	, ,	, #	3.75	.....	.....
15			3.00		
44	12		12.02	. . , • .	.....
20	f ,		5.20	.....	.....
7		# ,	2.30	.....	.....
20		, m	5.00	6.10	6.10
25		# #	6.20	>. . .	.....
n			1.75	1.60	1.60
12			3.00	.....	.....
27			7.00	1.95	1.95
7		, .	1.75	.....	.....
7			1.75	......	.....
11			2.75	.....	.....
12			2.40	......	.....
20	# (		5.00	.....	.....
K,			3.70	3.65	3.65
3.80	50	io	95.85	.....	.....
20	t		5.00	20.00	20.00
20			5.00	1.00	1.00
r»o	•>	20	16.00	.....	.....
20		# #	5.00	.....	. . . . .
37	i Ó	# #	9.58	.....	.....
40	10		10.00	.....	.....
32	# ,		8.10	.....	.....
8	, #	# #	2.00	.....	.....
13	# .		3.25	.....	.....
40	! #		10.00	.....	.....
i;			2.20		.....
19	( #	# i	4.80	13.75	13.75
10	•j ,	m #	2.50	.....	.....
20	( t	t (	5.00	.....	.....
21		. ,	5.25	.....	.....
21	# #	. ,	6.00	.....	.....
20	6		5.00	.....	.....
20	# #		5.20	.....	.....
8	4		2.00	.....	.....
22		# #	13.49	.....	.....
40			10.00	.....	.....
i 13	# t		7.87	.....	.....
40	# #		10.00	.....	.....
20		, ,	5.00	• . . • •	.....
20			5.00	.....	.....
27	# ,		5.40	.....	.....
100	t ,		20.00	.....	.....
30	\ m		7.50	.....	.....
27	• 1	, ,	8.25	.....	.....
6			1.50	.....	.....
16		, ;	4.00	.....	.....
20		5	5.30	25.20	25.20
10			3.15	.50	.50
14			2.80	.70	.70
ir>			5.92	.80	.80
59		( ,	14.75	.....	.....
20			5.03	.....	.....
40			10.00	5.95	5.95
9	# #	# ,	2.45		.....
2 M			7.15		.....
35			8.65	3.60	3.60
128			3.50	.....	.....
1,791	94	33	$468.48	$89.55	$89.55
Dr. Richters Pain Epller
sa revmatične be-
lečln«. za bolečine otrpnelosti s»rle-pov in mlMc.
Pravi s* dobi le v ravitku, kot vam kaže ta nlika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naÄe tri.ne »Dimke s Sidro.
25 in PO centov v vseh lekarnah, sli
pa naročite si naravnost od
F. Ad, Richter & Co.
74 80 Washington Street,
^ New York, N. T.
r¿
T.íir»
r>.55
1.50 3.00 2.15 : 1.50 7.62, 3.20 1.60 ; 3.00 3.70 : 1.05 ! 1.80 ! 1.30 t.05 ! 1.05
I.65 1.20 3.60 2.10
57.85 : 3.00 3.00 10.00 3.00 ; 5.88 6.00 4.00 1.20 1.95 6.00 I 1.60 2.90 ¡ 1.50' 3.00 I 3.15 3.60 3.00 3.20 ; 1.20
II.29
6.00 I
6.57 (¡.00 3.00 i 3.00 ! 2.70 10.00 i 4.50 5.55 .90 ' 2.40 3.30 2.15 1.40 1.32 i 8.85 3.00 6.00 1.55 4.35 5.15 3.50 89.38
CARL STROVER
Attorney at Law
Zislspa sa vseh sodiščih.
specialist za tožbe v odškodnin«-kih zadevah. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STRETI
CHICAGO, ILL. Talefon: Main 3089
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bolščal ln ranocelnik. ^dravniika preiskava breuplaéne—»le MUi j« le sdrarila. 1024 Blue IsUatf ave., Oklcago. Ureduje od 1 de 8 f» pel.; od 7 de 9 sveier. Ifven Okli live«i telaiki naj pilejo sleveanke.
J. A.] FISCHER
Baifet
Lat na raspelago vsakovrstso ptve, vine, smodke, i. t. d. Ir.vrftoi prostor u dkrepiilo. 170« W. Mth St.,	Ooicaca, «n.
Tel. Lawn dale 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma• slovenskim, hrvatskim in angleikia napisom. "Drevo vsega hudega" • tla.
renskim napisom. "Zadnji itrajk" • hrvatski»
napisom.
"Prohibition Dope" s anglrf kirn napisom. Cene slikam so 1 komsd li^«; 1 tucat $t; 100 komado7 $7 00 Cene kartam: 1 komad 2nl 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. PoStnino plačamo mi rs vse •<raj« svetu.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Olereland. Ohio.
VABILO NA KONFERENCO
861 2,000
2,361
Kar.peéanlh v februarju..................... 1.701
februarja......
Na roki dne '¿0. februarja
NEDELJSKA SOCIALISTIČNA SOLA.
Milwaukee, Wis,
V nedeljo, tine 1!». marca se je
otvorila v prostorih IMruienja br. ............. ..
na 274 (irttve St. nctleljska socia-iseji radi pomanjkanja časa priti fantje lahko po domače zasukajo, listična šola (Socialist Sunday | tlo gotovega zaključka radi pro- Pozdravljam vse Slovence in Slo-
slave prvega maja t. L, ae je vsled venke pt> celem
Izjemnih znamk na rt>ki dne 1 Dano klubon v februarju
570 256 91
School) in se nadaljuje vsako nedeljo. Pouk se pričen ja ob 0. dopoldne. ('cilelj jc sodrug Koli-drick Stcdd.
Cleveland»! in o
tega sklenilo, da se ima vršiti iz- koliei ter se jim priporočam. An retina seja v ta namen v iietlcljt» loti Sershen, WM K. IVJutl Si.. tlnc 2ö. marca ptipoldnc ob 2. na I Collinwootl, (>.	Adv. 4
Na roki dne 29. februarja ...........
Dualnih znamk na roki dne 1. febr.....
Dobljenih od gl. i»tana ..............
Dano klubon v februarju.............
Nji roki tlne 29. februarja ..........
Fond ca zvezno tiskarno
Prispevki ilanov v februarju .........
Oddano blagajniku lega ftuitla......
162 57 200
257
35
..... 222
......$89.55
Tajništvo J. S. Z.
MODERNA KNIOO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dele ta privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi izyen mesta.
Imamo moderne itroje. Nlakt ¿eno ln poStena postrežba.
BRAT TE HOLAN.
1633 B?ne Ialand kr^ fAdver.)	Chtrvw\ lil
Glasilo hrvatskih in 3rbskih .so cialistov v Ameriki je "Rndmčki Strata." Izhaja tedensko na o smili straneh in stane $2.00 za celo leto. Naslov ; 1044 Mo. Hm itie A v., Chveaeo IU.
PROLETAREC
tavBAtellskI •4bw.
Ml. h»<i /.immar. na6»ntà kinMu» Haimack Dr Aftlon Biuklw John Kueik A. V. <i«rln««r J»hn C. Krasa
i.rntii Kvnd* Jimn W. SlcpiM C. K w«ll«, k
Janes F. Slrptaa,
predsednik
Christian R. Walleck
I. podpreds,
Eaaaael Be.aofk,
II. podpred«,
AMI J. M rasa.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO. ILL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
fMPRTft" l>ondeUek *n v četrtek do 8$ zvečer, UUrniU. vse druge dneve pa do 5A popoldan.
Socializem, paeifizem in sorodno
Kdo gre med rekrute?
Vsled sklepa kongresa, du se niša ameriška armada, so po naročilu vojnega dcpartineuta odprli 170 uaboruib uradov po Združenih državah. Ti uradi so bili zapr I i že več kakor eno leto. — Zaprli jih nc bodo tako hitro, kakor so jih odprli, kajti predeli opravijo sedanje delo, bo kongres že spre jel glavne utilitaristične predloge, iu tedaj ho živo na rekrutnih postajah.
(Nadaljevanje g 5. strani.)
44Recimo, du postane cesarska vojska socialno demokratična, podčastniki nc znajo več vtepati ljudem pruske rczoue v glavo, fizilirji so odšli domov, parlumcut jc dobil strah, klopi ho prazne, delavski kongres jc zasedel mesta. Teduj bi bilo puč prvo, kar bi se uiorulo izvršiti, o čemer so vsi davno edini: Nadomestitev stalne vojske z ljudsko obrambo. Puške in sablje, smodnik iu svinec sc razdeli iu tuko dcmokrucija ustanovi na skuli
In na drugem mestu pravi (zopet Dietzgcn!) . . . . M Stvar pu postane jasnejša in se lože razloži, če se vrnemo k svojemu kongresu, ki je preko noči postal ljudski parlament. Z najnujnejšim jc začel: Z mečem v rokah občinstvu. Bližnje nc more biti, du Špekulira o pravičnosti, ampak du priskrbi brezposelnim delu, ki sc izplu-
«_	m
ch . ...
Du, Dietzgcn je bil filozof iu sociulist. Ampak nc špekulutiven filozof, temveč realen kot filozof in kot socialist. In njegov zaključek jc bil: "Prvo, najnujnejše je orožje v roke ljudstvu!"
Kuj torej učimo mi novega? Kje smo v liu sprotju s socializmom? — Ignoranti, ki pisarijo anonimna iu druga iicsramua pismu, nuj se raj>i kuj nuuče, du bodo o socializmu kaj vedeli.
(Dalje prihodnjič.)
Kljub teiuu nc pravi nihče: Od vzemimo temu neumnemu ljudstvu volilno pravico I Preudaren socialist pravi: Raba glasovnice je politična šola. To ljudstvo Im> večkrat napačno postopulo z volilnim listkom,.ali slabi uspehi njegove uupuč-ne rabe gu bodo poučili. Nuša naloga pu jc, da mu pomugumo do pravega spoznanja.
K j, ljudsko oboroženje ni moja iznajdba in nič ni bilo treba sedanje vojne, da "ziuedc glavo' meni ali pu komurkoli, kdor zagovarja to za htevo. Puziti jc le treba, du ne porodi tu vojna druge ziuedc, v kateri bi proletariat pozabil ua svoje razredno bojne potrebe pu se odrekel sredstvu, katero bo morda — jaz ne prisegam, da ga bo absolutno, ampak pravici morda potrchovul nujno kukor osušeno grlo kapljo vode.
DIETZGEN
Kdcu vodilnih sodrugov, ki so proti nam nastopali v debati o ljudskem oborežnju, sc ji- pozival ua Dietzgcna, imenujoč ga največjega socialističnega filozofa. Naj bo tudi meni dovoljeno, da citiram Dietzgenovc besede, iu sicer take, ki se nanašajo na predmet.
V knjižici "Die Zukunft der Sozialdcmokra-tic" pravi:	•
Izključen zdravnik.
rhicaški zdravniki so izključili, znanega dr. Ilaiseldna iz zdraviliškega društva "Chieago Medica 11 Soeicty" radi "za zdravniško pro-fesijo nedostojnega obnašanju." To jc posledica znanega slučaju z novorojencem staršev Bollingcr, I ki «je umrl, ker gu ni hotel dr. Ilaiseblen operirati, vedoč, du bij dete za vedno ostulo pohabljeno in slaboumno.
Zaradi nepričakovanega nadlega «dviganja in nestalnosti kronske vrednosti «nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Došiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da SC pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjctuikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Na Porto Ricu ni miru.
Predsednik A. F. of L. Samueli (lompers jc prejel iz Saii Juauaj zopet poročilu o nemirih med de i lavei na sladkornih plantažah ua Porto Ricu. Poročila pravijo, dal so sladkorne korporacijc gospodarji položaja iu da je umorila policija na brutalen način deset { stavkarjev, mnogo jih pa ranila. Delavske voditelje so pozaprli in j delavce terorizirali. Gompers jel uaprošen, da zahteva ob kongresa i preiskavo iu da objavi brutalno-sti.
Največja osvojevulka okrog Vcrduna j«
(¡leduliški igralci v 1'hicagi so prišli nu nekem shodu v hotelu Shcrmun do sklepu, da jc tudi zanje, če hočejo biti bolje zavarovuui zoper izkoriščanje, edina pot strokovna organizacija. Pogodbe med njimi in gledališkimi podjetniki so navadno take, da imajo zadnji vse pravice, igrul-ci pa vse dolžnosti. V Chicagi živi okrog H00 igralcev iu velik tlel jih je brezvestno izkoriščanih od ravnateljev. Kaj pomaga, du sc imenujejo umetniki? Od imenu sc v kapitalistični družbi ue more živeli. Kdor pu hoče pošteno plačo, nioru biti organiziran, pu nuj bo ročni uli pu duševni deluvec.
smrt
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Poklicuua sta v Ituliji pod orožje letnika 18*2 iu 1H83. težke poljske artilerije. kakor tudi letnika 1887. in 1888. jahajoče artilerije. — V Italiji kakor povsod. Na bojiščih je še mnogo kationov, in kanoni zahtevajo liruiie, Torej na noge novi letniki, stari iu mludi!
Ljubite otroke!
NValter Dirk. poslovodju Central Candy t'o. v Cbieagu, .je bil obsojen iwi $100 globe iu sodnij-ske stroške, ker je vposljeval o-troke pod postavno starostjo iu brez dovoljenja. Dalje j« bil ob dolžen, da jc vposljeval otroke dalj kot osem ur ua dan, iu baje je skušal podkupiti tudi tovarniške nadzornice.
2116-5« Blue Is I and Avenue. ( hlcayo.ll..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost bo tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Milanski "Secolo" svari občinstvo, naj nikar lic verjame vsega, kar pripovedujejo vojaki, ki
prihajajo nu dopust, češ, da pretiravajo, da vojaki ne morejo pregledati dogodkov, ker poznuja samo majhen tlel fronte. Torej naj nikar nc veruje občinstvo raznim pravljicam vojakov na dopustu. "Messaggcro" pu piše, du so se razširjale v zadnjem času pesimistične, da celo katastrofalne vesti, katere so tudi raznušali vojaki, ki so prišli domov na dopust.
Navaden vojak res ne more pregledati cele situacije nu bojišču, ker pogostomu nc znajo tega niti vrhovni poveljniki, ki bi to morali znati. Ali vojaki najbrže tudi ne bodo prinašali velikih stra-tegičnih vesti iu kritik, ker sami dobro vedo, da. ne morejo iz svojega za k opa spoznati, kako je na nasprotnem krilu. Iu občinstvo bo večinoma tudi tuko ruzsodno, da ne bo pričakovalo od korpo-rala, česar včasi niti ('adorna ne ve.
Ampak vojak, ki je bH morda pol leta ali pa še dlje na fronti, tudi ui bil slep. v^aj dotlej nc. dokler mu ni kakšcuešrapncl izpihnil luči. In o krutosti bojev, o hrezuspešnosti napadov, o indo-mili. o žrtvah, o stradanju in trpljenju ve tak vo-jak vendar kaj več kakor uredniki "Secóla" iu "Messaggeraki bi z vlado vred rudi videli, da bi občinstvo verjelo v same rože nu fronti. Resnica z bojišča je vladajočim v vseh deželah neljuba. Ampak resnica je vendar resnica.
Neka brezžična depeša iz Berlina v Say vilic, L. I., pripoveduje: Nemci so «prepričani, da bo prihodnja velika vojna med duponsko in Zedinje-niuii državami, in du bo Holuudsku nedvomno na strani Amerike. Nikjer v Ameriki, izvzemši pu cifičlio obrežje, so ne govori toliko in tuko za gotovo o japonsko ameriški vojni, kolikor v Nemčiji. Nemci so prepričani, da jc vojna med tema dvema deželama neizogibna, češ da hoče «Japonska Filipine in du jc nezadovoljna z ameriškimi naseljen¡¿kimi zakoni. Holandsko pa sc po nemški teoriji boji. du bodo otok Java iu druge ho-landske kolonije v vzhodni ludiji ogrožene tisti dan, ko bo japonska*vojna stranka zahtevala vojno z Ameriko. '
. Nemci imajo krilato besedo, ki pravi: " Der Wunscli ist der Vater des Ocdankens" — "želja je mati misli." — Ali je tudi to "prelepo" misel porodila 44pobožna" želja?"
< > * * * <
i» J£ADAR potrebujete društvene po-	^S»
trebičine kot zastave, kape, re-	'CjflJžJK — galije, uniforme, pečate in vse drugo 'tffiH^Pj.
obrnite se na svojega rojaka	u
F. KERŽE CO., 1	i
; 2711 South MUlard Avenue. I \	!
;	CHICA(JO, ILL.	*	V ;
| Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. J
♦»♦♦»»»i ♦♦»»•
LISTNICA UPRAVNIÔTVA
Dobili smo obvestilo, da nekateri naročniki v Clevelaiid, O. ne dobivajo redno lista. Po našem mnenju jc stvar sledeča: Po vseh večjih mestih je poleg glavne pošte ta še ruzdeljena nu okrajne poštne postaje. ('hicaška poštna uprava nas vedno točno, clcvc-lamlska pa nikdar ne obvesti, pod katero postajo naj sc listi pošilja .jo. Kdor izmed elcvelaiidskih naročnikov nc dobiva točno lista, nuj nam naznani tudi, pod katero postajo spada.
Izjavljamo, da Frank Blatnik. VValseiiburg, Colo. ui več zastopnik Proletarca. Za ves njemu izročeni denar, pa naj si že bode za naročnino ali pa Koledarje, ne prevzame uprav ništvo nobene odgovornosti.
Iz Bukarešta poroča dopisnik londonske "Daily Mail", da dobiva rumunska nevtralnost
od dim do dne prijaznejše lice napram zavezni kom. Poleg tega je značilno dejstvo, da povečujejo ruuiunsko vojaštvo in pomnožujejo vojne potrebščine, dasi Ma Avstrija iu Nemčija zahtevali, da mora Rumunska demobilizirati. Najpomembnejše pa so razmere v Silistriji, kakor pravi omenjeni dopisnik. To jc ona pokrajina, ki so jo morali Bolgari odstopiti Ruiuuiiiji v balkanski vojni letu 1JM2. Ker so se tukaj pojavili mnogi, ki so delovali v Bolgariji prijaznem smislu in proti ru mlinskim oblastim, so rumutiske oblasti pozaprlc vse, ki so se tako pregrešili, tudi uradnike iu častnike. Nadalje so odredile ruuiuiiske oblasti re-kvizicijo vse živine in vseh živali ob meji, da s tem preprečijo izvoz na Bolgarsko. N
Bliža s«' pomlad iu lastavkc se pojavljajo. Ru uiuuska udeležba v vojni je že dolgo nu dnevnem redu. Poželjivost rumunske vlade ni majhna. Ali rada bi unela velik profit z majhno investicijo in z majhnim rizikom — približno tako kukor v drugi balkanski vojni, bolje rečeno po njej. Kli. če bi mogel kakšen prerok v Bukareštu zanesljivi» povedati, katera stran bo zmagala! Hitro bi rumunska vlada vedela, da sc bojuje tista stran za "ideale" iu bi se ji pridružila. Doslej je bila bojna sreča le preveč podobna harmoniki, in zato jc bila Rumunska tako rekoč nevtralna. Nikakor pa ne sledi iz tega, «bi ostane nevtralna. Bog vojne ni izgubil apetita.
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD P0RNI JEDN0TI.
Zavarujete sc luhko zu $1.00, jfcl.oo ali #3.00 dnevne bolniške podpore in za *150, *b00, $1.000 ali * 1.500 posuirtuinc.
Pišite za poj isnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lavvn-dalc Avc., Chicago, 111.
Stud do jedil
Budimpeštanski "Vilag" poroča i/ Aten: Po zanesljivih poročilih še vedno niso končana pogajanja med italijansko vlado in drugimi velcvlast-mi četvezozvezc glede uporabe italijanskih čet. I talija se brani še vedno udeležbe pri obrambi K gipta. Italijanska vlada pravi, du se morajo njene čete bojevati za osvoboditev italijanskega o-zemlja,drugače izgubi ta vojna v ljudstvu svojo moralno |>odIago.
Naravno! Naivneži so mislili, da .jc šla Italija v boj za "višje interese človečnost v a.' Nemara j«1 zaveznikom že žal, du so dobili to zaveznico.
V lekarnah
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat sc pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da so nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih no moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prcbavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Slabo hranjeni otroci.
Ncktcri otroci bolehajo iu hira jo kar pred očmi svojih sta riše v,; iu to v kljub temu, da jim stariši dajejo najboljša jedila, ker nobena jed in tudi ne slaščice jim ne dajejo okusa. V takih slučajih j»'; hitra pomoč potrebna. Najprvo jej potrebno, du jim daste zobe pre-1 gledati in očistiti, ter du pazite, da imajo otrci luhko prebuvo. j Dajte jim Trinei jevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in j bodete videli, kako hitro se jim bode na boljše obrnilo. Isto velja i tudi za odrasle, ('e hočete imeti dober tek, je potrebno, da se v a -j ša jedila dobro prebavijo v želod I cu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam vzdržuje prebavne organe v dobrem redu.' Dobiva se v lekarnah, ('ena $1.00.1 .los. Triner, izdelovalec. 1333-1339 So. Ashland avc.. Chicago, III.
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačiln in dala jim do-volj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjovo ameriško prebavno prenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Ncrednoati po jedi zaprtju
kitlo uli grenko Itolmnj«
riganj«
plin — ujed.
l.ahko ste gotovi, da Trinerjevo AmeriSko prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
TRINER'S
ELIXIR ***
&ITTER-W1MÊ
♦«'«i • ttv®
H0RKÉ VÍN0
w ,»UPM »•»«•l* ». ; , «..i... ». Cww.fftn ^.
V Immlonu so dobili iz Amsterdamu poročilu, da so sc pripetili v Monakovem na Nemškem ve liki in resni nemiri, in sicer vsled velikanskih iz gub, ki so jih trpele bavarske čete pred Verdu nom.
Ni neverjetno. Za angleško vlado je tako po ročilo seveda balzam. Ampak nemiri se dogajajo tudi drugod, tudi v krajih, kjer vihra Union-Jack. Škoda le, da se punta vsak zase in da ni velikih smotrov v teh uporih. Nič ne bi vlad tuko hitro prisililo, da sklenejo mir, kakor sporazumna re-volta v vseh deželah. Ali — kako naj bi bila v sedanjem stadiju mogoča!
Trinerjev Lmimcnt jc zanesljivo zdravilo /h bolezen v mišicah in udih.
Nc čakajte toliko časa. du se vam bolezen preveč razširi, ampak imejte to dobro zdravilo vedno pripravljeni ter ga uporabite kakor hitro spoznate, da bolezen prihaja.
Cena 25 in .r>0 centov s poštnino 35 in 60 centov.	(Advort.^
Cena $1.00
JOS. TRINER