233. številka. • Ljubljana, v petek 10. oktobra 1902. XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna'a poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj 83 blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8L 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Še enkrat Gleispachova desna roka.
S Štajerskega, 7. oktobra. II.
Za časa mojega letoviščenja ob Klo-pinskem jezeru sem se sešel pri neki domači družbinski zabavi tudi z meni dotlej še nepoznanim sodnim pristavom radi-kalno-nemškega mišljenja, ki pa službuje med Slovenci na Koroškem. Napeljeval sem ga v razgovoru na slovensko govorico, a odgovarjal mi je samo nemški v vidni zadregi, iz česar sem spoznal, da slovenski čisto nič ne zna. Kmalu sva bila vkup in razgovor se je sukal tudi okoli sodnih razmer na Koroškem. Temu možu sem hvalo dolžan, da sem marsikaj prav zanimivega poizvedel. Ta mi je tudi pripovedoval, katera mesta da se smatrajo za nemško posest in je na mojo opazko glede Beljaka dostavil, da tam slovenski sodni uradnik nima nič iskati, ker so vsa mesta odločena že leta sem samo za Nemce. Ako bi se tja hotelo vriniti kakega Slovenca, nastal bi med Nemci tak hrušč in trušč, da bi bilo joj. Debelo sem gledal moža, ko mi je to pripovedoval in mislil sem si, lep c. kr. uradnik, ki je gotovo na pravem mestu, deliti Slovencem pravico!! — Umevno mi je postalo, zakaj so sodni uradniki-Slovenci na Koroškem tako redki in da se porine vsakega koroškega rojaka najraje kam črez mejo, odkoder potem nima več upanja, da bi prišel še kdaj nazaj v svojo domovino. Jed nega takega imamo pri nas na Štajerskem v Brežicah, drugi je v Ljubljani, tretji v Logatcu itd. — Očka Hrašovec, ki je služboval svoj čas na Koroškem, nam je vsem živa priča, kako je tam za svoje prepričanje trpel in kako je bil pregnan med Nemce v Špital na Dravi, ker se ga je hotelo svojemu narodu s silo odtujiti. Šel je tam pozneje tudi v pokoj, živi še danes in se baje prav dobro počuti, četudi ga že tarejo stara leta. Bog ga živi in mu daj še prav mnogo veselih, zdravih in srečnih let uživati v krvavo zasluženem svojem pokoju! Ta svoječasni čin je bil skandal, ki se ne bode dal lahko izbrisati
LISTEK.
Glaviški vasovalec.
Spisal Milanov. (Konec.)
Temna, oblačna noč je bila.
»Je je jii-hu-hu« oglasil se je vasovalec daleč doli sredi polja.
»Podlasica gre v past,« šepnil je Cednikov svojemu tovarišu. »Stavim, kolikor hočeš, da nam ne uide nocoj.«
»Če le hudir ni, bo naš.«
»Saj je pa tudi predrzno, hoditi drugim v zelje.«
»Je, je in pa še kako! Ali se ne spominjaš več, kako bi bil jaz kmalu naletel, ko sem hodil v Bučno vas k Res-nikovi Katri? Komaj glavo pomolim skozi okence, da bi prišel na piano, oa smuk, vreča meni čez glavo. Zavohali so me bili ti šmentje in počakali. V potoku so me hoteli nekoliko ohladiti, in ne vem, kako bi se bila stvar izvršila, ako se ne bi bil potegnil Gornikov Matevž za-me. Toda obljubiti in zakleti sem se jim moral, da ne pridem nikdar več. Res nisem šel več in Katra je dobila druzega fanta. Haha!«
iz zgodovine žalostnih sodnih razmer na Koroškem.
Kakor očetu Hrašovcu, tako se bode godilo pa še marsikomu, kajti kdor slovenski zna, je na slabejšem nego oni, ki je vešč samo nemškega jezika. Isti, ki je zmožen obeh deželnih jezikov, mora navadno naprej, ali pa ne dobi druzega mesta od tistega, kamor ga je posadila graška vsemogočnost. Saj se je že pripetilo sodnemu uradniku, ki je prosil za neko mesto na Koroškem, da se mu je v obraz zabrusilo: »da zna premalo nemški in predobro slovenski«, s čimur se mu je namignilo, da ima tam ostati, kjer je. Nekega pa, ki rad zahaja v poletnem času za par tednov na počitnice v svoj rojstni kraj, je enkrat znan graški mogočnež, ko mu je ta, vračajoč se, povedal na mariborskem kolodvoru, od kod da pride, začudeno vprašal: »Was, schon vvieder waren Sie in Kiirnten?«, iz česar sledi, da tem osmoljenim birokratom niti to ni po volji, da hodijo slovenski sodni uradniki domu med svojce na oddih in na razvedrilo.
Tako sem menda govoril dovolj jasno o potrebi preureje sedanjega zastarelega in krivičnega sistema, ki vlada, kakor pri nas na Spodnjem Štajerskem, še toliko huje na Koroškem, ker tam menda med Slovenci nikogar ni, ki bi se kaj pobrigal za tamošnje res žalostne in gnile razmere. Človek bi ne verjel, ako se sam ne prepriča, da je res tako, kakor je tu povedano. Treba je torej hoditi te tužne razmere proučevat ter javnosti o njih poročat, ako hočemo, da bode pri nas na Slovenskem postalo kdaj kaj boljše.
Pred zaključkom te lamentacije bi pa še nekaj rad omenil. Za Koroško je po mojem mnenju važno v prvi vrsti, da se gori nastani kolikor mogoče mnogo slovenskih odvetnikov, ki bodo hodili z ljudstvom, ga poučevali, mu stali v pravnih zadevah na strani ter ga bistrili in urili v političnem mišljenju in delovanju. Najprej je treba, da pride v središče, to je v glavno mesto — v Celov c — mož, ki ima srce za narod in ki bode razumel voditi boj proti neizprosnemu nasprotniku. Koroški rodoljub, ki je zavzemal to mesto in na katerem, kakor se mi je zatrjevalo,
»Nocoj smo nemara do malega vsi na nogah, kar nas premore Glavica?«
»Vsi, samo Tičarjevega Gregorja ni.«
»Tega še ne štejem; stari ga tako nikamor ne pusti, ima ga kakor v kleščah.«
»Kaj stari ni nikdar vasoval, ko je bil še mlad in noroglav?«
»Veš, da ni bil tako, toda vtepel si je v glavo, da mu sin ne sme biti ponoč njak; stara skorja je pa trda, nihče ga ne spreobrne.«
»To bi rad vedel, kdo bi mogel meni braniti, če bi ravno želel včasi — saj ne rečem vsako noč — nekoliko po-vasovati? !«
»Res je; ali tudi vsi ljudje niso jednaki. Gregor je mehek ko vosek in stari naredi iz njega, kar hoče«
Iz srede vasi se je začul rahel žvižg. Oba jo pocedita tja.
»Kje je?« vprašata hkratu naproti prihitelega Dobrovoljčevega pastirja.
»Tam-le je,« in kazal je na zadnje okne lepe Tičarjeve hiše.
»Fant, ti se motiš, pri Tičarju nimajo deklet«
mu tudi klijentele ni manjkalo, je zapustil svoje rojake ter se preselil na Kranjsko, največ zaradi družbinskih razmer in — zaradi ljubega miru. Na to človek ne sme misliti, ako hoče koristiti svojemu narodu. Drugo mesto za slovenskega odvetnika bilo bi v Beljaku, tretje v Pli-berku in četrto v Dobrlivasi, hkratu kar za tri sodne okraje, to je za Dobrlovas v središču in za Železno Kapljo ter Veli-kovec. Štirje slovenski odvetniki na Koroškem, to bi že kaj izdalo, a morali bi biti jekleni, odločni in neizprosni v svojem postopanju, napram slovenskemu trpinu pa strpni in dobrohotni. Po tem potu bi se dalo marsikaj popraviti in predrugačiti, in upanje bi nastalo, da bi se na tak način potapljajoče Slovenstvo na Koroškem dalo še rešiti pred žrelom nikdar sitega nasprotnika.
Naj preidem sedaj nekoliko še na splošno politično polje sedanje konstelacije slovenskega dela koroške dežele.
Ker sem imel priliko občevati za časa svojega bivanja na Koroškem tudi s priprostim ljudstvom samim, ustvaril sem si končno sliko, ki je taka, da se čuti vse nekako nezadovoljno s sedanjim vodstvom slovenske stranke, če sploh se kako vodstvo eksistira. Povsod se šopiri duhovni napuh; o posvetnjakih ni govoriti. Knezo-škof dr. Kahn ima svoje priganjače in kdor se tem ne ukloni, je poražen. Mladi nadzorujejo stare in župnik mora plesati, kakor mu kaplan žvižga in piska. Ako tega ne stori, leti slednji k škofu s tožbo. Povsod jednako! Neki duhovnik dobrlovaškega okraja, ki še ni izgubil vsega narodnega čuta, pripovedoval mi je gorostasne stvari. Omenil sem že, da se »Marijaniščniki« slovenski ne smejo posluževati svojega jezika, povedal pa nisem, da službuje več slovenskih duhovnikov na nemških, nasprotno pa je nastanjenih več nemških duhovnikov na slovenskih farah. Knezo-škof dr. Kahn se je baje pred časom proti nekemu koroškemu piemenitašu, ko mu ta tako postopanje kot nepravo označil, izrazil: »dass der Hund ins Wasser ge-worfen werden muss, damit er sch\vim-men lernt«, in po tem receptu sedaj res nastavlja Nemce  med Slovence, pa se
»Res sem ga videl, skozi tisto okno je skočil notri.«
»Kako pa je bilo ?«
»Kako? Dolgčas mi je bilo in hotel sem se pridružiti komu izmed vas. Kar začujem, da je nekdo preskočil čelešnikov plot, suhe veje so vreščale pod nogami. Stisnem se k jablani in gledam. Po vrtu pristopica tisti iz doline, presneto je bil brhek in čeden. Tiho jo ubere mimo mene naravnost h Gregorjevemu oknu, in ker je bilo na stežaj odprto, smukne notri. No, potlej sem pa zažvižgal.«
»Gorje ti, to ti povem, če si nas nalagal!«
»Pri »mejtrikrat«, vse je res, do pi-čice res.«
Tudi drugi fantje glaviški so se začeli shajati.
»Tukaj me počakajte, jaz grem h Gregorju.«
Pastir pa je ponovil novodošlim svojo povest.
»Gregor, oglasi se,« šepetal je pod oknom, toda vse je ostalo tiho kakor v grobu. »Gregor, povej, kdo se je pri tebi skril; mi smo ga videli, tega ne utajiš... Kakor hočeš, toda tvoj stari bo zvedel,
vendar slovenskega jezika nič ne naučijo. Kdor sliši takega gospoda pridigovati, prične ga lomiti krč. Povedalo se mi je tudi, da je knezoškof dr. Kahn strogo zaukazal, da se morajo vsi slovenski župni uradi posluževati sedaj le dvojezičnih uradnih zavitkov ter da so samoslovenski nedopustni, kakor tudi, da se slovenskega jezika pri vlogah ne sme posluževati noben slovenski duhovnik. Lepe razmere!
Še lepše pa je to, da bode pri bodočih deželnozborskih volitvah ta nemški škof izbiral ter določal Slovencem poslance, ki ne bodo ne krop ne voda, ker ti, kakor je iz gori povedanega razvidno, bodo poslanci škofa, ne pa zatiranega koroškega slovenskega trpina. Zatorej ne pričakujte, da se bode na Koroškem za Slovence kaj na bolje obrnilo; grobokopov ne manjka nikjer. In ako bodo koroški Slovenci v resnici tako zabiti, da bodo poljubljali palico, s katero jih njih nemški škof že sedaj tepe, potem jim sploh ni več pomagati, ker kaj takega bi ne bilo več trezno, pač pa vsega obžalovanja vredno postopanje, katero maščevati bi se prej ali slej moralo. Dixi!
Narodnost in socializem.
m.
So sicer politiki — tudi v naših vrstah, ki posamezne kakor tudi cele narode sodijo samo s stališča ekonomije ter zametujejo vse druge ozire kot neprave. To naj bi bila v marsikaterih očeh stroga konsekvenca »materialističnega svetovnega naziranja«. Ti nazori pa, ki razumevajo popolnoma natanko vodilne nagibe pri tvoritvi kapitalističnih držav, ali naj čisto nič ne razumejo ljudske borbe po svobodi, po samodoločbi, po odpravi vsakega narodnostnega tlačenja? Materi-jalistični svetovni nazor, ki prikazuje dandanes v hlapčevanju se nahajajoČemu proletarijatu zlato bodočnost socialistične družbe, ali more združiti to bodočnost z obdržanjem narodnostnega hlapče-vanja? Nikakor ne moremo uvideti, zakaj bi se naj pameten nauk pokvaril s premaganimi nazori, zakaj bi moral proleta-! rijat poleg boja za osvoboditev od nrav-
da je nekdo pri tebi.« Zopet je minulo nekaj trenutkov. Kar se prikaže Gregor na oknu.
»Martin,  ljubi  moj Martin, pomagaj mi,« oglasi se proseče in komaj slišno. »I, kaj pa je?« »Pojdi bliže . . .«
»Precej dolgo sta stikala glave, nato pa se je okno zaprlo.
»Halo, fantje, Gorjančeva Mana mora odpreti svojo kolibo in vina na mizo, vina, da bo vse pijano!«
»Kdo pa je dal zanj?«
»Kaj komu mar, kdo je dal zanj; denar je v mojih rokah in mir besedij!«
»Oho, mi moramo tudi vedeti, za čigav denar pijemo.«
»Nič prepira! Saj vam povem, tisti Drobničev iz Povirja je, za Kočarjevo Mico hodi, pa se je nas zbal in zbežal h Gregorju.«
»A tako, za njo pa naj le hodi . . .«
Veselo so zapeli, oklenili se okrog vratu^in v vrstah odkorakali proti kolibi, kjer je točila Gorjančeva Mana svojo kislico.
»Ne   odprem,   če  cel sod izpijete
nega, verskega, političnega in socialnega hlapčevanja v nemar pustiti boj za n a r o d -n o s t n o osvoboditev? Zakaj bi bil ta boj nekaj takega, kar bi bilo za socialnega demokrata nečastno ? Mar zato, ker so tudi konzervativci in meščani narodni? Toda isto je vendar tudi pri političnem boju; človeške pravice je pač pro-klamiral tretji stan. Ravno tako je bilo z reakcijo zoper versko hlapčevanje; proletarijat nadaljuje delo, ki so ga drugi začeli. Vsled tega je sumničenje tudi narodnostno delujočih socialnih demokratov, da zastopajo z meščanstvom vzajemno eno in isto stvar, ravno tako neopravičeno, kakor je sumničenje v vseh slučajih, kjer mora proletarijat skupno z drugimi sloji izvojevati skupne koristi.
Ta splošna izvajanja naj bi le pokazala, da socijalni demokraciji nikakor ne smejo biti tuji narodnostni cilji in narodnostne naloge. Nasprotno, ista mora misli meščanskih ideologov za mnoge korake naprej spraviti, tako daleč, da ne bo moglo »samo narodnostnoa meščanstvo slediti. Ako si dovolim pri tem napraviti nekaj opazk tudi o narodnostnih odnošajih na Pruskem, zgodi se to le v popolnoma splošnih mejah in z željo, naj bi med nemškimi in poljskimi sodrugi zavladalo kmalu neskaljeno edinstvo in jasno spo-razumljenje. Poljsko prebivalstvo stanuje na celi vzhodni meji Rusije skoraj skoz in skoz pomešano z nemškim. Nekateri okraji izkazujejo poljsko večino do 80% vsega prebivalstva in še več. V drugih okrajih so zopet Poljaki v manjšini. V političnem in socialnem delovanju sta tedaj oba proletarska sloja vezana drug na drugega, Poljaki ravno tako, kakor Nemci, ker grozi obema kapitalizem. Pri tem jo brez pomena, ali stojijo za Poljaki ali Nemci še nadaljni milijoni ljudskih so-drugov; socialna demokracija mora vendar urediti razmere med poljskimi in nemškimi proletarci na mestu pravično in pametno. In ta ureditev se more samo zgoditi na podlagi formalne edna-kosti med obema stankama; druge ni za socialne demokrate, in noben logično misleči sodrug ne more želeti formalne odvisnosti n. pr. Poljakov od Nemcev, ker bi ne mogel navesti pametnega razloga, zakaj bi se s poljskimi sodrugi ravnalo drugače, kakor n. pr. s češkimi, srbskimi ali maloruskimi.
Da morajo poljski in nemški sodrugi delovati pod istimi državnopravnimi pogoji, ne dela principialno nikake razlike in drugič ni na poti, da bi se obe stranki ne mogli zjediniti za solidarno postopanje. Ako se poljskim sodrugom očita, da preveč povdarjajo narodnostne momente, mora se upoštevati, da je pač nezmisel, narod, ki ima L8 milijonov pristašev in tisočletno zgodovino, čegar umetnost si je priborila spoštljivo mednarodno stališče, da se ta narod narodnostno tlači ter nima nikake samodoločbe. To okolnost mora moderni meščan združene nemške države vpoštevati in razumeti, preden imenuje Poljaka kratkomalo šovinista. V zgodovini evropske revolucije ne zavzemajo Poljaki
nocoj,« jezila se je Mana in glasno rož Ijaje s ključi odklepala vezna vrata.
»Daj kar »nežo« na mizo, kdo bo vedno pod sodom stal«, ukazal je Čedni-kov in pilo se je, kakor še nikoli pri Mani.
»Martin, ti nisi odkritosrčno govoril, ko si pravil o tistem Drobniču,« pričel je Lojze, ko jih je bilo že vino razgrelo, da ni vsakdo pazil na besede, »jaz ne verjamem niti trohice vsega tega.«
»Bodi, bodi . ..«
»Ne boš! Sinočnji vasovalec ni Drob-ničev, pojdi to  komur drugemu pravit!«
In čednikov se je sklonil in mu nekaj besedij šepnil v uho.
»Kaj ? ! . .. Rupnikova Francika! ? ...«
»Res — pa molči!«
»Brez skrbi!«
#
Rupnikova Francika — sirota brez očeta in matere — je bilo zalo dekle, pa lepo hišo in posestvo je imelo na Povirju. Kake tri tedne po tisti pijani noči pri Gorjančevi Mani so jo oklicali z Gregorjem in Čednikov Martin je bil za tovariša. Glavniški fantje so oglarili in pili, da so bili metljavi ko muhe, vasujočega dekleta niso nikdar več zasačili na vasi in tudi vriskala ni nobena več! ...
a svojim navdušenjem, svojo požrtvovalnostjo in s svojim junaštvom zadnjega mesta, in poljska kri je tekla v marsikaterem boju za svobodo in enakost človeštva. Politično mišljenje Poljakov je dovolj znano, in kjer se jim je v stranki zagotovilo načelo enakopravnosti, se bojujejo pod praporjem mednarodne socialne demokracije solidarno 8 sodrugi drugih narodnosti. Prepričan sem, da bo na temelju enakopravnosti rastla tudi solidarnost, in da se medseboj dobro razumemo, ako se bo odstranilo želo poniževanja.
Z razrednim bojem delujemo tudi za narodnost. Ako mislijo marsikateri nemški sodrugi, da v poljski socialni demokraciji razredni boj ne igra vloge, potem ■ ač ne poznajo razmer. Boj poljskega proletarijata zoper svoje izkoriščevalce je eden najhujših v Evropi, kar pa ne moti, da povdarjajo poljski sodrugi neodvisnost Poljske kot politično in socialno potrebo.
V &dubCJatft*i, 10. oktobra. Ustaja v Macedoniji.
Iz Sofije poročajo: Iz vasi Rilo je 8. t. m. popoldne prišlo vsem tukajšnjim časopisom brzojavno poročilo, da je revo-lucijski svet pod predsedstvom podpolkovnika Nikolova proklamiral splošno ustajo. Ustaja se začne v sledečih krajih: Cu-maja, Nervrokov, Demis Hisar, Poroj, Doj ran Kukuš, Maleševo, Strumica, Skoplje, Razlog. Podpolkovnik Nikolov je bil interniran v rojstnem mestu Loviču, a je ušel preko meje v Maceionijo, kjer se je pridružil ustašem, polkovniku Jankovu. V gorski vasici Rilo je samostan mace donskih menihov in samostan macedon-skih redovnic. Ta dva samostana sta pribežališči ustašev in skrivališče ustaškega orožja. Bolgari simpatizirajo s temi samo-stanci, ker jih z vsem podpirajo. Vprašanje je, če se bodo ustaši, ki jih vodita Mibajlovski in Tončev, pridružili ustašem Nikolova in Jakova. Če se to zgodi, bukne ustaja na vseh koncih in krajih. Nikolov je bil docela izginil, a sedaj igra zopet vodilno ulogo. »St. James Gazette« trdi, da je položaj na Balkanu jako nevaren ter da Anglija in Avstro-Ogrska s skrbjo opazujeta razvoj razmer.
Po zaključenju francoskih samostanskih šol.
Ko se je začela znana vladna odredba zoper nepokorne klerikalne šole neizprosno izvajati, so upali klerikalci, da dobe po celem klerikalnem svetu toliko pozitivne zaslombe, da bo vlada prisiljena zopet vse preklicati. Toda razun običajnega pouličnega sukurza, ki se dobi po večjih mestih za vsako demonstracijo, ne da bi se take dvomljive prikazni sploh vpraševale za svojo vest in prepričanje, ni jim pritekel nihče na pomoč. In čakali so, kaj bo rekel vsaj Vatikan. No, po dolgem molku se je izjavil papež le nekako po nauku: »Dajte cesarju, kar je cesarjevegaU Potem so upali, da bodo vsaj samostani na tujem imeli sočutje z odpravljenimi šolskimi sestrami. Vprašali so frančiškanskega generala v Rimu, Flemminga. In kaj je odgovoril Flemming? »Samostani so deloma sami krivi, da se jih preganja, ker so presegali meje svojega delokroga. Jezus je kupce pregnal iz templja; samostani se tudi pečajo s kupčijo. Pri naštevanju slo-večih samostanskih redov mislimo nehote na liker šatrezov, na čokolado trapistov in druge kupčijske predmete, ki jih proizvajajo in prodajajo samostani. Zakon ne bo škodoval katoliški cerkvi«. Avdijenca Burom pri Viljemu II. odpovadana.
Viljem II. se je ustrašil angleške jez«, zato burskih generalov ne sprejme. Takoj prva vest, da želi nemški cesar govoriti z Buri, je zbudila v angleškem časopisju cel vihar ogorčenja. Angleži so iznova očitali Viljemu II. znano brzojavko Krugerju, ko so Buri premagali Angleža Jamestona ter da bo avdijenca demon stracija proti Angliji. Nemški listi so na to trdili, da so Buri prosili za avdijenco pri cesarju, a burski generali so tej trditvi takoj ugovarjali, češ, da jih je nemški cesar naravnost povabil. Rekli so tudi, da odklanjajo angleškega poslanika v Bero-linu, ki naj bi jih cesarju predstavil, češ, da tudi Cecil Rhodes, lord Lonsdale in drugi Angleži niso imeli takega nadzorstva. Viljem II. je ta odgovor izrabil v to svrho, da je Burom avdijenco odpovedal
in svoje povabilo preklioal. Oficiozna »Nordd. AUg. Ztg« piše: Ker je cesar izvedel, da pridejo voditelji burske armade, Botha, Dewet in Delarev, v Bero lin, je izšlo 18. septembra najvišje povelje, ob vestiti generale, da je oesar pripravljen, sprejeti jih, ako se v Nemčiji vzdrže vsa-koršne proti angleške agitacije in ako se dajo pri cesarju naznaniti potom angleškega poslaništva. Dewet je imenom tovarišev na to naznanil, da je s temi po goji zadovoljen. 8. t. m. pa je došlo iz Haaga poročilo, da so se generali med tem premislili. Sedaj nočejo prositi za avdijenco, nego pričakujejo, da jih cesar povabi. Zato se je rešila zadeva v nega tivnem smislu. Viljem II. je toraj svoje povabilo umaknil, ker se je zbal Angležev, ki so napravili iz vsega visokopoli tično afero. Cesar bi bil rad osebno izpo-znal burske junaške generale in se z njimi pogovarjal o vojaških zadevah. Ker se noče zameriti Angliji, se je moral svojemu namenu odpovedati. Buri pa pridejo seveda vzlic temu v Barolin, kjer bodo sprejeti slovesno in prisrčno.
Najnovejše politične vesti. Konference pri Korberju. Poslanci Funke, Derschatta, Schwegel, Ja worski, Pacak, Syiva-T»rouca in Kubr so že dobili pismena vabila h konferencam pri ministrskem preisedniku v spravnih zadevah. — 38 nujnih predlogov leži za bodoče državnozborsko zasedanje še iz zadnje sesije; med njimi jih je 13 poslanca Malija. — Ločitev zakona v Italiji. Ministrski svet se bavi s toza devnim načrtom. Vzroki za ločitev in zo-petno omožitev, oziroma oženitev so: za konska nezvestoba, težko telesno kazno vanje, hudo žaljenje vsled obrekovanja in obsodba katerega zakonskih najmanj na 20 let ječe. — Kontrolnega shoda, oziroma glavnega raporta so vsled najnovejše naredbe oproščeni državni in deželni poslanci, ako v tem času deluje katera omenjenih korporacij. — Štrajk v Gene vi zavzema nevarne dimenzije Več sto tujcev je izgnanih čez mejo. — Kompromis med Mlado- in Staro-Čehi se pri predstoječih občinskih volitvah v Pragi ne sklene več, ker hočejo MladoČehi dobiti večino v občinskem svetu. — Splošno vstajo v Macedoniji je proklamiral revolucijski svet pod predsedstvom podpolkovnika Nikolajeva. Anglija in Avstrija opazujeta baje z veliko brigo dogodke na Balkanu. — 16 novih članov v avstrijsko gospossko zbornico se namerava v najkrajšem času naenkrat imenovati. — Nuncij v Monakovem je postal msgr. Montagna. — Zoper nagodbo je sklenila Kossu thova stranka pričeti najostrejšo akcijo.
Po zmagi.
S Cola nad Vipavo.
V »Slovencu« z dnem 4. t. m. štev. 228 piše nam dobro znani rogovilež sledeče: »Na Colu pri Vipavi so liberalci z velikim naporom obdržali svoje gospodarstvo v občinskem zastopu. Ako so bili liberalci toliko »napredni«, da vidijo naprej, tedaj so jih te volitve poučile, da bo zanje skoro odklenkalo tudi na Colu.«
Oj ti ubogo revše! Torej odklenkalo, menite, da nam bode? Kako morate vendar s tako budalostjo na dan, ko vendar vidite, da je v vseh treh razredih zmagala napredna stranka! Pri volitvi zaupnega moža za podobčino Col imela je nasprotna stranka 21, napredna na 40 glasov. So Vam li to znamenja odklenkanja? Ali nam prerokujete odklenkanje s tem, da je dobila podobčina Sanabor klerikalnega zaupnega moža? No, tega Vam iz srca tudi privoščimo, toda izvolili ga niso Sanoborci, ampak nekaj vrhpoljskih ne-zavednežev, na čelu jim dobro znani Ivan Lavrenčič in pa Mirko Prhavc iz Vipave, kateremu slednjemu je obtičal pri glasovanju glas v grlu, kakor Furlanom črka g. Da, zmagali smo! Sijajno smo zmagali na celi črti, in še bodemo zmagali, gospod dopisunček. Zmagali pa nismo s tako velikim naporom, kakor trdi dopisunček v »Slovencua, ampak prav malo smo se brigali za volitve, dobro vedoč, da imamo za seboj zadostno število zavednih volilcev, katerih niste mogli ne z lepa ne z grda pridobiti in jih tudi nikdar več pridobili ne boste, kajti tukajšnje ljudstvo se je jelo zavedati, postavilo se je na lastne noge in zna dobro ločiti luč od teme. To so simptomi odklenkanja za Vašo stranko, gospod dopisunček!
Smelo pa trdimo, da se je nasprotna stranka, na čelu ji podkrajski župnik Mezeg, z vso silo poprijela agitacije. Ta ubogi »mučenec od trnja«  je tako letal
po tukajšnji občini, da mu je suknja mnogokrat po več metrov zaostajala ter hitela za svojim gospodarjem, da bi objela njegovo, od trnja izmučeno telo. Toda vse zaman, ostali ste na cedilu. Ravno tako je ostal na cedilu tisti majhni mo-žiček iz Sanabora, kateri je nekemu našemu volilcu I. razreda ponujal 5 gld., da naj ž njim glasuje, o čemur se bodemo še na kompetentnem mestu pomenili. Na cedilu so ostali nadalje še vsi tisti, kateri so pred volitvijo plačevali volilcam za vino, in tudi tisti, kateri so pili na medvedovo kožo. Da, vse, do enega vse je ostalo na cedilu, mi pa smo se precedili.
Gospod dopisunček nas je nadalje osrečil tudi z dopisnico, katera se glasi: »Če mi skažete, da sem jaz le eno stopinjo storil po Križnigori zaradi eolske volitve, kakor ste liberalci lagali, Vam dam 100 gld., katere bodete rabili za Vaše advokate. Mezeg«
Rad Vam verujem, da niste šli na Križnogoro prodajat svojih neslanosti, kajti dobro Vam je znano, da tam niso tla za Vas. Ako pa bi se bili le tako daleč zmotili, da bi bili šli na Križnogoro agitirat, bi se Vam bilo tako mudilo nazaj, da bi Vas suknja nemogla dohajati in bi se v svoji veliki zmoti ovila okolu kakega trna, mesto okolu Vas.
Nasprotno pa Vam stavimo ponudbo, če ste nam zadovoljni plačati 100 gld., ako Vam dokažemo, da ste v ponedeljek pred volitvami ob 4. uri popoludne sklicali v neko stransko gostilno na Colu nekaj volilcev in med njimi tudi Križno-gorce, kateri slednji pa Vas s svojim pohodom niso hoteli počastiti, marveč so se Vaši neumnosti le smejali. Ven toraj s stotakom, Če ste res tako velikodušni! Samo to naj Vam se povemo, da stotaka ne bodemo dali advokatom, ampak za vse nekaj druzega ga bodemo rabili. Kupili bodemo za ta stotak starih črevljev in enakih odpadkov od usnjarjev in strojar-jev, da bodemo nekomu, kateri bode menda v kratkem prisiljen zapustiti naše kraje, prav pošteno pokadili k odhodnici.
Premilostljivega knezoškofa pa pro simo, naj   nas vendar  enkrat   reši tega rogoviieža ter naj ga pošlje v kraje, kjer raste osat in trnje.
Naprednim eolskim volilcem kličemo: Kakor jeden mož postavimo se v vseh enakih slučajih na lastne noge! Pokažimo svetu, da je nazadnjaštvo iz naše občine popolnoma izginilo, ter da veje v naši gorski vasi čist, klerikalnih bakcilov popolnoma oproščeni zrak. Živela zavednost!
Liberalec.
Skrivnost življenja.
n.
Kaj je re3, da človek ne more doseči starosti nad sto let?
Znani učenjak Haller, ki je pro blem o dolgosti človeškega življenja temeljito študiral, je mnenja, da spada človek med tista bitja, ki najdlje žive. (Elementa phvsiologiae. Zvez. VIII. knj. 30.) Po Hallerjevi sodbi ni 90—95. leto skrajna meja človeškega življenja, nego je ta skrajna meja — 200 let.
Haller se sklicuje v svoji knjigi na dva Angleža, ki sta, kakor je zanesljivo dokazano, živela nad 150 let in sta tudi tedaj le vsled nesrečnega slučaja umrla.
Prvi teh dveh, Tomaž Parr, je srečno in zadovoljno na svojem posestvu v grofiji Shroh učakal 152. leto svoje starosti. Kralj je zanj izvedel in ga želel videti, Parr je prišel na dvor, kjer so ga silili jesti in piti. Mož si je pokvaril želodec in je nekaj dni pozneje umrl. Sloveči zdravnik Harvev ga je seciral in je kon-statiral, da je bilo telo tako čudovito dobro ohranjeno, da bi bil mož lahko še dolgo živel.
Drugi omenjenih Angležev je bil Henrik Jenkin, reven brodar iz grofije York. Ko je bil 100 let star, je še plaval kakor riba. Umrl je v starosti 169 let, kakor smo rekli, vsled nesrečnega slučaja. Poklican je bil kot priča k sodniji. Poleg njega sta bila priči njegova dva sinova, ki sta bila stara prvi 102 leti, drugi 100 let. Starec se je na potu k sodniji prehladil in vsled tega umrl.
Tudi Humboldt, gotovo jako zanesljiv znanstvenik, je spoznal blizu Are-quipe bivajočega kmeta, ki je bil 143 let star, njegova žena pa 117 let.
Avtentično je tudi, da je znameniti norveški kmet I. Gurrington umrl, ko je bil 160 let star. Kak hrust je moral biti ta mož, se vidi iz tega, da je ob svoji smrti zapustil celo vrsto sinov, izmed katerih je bil najstarejši star 108 let, najmlajši pa 9 let.
Istotafco je avtentično dokazano, da je 1. 1897. živel v Buenos Avresu 150 let star zamorec in da je bilo ob istem času v Srbiji izredno mnogo nad sto let starih oseb, in sicer 290 oseb od 105—115 let starih, 123 oseb od 115—125 let, 18 oseb od 126—135 let in tri osebe od 135—140 leU
V Združenih državah je bilo 1890. 1. 3981 oseb nad sto let starih in samo v Londonu je bilo tedaj 21 oseb, ki so štele nad sto let
Klasična dežela starcev pa je menda Rusija. Glasom ofioialne statistike je neki vse polno ljudij, ki so stari sto let in tudi po 150 let starih ljudij je razmeroma prav mnogo.
V obče bodi zabeleženo, da je bilo glasom jako vestno sestavljene Solaville-sove statistike 1. 1870 v Evropi 62 505 oseb, ki so bile stare nad 105 let.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. oktobra.
— Deželnozborske volitve na
Štajerskem. Današnji »Grazer Tag-blatt« pojasnjuje, da imajo na Štajerskem pri deželnozborskih volitvah tudi ženske volilno pravico, in da morajo v smislu ne dolgo ttga izdane razsodb drž. sodišča ženske osebno voliti, ne s pooblastili. To je okolnost, ki utegne morda kaj vplivati v nekaterih volilnih skupinah, morda celo v skupini mest in trgov. Kakor poroča »Slov. Gospodar<, se vrže nemška stranka zlasti na mariborski okraj, kjer je že pri zadnji državnozborski vo-litvi slovenski  kandidat iz težka zmagal.
— Doslednost — ka-li? Morda se ta in oni še spominja, kako nas je tržaška »Edinost« pred nekaj meseci zba-dala, kadar je mogla, ker je o sodnih obravnavah in o javnih zborovanjih za naš list poročal socialni demokrat g. Linhart. »Edinost« se je delala silno ogorčeno, a sedaj vidimo, da je bila tista ogorčenost nepristna. V Trstu se je namreč te dni ustrelil neki uradnik, ki je bil po rojstvu in po mišljenju Slovenec. »Edinost« je o njem pisala jako simpatično kakor o dobrem in značajnem rodoljubu. Vedeti pa je treba, da je bil mož dolgo časa stalni sotrudnik židovsko-iredentovskega lista »Piccolo« in da se je ustrelil, ker mu je bila dotična služba odpovedana. Omenjamo to le, kako različne sodbe ima včasih »Edinost« ...
— Naše posojilništvo. Pod tem zaglavjem prinesli smo oceno in poročilo o XII. Letopisu slovenskih posojilnic. K zanimivim podatkom, katere smo posneli iz tega letopisa, naj dodamo iz revizorjevega poročila še naslednje njegove opom-nje, katere so vredne, da se jih zabeleži. Revizor g. Jošt je namreč rekel: »Še bolj nerazumljivo, kakor ono glede Korošcev, pa je dejstvo, da se je tudi pri nas na štajerskem osnovalo, in to v najbližji bližini Celja, nekaj posojilnic, katere pa niso čutile potrebe, pristopiti v domačo »Zvezo«, nego so si poiskale zavetja na Kranjskem. Jaz želim tudi tem najboljšega vspevanja, toda opravičeno se bojim, da ustanovitelji ne bodo želi tistega sadu, kakor so se ga nadejali.   F a k t u m  je   namreč, da so vsi ti zavodi  silno zvezani skonsumnimi društvi, o katerih pa do danes nismo še, Bogve, koliko povoljnoga slišali. Jaz ne nameravam o tem obširno razpravljati, ker pričakujem, da se bode o tem v teku posvetovanja   morebiti  še   kaj sprožilo«. Tega pomembnega predmeta dotaknil se je g. Jošt še  enkrat  na  koncu svojega poročila rekoč:  »Pri pregledovanju posojilnic in studiranju računskih zaključkov sem imel žalostno priliko opaziti, da so V3e one posojilnice, katere so v kakerš-cemkoli stiku ali v  zvezi  z  društvi, ki imajo prodajalnice, takozvana konzumna društva, nazadovala tako v splošnem   prometu,   kakor tudi še posebej pri čistem dobičku in da je pri istih začelo zaupanje vlagateljev ginevati.« Te pojave, ki jih g. revizor rekel, poaojilničarji vzamejo v nepristransko pa strogo presojo. A k tej na vsak način  zelo važni točki se na občnem zboru nikdo ni oglasil. Gospodje štajerski »voditelji« igrajo pač povsod  vlogo  tiča  noja.   Gospod Jošt, kateremu so grajane razmere iz lastnega opazovanja najbolj znane, je storil svojo dolžnost s tem, da je z jasno besedo opozoril na pogubne izrastke klerikalnega gospodarstva; a gospodje »voditelji« so se storili slepe in  gluhe  iz  bojazni pred zamero klerikalcem.
— Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se vprizori prvič Gornerjeva čarobna bajka » P e -p e 1 k a « , pri kateri sodeluje vse dramsko osobje, vsa komparzerija, več majhnih otrok in ženski operni zbor z vojaško godbo. »Pepelka« je seveda v prvi vrBti namenjena mladini, a tudi odrasli se bodo
pri tej igri izborno zabavali, saj je bajka polna komike in poezije. Tudi jedke satire se ne manjka. Gorner je ustvaril več imenitnih tipov, ki spominjajo serenissima in ministrskih karikatur v »Simplicissi-musu«. Ker je večina ulog komičnih, gledalci pač ne pridejo iz smeha. Glavno ulogo, Pepelko, igra gdč. naivka Josipina K r e i s o v a , princa Krasnoslava gdč. R il c k o v a. Velike uloge imajo dalje g. Boleška, Verovšek, Lier in H a-š 1 e r ter dame Dobrovolna, Danilova in Dragutinovičeva. Nove lepe kostume je napravil g. V. Valenta, novo dvorano in nove rekvizite je naslikal in izdelal g. W a 1 d s t e i n. »Pepelka« je zabavna igra, ki bo nudila mnogo veselja mladim in odraslim posetnikom gledališča. Igro je izvrstno vprizoril gospod režiser Dobrovoln^, ki je izvežbal tudi cel oddelek škratov, majhnih dečkov in deklic. Predstava je »par.«
— Izpred sodišča. Največji svetovalec tomišeljske občine Janez Krašovec bil je te dni pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču na 5 dni zapora obsojen, dasiravno je soboj prignal več katoliških prič, ki so ga v konsumu učili, kako mu je govoriti. Ljudstvo pa je sedaj mnenja, da je še premalo dobil.
— Obiskovalci grozdne in sadne razstave v Krškem, katera se bode vršila 12. in 13. t.*m. se opozorijo, da se bode razstavljeno grozdje prodajalo in na željo oskrbela tudi odprava s pošto ali železnico.
— Umrla je 7. t m. v Velenji po kratki bolezni v 72 letu svoje starosti obče znana in spoštovana gospa Pavlina S k u b i c rojena Kosina, vdova pred dvemi leti umrlega okrožnega zdravnika g. Franca Skubica, ki je bil, kakor znano večletni župan velenjskega trga ter vodja ondotnih Slovencev. — Vrli ženi blag spomin!
— Nezgoda na železnici med Št. Petrom in Reko. Danes ponoči je pri stražnici št. 8 pred Kilovčami ponesrečil železniški čuvaj Anton Kapolj, star 44 let iz Stare Sušice, občina Št. Mihael v postojinskem okraju. Prišel je pri prihodu vlaka št. 808 malo prepozno iz čuvajnice in je hotel še pred vlakom skočiti Č6Z tir na drugo stran proge, vlak pa ga je zagrabil in vrgel na stran, da si je polomil dve desni rebri. Pripeljali so ga še ponoči v tukajšnjo deželno bolnico.
— Hinko Sirovatka, znani vodja hrvatskih krščanskih socialistov, ki pri vsaki priliki tudi po Ljubljani straši na strani dr. Kreka, je bil včeraj obsojen zaradi izgredov zoper Srbe na šestmesečno ječo.
— Nadepoln fant. Delavka v Zupančičevi opekarni Marija Gregorač, Jera-nove ulice št. 16, je šla včeraj ob 1. uri popoludne z doma na delo. Pri odhodu je zaklenila stanovanje in dala ključ od stanovanja v omaro, katera stoji v veži, ključ od te omare pa je skrila pod papir na omari, črez nekaj časa se je vrnila na stanovanje, pa ni našla več omarinega ključa na svojem mestu. Poskusila je odpreti omaro in stanovanje, a bilo je vse zaklenjeno. Šla je torej gledat skozi okno v sobo in zapazila notri 121etnega Leop. Pajsarja, stanujočega pri svojem stricu Tomažu Pajsarju v Jeranovih ulicah št. 5. Marija Gregorač se je prestrašila in zakričala, na kar je prišel k hiši Andr. Bezlaj, hišni posestnik v Jeranovih ulicah štev. 5, in s tem sta šia skupaj v hišo. Deček je bil med tem že ušel iz sobe, pa je sobo zaklenil in vzel ključ seboj. Iz hiše ni mogel uiti in tako sta ga šla Gregoračeva in Bezlaj iskat v podstrešje in ga našla skritega za neko staro omaro. Deček se je udal, da je hotel krasti. Sumljiv pa je tudi, da je ukradel pred tremi tedni Mariji Gregoračevi, delavki v tobačni tovarni, stanujoči v Jeranovih ulicah štev. 16, iz zaklenjene sobe 1 krono, katero je imela v omari v neki stekleni posodi in dne 7. t. m. pa srebrno žensko uro, vredno 12 K. Ivani Gregoračevi, stanujoči ravno tam je zmanjkala v pretočenem tednu denarnica z 2 kronama in ima tudi to tatvino Leop. Pajsar na vesti. Nadalje je sumljiv, da je pobral tudi delavkama Magdaleni in Ivani Miščevi, stanujočima ravnotam, iz omare 4 K 50 vin. Dne 8. t. m. je prodal Leop Pajsar tesarjevi ženi Mariji Steinerjevi zlat srček, zlat križec in zlat sidre« za
10 vin., katere reči je že popred kazal posestnikovi leni Heleni Jerinovi in ji pripovedoval, da jih je naiel. Heleni Jerin i je* tudi dne 8. t. m. ukradel med časom, ko se je mudila v hlevu, iz zaklenjene omare 3 K. Ključ od omare je bil skrit pod posteljno odejo, pa ga je Pajsar ven dar našel. Jerina je tatvino tatvino takoj opazila in šla Pajsarja iskat, katerega je dobila pri Breskvarju v Trnovskih ulicah. Fant je dal denar nazaj, ker mu je Jeri-nova zagrozila, da ga sicer policiji naznani. Pred par dnevi je dal črevljar Iv. Smole Leopoldu Pajsarju nove črevlje, da jih je nesel neki stranki,od katere je dobil 11 K. Denar je izročil Smoletovi ženi, ki ga je preštela in naštela le 9 K. Pajsar je trdil, da je ženi izročil 11 K. Naposled so ga preiskali in res našli pri njem 2 kron. Iz tega fanta bo še kaj.
— Opeharjen starinar. V pre tečenem tednu je prinesel neki fant, star okoli 16 let, k nekemu starinarju na Sv. Jakoba nabrežju prodajat jedno platneno moško srajco, drugi dan je prinesel vol neno moško srajco in tretji dan pa ženske čevlje. To se je starinarju le sumljivo zdelo in je rekel fantu, da mora prinesti listek od dotičnika., ki ga pošilja reči pro dajat. Fant je na to pripovedoval, da služi pri inženerju Erzenšeku na Dunajski cesti št. 35 in da mu je te reči dal gospod, ker ni imel denarja, da bi mu plačal zaslužek. Na to mu jo prinesel prodat še mlin za kavo' in tri bakrene kuhinjske posode, prinesel pa je tudi listek, na katerem je bil podpisan inžener »Erzenšek«. Včeraj pa je pripeljal fant k omenjenemu starinarju otročji voziček in je zahteval za njega 4 krone, slednjič pa ga je popustil za 2 kroni. Starinar se je pa le hotel prepričati, čegav je voziček in je šel s fantom na Dunajsko cesto. Ko sta prišla fant in starinar do hiše št. 35, je dejal fant, da inžener stanuje v Peterčevi hiši in šla sta naprej. Fant je peljal sta-rinarja v prvo nadstropje Peterčeve hiše in je tukaj poskusil jedna vrata odpreti. Ker so bila zaklenjena, je dejal fant, da inženerja ni doma, da bode pa kmalu prišel, naj le malo počaka pred vratmi, on pa se gre malo v gostilno okrepčat, ker je silno lačen. Starinar je zaman čakal inženerja. Šel je v gostilno vprašat, če je bil kak fant v gostilni, in ko so mu povedali, da ne, napotil se je domov. Doma je žena povedala, da je bil fant pri njej, da mu je dala 2 kroni na račun, ker je dejal, da bode z možem pripeljal na vozičku več blaga, katero je mož kupil pri inženerju. Starinar je sedaj videl, da ga je fant opeharil.
— Ponesrečen vojak. Predvčerajšnjem popoludne je pred šentpetersko vojašnico ob bregu Ljubljanice prostak Jakob Skubic iz Višnjegore splezal na kostanj in ga tresel. Naenkrat se je zlomila veja, na kateri je stal in je padel iz visočine kakih 7 m na tla in obležal nezavesten. Poškodoval se je na rokah in na nogah in tudi notranje. Prepeljali so ga v vojaško bolnico.
— Ukradena ura. Danes ponoči je bila v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ukradena Jeri Kavalarjevi, posestnikovi hčeri na Jesenicah, srebrna ženska ura s srebrno verižico. Poklicali so poli caja v sobo, kateri je preiskal postelje in res je našel uro v znožju postelje, na kateri je spala neka brezposelna natakarica. Le ta je bila aretovana.
— Tatvina. Hlapcu Francetu Ambroziju na Starem trgu je danes ponoči neznan tat vzel skozi okno v Rebru hlače in ukradel iz njih 15 K, hlače pa je obesil nazaj na okno. Ambrožič je bil položil hlače ko je šel spat na kovčeg pri odprtem oknu.
— Društvene godbe koncert
bode v soboto, dne 11. t. m. ob 8. uri v restavraciji »Narodnega doma« pod vodstvom novega kapelnika gospoda Ignacija Novačka. Za podporne člane vstopnina prosta, za nečlane 30 vin.
* Najnovejše novice. Štrajk rudarjev se je razširil že skoraj po celi Francoski. Pomanjkanje pre moga je veliko. — 20.000 funtov za premog revežem je dovolil občinski svet v New-Yorku. Amerika potrebuje na leto za 60 milijonov premoga, a vsled štrajka rudarjev bo morala letos uvažati premog iz Evrope. — M u s o 1 i n o umira. Sloveči italijanski ropar Musolino umira v ječi v Portolongona. — Vsi tr-
žaški listi so bili včeraj konfi-skovani zaradi opisa dogodkov v ogrskem državnem zboru. Taka usoda je zadela celo uradni list. — Polit, komisi-jonal no ogledovanjeprojektovane Železnice čez Karavanke se vrši od 24. oktobra do 4. novembra letos. — 31 let v ženski obleki. V Martinicu na Češkem so spoznali te dni 311etno služkinjo Magdaleno Zavadil, da je preoblečen moški. Tudi v krstno knjigo je bil za žensko vpisan, da bi se odtegnil vojaščini.
Društva.
— Učiteljskega društva za sežanski šolski okraj" redno zborovanje bo v Devinščini dne 23. vinotoka.
— Dolenje logaško tambura-Sko društvo „Sloga" priredi v nedeljo dne 12. oktobra v gostilni »Kramar« koncert.   Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. oktobra. Zastopniki mladočeškega kluba, kluba čeških veleposestnikov in kluba čeških agrarcevso povabljeni za torek dopoldne k ministrskemu predsedniku. Za njimi pridejo zastopniki nemških strank iz Ćeške in iz Moravske. Ministrski predsednik izroči zastopnikom J;eh strank tiskan načrt o uredbi jezikovnih in narodnostnih razmer na Češkem in na Moravske m in ga pojasni z daljšim govorom. Zastopniki strank se seveda ne izrečejo takoj o Korberjevem načrtu nego ga predlože svojim klubom. Vsebina Korberjevega načrta še ni znana.
Dunaj 10. oktobra. Tukajšnja „Mittagszeitung" prijavlja intewiev z nekim članom madjarske neodvisne stranke. Dotični poslanec je rekel, da je njegova stranka odločena, z obstrukcijo razbiti despoti-zem, s katerim se hoče nagodba uveljaviti, dostavil je, da je njegova stranka obstrukcijo dobro or g a nizova la, tako da trdno upa na zmago.
Budimpešta 10. oktobra Opozicija nadaljuje svoje poskuse, razburiti iz parlamenta vso deželo. Tudi v današnji seji poslanske zbornice je več govornikov razpravljalo o Kossuthovi slavnosti. Predsednik grof Apponvi je izjavil, da sprejme nasvetovano zahvalo za svojo udeležbo pri Kossuthovi slavnosti samo če se glasi tako, da ne bo naperjena proti Szellu. Temu se je ugodilo in je bila zahvala, da se je prezident parlamenta, udeležil proti kroni naperjene slavnosti, sprejeta soglasno.
Budimpešta 10. oktobra Agitacija radikalnih Madjarov proti dinastiji ni brez vspeha. Slavnosti kralja Matjaža se je hotel udeležiti tudi nadvojvoda Josip. Pri njegovem prihodu bi se morala svirati cesarska himna. Ker pa se je grozilo, da bo občinstvo proti cesarski pesmi demonstriralo, je vlada odredila, da se ne svira. Vsled tega se nadvojvoda Josip dotične slavnosti ne udeleži. Zdaj se je tudi izvedelo, da se je pri otvoritvi razstave v Požunu primeril škandal. Ko je prišel nadvo j voda Friderik in je godba svirala cesarsko himno, je občinstvo žvižgalo in razgrajalo.
Pariz 10. oktobra Premogar-ski štrajk zadobiva čedalje večji obseg. Doslej štrajka 260.000 premogarjev. Mir se ni nikjer kalil Vlada se trudi, da bi dosegla porazumljenje med delodajalci in delojemalci.
Geneva 10. okrobra. Včeraj začeti generalni štrajk se nadaljuje. Vse delo počiva. Položaj je jako resen.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilančni izkaz za mesec september 1902. Aktiva: Gotovina v blagajni 56.907 K 62 h, naloženi denar 701.497 K 57 h, posojila 3,316.097 K 03 h, vrednostne listine 6.200 K, nepremičnine 16403 K 86 h, prehodni zneski 1433 K 77 h, inventar 1219 K 08 h, zaostale obresti od 31. decembra 1901 38.774 K 62 h. Pasiva: Zadružni deleži 24.176 K, rezervni zaklad 66.307 K 34 h, pokojninski zaklad 5.376 K 23 h, hranilne vloge 4,949.594 K 18 h, predplačane obresti od 31. decembra 1901 13.594 K 30 h. Denarni promet 11,389.804 K. Upravno premoženje 4,083.533 K 55 h.
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti
dn.6 10. oktobra 1902. Termin.
PBenica za oktober ....  za 50 kg K  7 27
„ april 1903  ...    „ 60 ,    „   7 33
Rž oktober....., BO „    » 644
Koruza   „ maj 1903.   .   .   .   „ 60 „     n 661
Oves      „ oktober....., BO ,     . 692
Efektiv. 5 vinarjev višji
Katari v sapniku
p
Rogaške
ublažijo.
(2440)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7 oktobra: Ana Hiti, paznikova vdova, 61 let, Poljanska ceata št. 45, ostarelost. — Anton Jenko, delavec, 50 let, Dunajska cesta St. 41, mrtvo ud.
Dne 9. oktobra : Ignacija Gasparič, sprevod-nikova hči, 61/« mes., Linhartove ulice 5t. 4, črevesni katar.
V deželni bolnici: Dne 7. oktobra: Josip Skubic, strojar. 64 let, jetika. — Franja Basaj, dninarica, 31 let, je-tika. — Blaž PotoCnik, pastir, 62 let, umirajoč je bil prinesen. — Marija Dermastija, gostija, 75 let, srčna hiba.
Mateorologično poročilo.
Vialna nad morjem 806*8 m. Srednji trajni U »k 786-0 mm.
Stanje Čas opa- baro-■o vanj a j metra
v mm.
g s3 E_l ►?
Vetrovi
Nebo
11
i*
9. 10.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol-
736 1
733 9 33 1
13-3 jsl. jzahod; oblačno d
13 7 ! si. jjzah. 19 0 I sr. jjzah.
oblačno J del. jasno o
Srednja včerajšnja temperatura ir3\ nor-male: 11-6°
Firm. 318. Einz. II. 13/2.
Geloscht wurde im Register fiir Ein-zelfirmen:
liainaclft, Ppilipp Hatisoirltlz,
Kleiderhandel, infolge Gewerberiicklegung.
14. k. Luinlc-scrii'liJ.
Laibach, am 6. October 1902..
(V registru za posamezne tvrdke se je izbrisala: Ljubljana, Filip Kassowitz, trgovina z obleko, vsled odložitve obrti. C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 6. oktobra 1902.) (2480)
Klauer-jev
naravni rastlinski liker, izvrstnega vpliva na želodec (4is-i98
se dobi pristen edino le iz glavne zaloge
Edmund Kavčić-a
Spretnega
stenografa
in izurjenega 2468-2)
odvetniškega pisarji
sprejmeta v službo s L novembrom t. 1.
dr. Abram in dr. Ribar v Trstu, via S. Spiridione šf. 3.
Na vinski trgatvi
točilo se bo izvrstno belo vino liter po 40 kr., cviček po 48 kr. in mošt po 48. — Skrbelo se bo za okusna jedila po zmernih cenah.
Restavracija „Narodni dom".
Prodajalka
izurjena v trgovini špecerijskega blaga, slovenskega in nemškega jezika zmožna, želi spremeniti svoje dosedanje
mesto. (2470- 2)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
V Lattermannovem drevoredu.
Le kratek čas!
Razstava velikanskega
morskega kita
največje dojilke na svetu
21 metrov dolgega, 355 stotov težkega, vlovljenega na norveškem obrežju med Špicbergi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — Prepariran je tako, da nima nobenega duha.
Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rib iz morske globočine.
Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno.
Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin.
Otvorjeno TNak dan od detetih zjutraj do devetih zvečer.
(2452—4)
Z velespoštovanjem
FavnateljstvGc
vsgr Hiša
z več obrti, kakor: gostilna z žganjetočem in špecerijska trgovina ter trgovina s platnom, se radi bolehavosti lastnika z zalogo in opremo takoj da v najem, oziroma se proda. (2479—1) Vpraša se v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoCa anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo; 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za goapode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manšetmh in srajčnih gumbov 3°/« zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar primerno; 38 komadov japsnsko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo velike veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane 1 tf Sel. HO kr. Odpošilja po poštnem povzetju ah če se denar prej pošlje. (2483) „Versandthaus"
Krakov IT/5.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denarj
Velik hrti
je najboljši dokaz, da sa
v „Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3
dobo
narejene obleke za gospode, dame in otroke docela po želji pri največji izberi v najmodernejši in najboljši izpeljavi za čuda nizke tovarniške cene.
Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju točno in skrbno.
-Blago na izbam na vse kraje brez poštnega povzetja. zzz
F. M. Netschek.
0. §arsiat©vsc, poslovodja.
L
1         je izšel I * * v proslavo * *
I pr. prejjerncue m stoletnice
■Prešernov*
album, i +
Cena izvodu K 240, po pošti 12 vin. več.
Naročila sprejema
L. Sclmentner
21 knjigotržec v Le j ubij ar* i
k
	■ SJ	m	r P.	
5		•#		
	'M			
MM
Trgovina z železnino „MERKUR"
FETEi MMMDDČ
■V" Oelju, G-3? s. š It a. cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa ž lin čira, naj "bolj še umetno gnojilo.
* Bogata iztoer vsakovrstnih nagrobnih križev.
Postrežba točna.
Cene nizke.
mM
T
Cm. kr. avstrijska ste državne žitaznlc«.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li Ljubljant juž. kol. Proga 6«s Trti*. Ob 12. oh 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. un 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, čez Selztha! v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno. čez .Selztbal v Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stey., Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in IJ. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7 uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iS Trbiža, Ob S. uri 2r> m zjutraj osobni vlak z Duaaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Išl, Aussee, Ljubi, o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda}. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoiudne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb, Marijine vare. Flzen, Bude-jevice, Solnograd, Line. Steyr Pariz, Oeaevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, St. Mohor; Pontabel. — Oh 1 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljcbna, Selztbala, Beljaka. Celovca, Monako vega, Inomost a, Franzensfesta, PontabH — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selz-thal iz Inomosts*, Solnograda — Prog: U Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 3. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mest?, Kočevja in ob 6. uri 85 m zvečer istotako. — Odhod 1* Ljubljane drž. kol. v KMMdk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 n: zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri ..6 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamniha Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru, (1)
Uradnik išče
meblovano sobo
s separatnim vhodom takoj ali s 1. novembrom t. I. (24H0—3) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Takoj prodam ali dam v najem
svojo prenovljeno
hišo „na Kanalu"
pr« Lukovici! v kateri je gostilna in strojarija z vso opravo vred, pod zelo ugodnimi pogoji.
Ker stoji hiša ob državni cesti in ima nekaj zemljišča, je zelo pripravna tudi za druge obrti.
(2469 -2)      L. Mlakar v Lukovici.
Vabilo.
Jutri v soboto, dne 11. oktobra 1902
? gostilni „Pri raku"
Krakovski nasip 4.
vinska trgatev
spojena
z domačo veselico in s plesom,
Začetek ob 8. uri.        Vstop 40 vin.
K obilni vdeležbi vabi z vsem spoštovan
T- Gpitzer
(2489) gostilničarka
Kdor potuje v
Gorico
priporoča se mu nova
kavama Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulja. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
C2475-2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«