■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 13/ Leto 65 / Celje, 16. februar 2010 / Cena 1 EUR
□
U o
Gvi tednik
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Zaljubljeni pust
Pustu konec tedna (še) ni uspelo pregnati zime. Verjetno mu je v nedeljo nagajalo valentinovo. Ostaja mu še današnji torek, ko napovedujejo veliko pustovanje tudi v Celju.
Obrambe celjskih rokometašev ostale neizkoriščene
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Kateri program izbrati?
ANKETA
Morda bo to vprašanje za marsikaterega bodočega dijaka in študenta zdaj lažje, saj so imeli v petek in soboto možnost v okviru informativnih dnevov, ki so jih pripravile srednje šole in visokošolski zavodi, priložnost podrobneje spoznati šole ter njihove izobraževalne programe.
Čas za odločitev pa se počasi izteka, saj je že v sredo, 10. februarja, začel teči prvi prijavni rok za bodoče študente, ki se lahko v želene programe vpišejo do 8. marca. To je tudi rok, do katerega je treba oddati prijavnice za višje strokovno izobraževanje.
Bodoči srednješolci morajo prijavnice srednjim šolam posredovati do 23. marca. Še na en datum morajo biti pozorni tisti bodoči srednješolci, ki se bodo vpisovali v programe, za katere je treba opra-
viti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti, saj se lahko za opravljanje preizkusov na šoli, kamor se vpisujejo, prijavijo do četrtka, 18. februarja.
Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje 2. aprila na svojih spletnih straneh objavilo število prijav za vpis. Zatem bodo imeli mladi še do 14. aprila čas, da svojo prijavo prenesejo na drugo srednjo šolo oziroma v drug program. Do 22. aprila bo tako nastal končni seznam prijav za vpis, do 7. maja pa bo ministrstvo za šolstvo in šport objavilo seznam tistih šol, ki bodo vpis za šolsko leto 2010/ 11 omejile. V tem primeru bodo srednje šole pri kandidatih upoštevale točke, ki jih bodo učenci 9. razredov zbrali z zaključnimi ocenami obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda ter oceno splo-
šnega učnega uspeha v 7. razredu osnovne šole. Če se bo kljub temu v izbirnem postopku na spodnji meji razvrstilo več kandidatov z enakim številom točk, bodo šole kot kriterij upoštevale še točke, dosežene na nacionalnih preizkusih znanja mater-nega jezika in matematike.
V zadnjih leti sta vpis na Celjskem običajno omejevali I. gimnazija v Celju ter Srednja zdravstvena šola Celje. Tudi letos se bo nadaljeval trend vpisovanja številčno precej šibkih generacij, zato so se šole še posebej potrudile s predstavitvami svojih programov tudi izven informativnih dni. Sodeč po anketi med naključno izbranimi učenci, ki so se po informacije odpravili v soboto, pa bodo tudi letos spet precej polne gimnazije.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Le redke študijske novosti
Glede na prejšnja leta visokošolski zavodi za študijsko leto 2010/11 niso pripravili posebnih novosti. Je pa nov program uspelo akreditirati Višji strokovni šoli na Šolskem centru
Šentjur. Ti bodo v naslednjem študijskem letu začeli izobraževati bodoče inženirje naravovarstva. Gre za dveletni višješolski študijski program, šentjurski šolski center pa je razpisal
60 rednih in 30 izrednih mest. Bodoči inženirji naj bi v času študija pridobili številne kompetence, predvsem na področju ohranjanja naravnih vrednot in gospodarjenja z naravnimi viri.
Spomin na sto talcev v opomin
Ob grobovih stotih talcev v Grabnu pri Stranicah je bila v soboto spominska slovesnost. 65 let je minilo od takrat, ko so nemški okupatorji kot povračilni ukrep za smrt visokega nemškega oficirja obesil na jablane ob cesti med Franko-lovim in Stranicami 99 talcev, eden pa je padel pod streli.
Tako kot vsa pretekla leta so se ob grobovih zbrali svojci talcev, ki so se jim pridružili predstavniki občin Celje, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje,
Vojnik, Žalec in Slovenska Bistrica, pripadniki Slovenske vojske in veteranskih organizacij. Slovesnost je tokrat pripravila Mestna občina Celje v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Slovenske Konjice. Zbranim je spregovoril celjski podžupan Stane Rozman in poudaril, da so takšne spominske slovesnosti potrebne tudi zato, da se ne bo pozabilo, kakšna grozodejstva so se dogajala med drugo svetovno vojno.
Tajda Krajnc z Ljubnega ob Savinji: »Odločila sem se, da dobro izkoristim informativne dneve, tako sem včeraj že obiskala dve srednji šoli. Danes bom preverila še, kaj ponuja Gimnazija Celje - Center, vsaj toliko, da dobim malo boljšo predstavo o čimveč programih. V bistvu pa sem že odločena glede vpisa, saj si želim izobraževanje nadaljevati na Srednji zdravstveni šoli Celje. Vem, da imajo velikokrat omejitev vpisa, vendar me to ne skrbi.«
Blaž Krajnc iz Celja: »Skoraj prepričan sem, da se bom vpisal na Gimnazijo Lava, ker je super šola, pa tudi včerajšnja predstavitev me je še dodatno prepričala. Bomo videli, kaj pravijo še na Gimnaziji Celje - Center. V bistvu je gimnazijski program logična odločitev, saj imaš potem za naprej odprte vse možnosti, hkrati pa pridobiš veliko širokega znanja.«
Tina Jug iz Celja: »Zanima me, kaj ponujajo na Gimnaziji Celje - Center, čeprav se kot športnica najbolj želim vpisati v športni oddelek, ki ga ima I. gimnazija v Celju. Skoraj zagotovo se bom tja vpisala, je pa dobro imeti čimveč informacij. Morebitna omejitev vpisa in preizkusi me ne skrbijo, verjamem, da bom uspešna.«
Lenart Piano iz Celja: »Včeraj sem bil na Gimnaziji Lava, danes me zanima še, kaj ponuja Gimnazija Celje - Center. Vsekakor se bom vpisal na gimnazijo, mislim pa, da kar na Lavo, ker se mi zdi najboljša šola. Tudi predstavitev mi je bila všeč, vseeno je še dobro slišati, kaj ponujajo drugi. Morebitna omejitev vpisa me ne skrbi.«
Neža Kljun iz Brežic: »Ne vem še točno, kam se bom vpisala, saj je še nekaj časa za odločitev. Tudi glede študija še ne vem točno. Verjetno se bom vpisala v gimnazijo, ker daje veliko možnosti. Se pa moram še odločiti, kaj bi bilo zame najbolj primerno glede na kraj bivanja - ali gimnazija v Celju ali v Brežicah.«
Martin Kučer iz Žalca: »Vseeno sem prišel pogledat še na center, čeprav sem v bistvu odločen, da se bom vpisal v športno gimnazijo. Še posebej, ker bi študij želel nadaljevati na Fakulteti za šport. Včeraj sem zato še šel na I. gimnazijo v Celju. Tam so nam povedali veliko o tradiciji šole ter o tem, da so njihovi dijaki zelo uspešni pri maturi in na raznih tekmovanjih.«
Tudi Šoštanjčani za gradnjo bloka 6
Da bi spomin ostal živ in bi bil večen opomin, si prizadevajo tudi člani Društva 100 fran-kolovskih žrtev. Tudi letos so se po spominski slovesnosti zbrali na letnem občnem zboru v domu krajanov na Stranicah in ponovno ugotavljali, da država grobišču stotih talcev še zmeraj ni podelila statusa državnega spomenika. Skrb zanj je tako še vedno pretežno na ramenih občine Zreče.
MBP Foto: SHERPA
Svetniki v občini Šoštanj so včeraj uradno podprli načrtovano gradnjo bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni.
Krajane tega območja naložba še posebno zanima, saj termoelektrarna stoji sredi naselja. Kot kaže doslej, verjamejo zagotovilom vodstva, da se bodo razmere z novo naložbo izboljšale, zato gradnjo bloka 6 v večini podpirajo. Tak sklep o podpori izgradnje novega nadomestnega bloka so včeraj podprli tudi svetniki, ki so jim projekt znova predstavili direktorji Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh, Teša Uroš Rotnik
in premogovnika Milan Medved ter predsednik nadzornega sveta HSE Franc Žerdin.
V Šoštanju pravijo, da je gradnja novega bloka upravičena z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika ter bo pozitivno vplivala na trajnostni razvoj Šaleške doline in širše okolice. Poleg tega po mnenju svetnikov blok 6 predstavlja stabilno in cenovno ugodno oskrbo Slovenije z električno energijo. »S podporo naložbi dajemo tudi podporo in zahtevo po okoljski, ekonomski in socialni sanaciji posledic od-kopavanja premoga ter proi-
zvodnje električne energije,« so zapisali v sklep šoštanjski svetniki.
Podobno kot v Velenju tudi v Šoštanju pričakujejo celovito sanacijo zraka, vode in tal ter sočasno odpiranje nadomestnih delovnih mest. Od Teša in HSE pričakujejo, da bosta projekt vodila skladno s terminskim planom, kar pomeni poskusno obratovanje bloka 6 do konca leta 2012. V Šoštanju so pričakovali ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki pa se zaradi drugih obveznosti seje ni udeležil.
US
IZJAVA TEDNA
»Če bi uvedli enoto za laž, bi se ta imenovala vizjak.«
Eden od šoštanjskih svetnikov med razpravo o naložbi v Tešu. Izjava se seveda nanaša na nekdanjega gospodarskega ministra in zdaj poslanca Andreja Vizjaka, ki je s svojimi pomisleki sprožil polemiko o bloku 6.
Nekdanji delavci Steklarske nove brez vsega
ODMEV
zdaj
»Pošiljam vloge za delo, vsak teden, pa nič. Ponavadi mi sploh ne odgovorijo ali pa po več mesecih pošljejo odgovor, da so nekoga že zaposlili. Vloge sem pošiljala za >vse živo<. Od čistilke naprej. Pa nič. Nadomestilo se mi je z novim letom izteklo. Zdaj ne prejemam ničesar. Mož namreč še ima plačo, zato skupaj z otroškimi dodatki za 6 evrov presegam cenzus, da bi lahko dobila kaj iz socialne,« je le ena izmed mnogih zgodb nekdanjih delavcev državnega podjetja Steklarska nova.
Po stečaju Steklarske nove maja lani, podjetja, ki je bilo v 100-odstotni državni lasti, je danes 180 delavcev še vedno brez dela, mnogi celo brez vseh nadomestil. Zaradi preskromne in težko
Stjepan Miklaužić
unovčljive stečajne mase delavci niso prejeli niti centa odpravnin, obenem jim podjetje še vedno dolguje poplačilo prispevkov za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje za zadnjih pet let. Pred meseci jim je predsednik vlade Borut Pahor na sestankih obljubljal, da nihče od delavcev Steklarske nove ne bo prikrajšan, danes pa so pravzaprav na slabšem kot delavci kakšnih drugih podjetjih, ki niso bila v državni lasti, pa so vseeno zaradi stečaja izgubili delo.
Zato se je včeraj sicer skromna delegacija nekdanjih zaposlenih - v Ljubljano jih je zaradi pomanjkanja denarja odšlo zgolj deset - najprej ustavila na sedežu reprezentativnega sindikata KNSS Neodvisnost. Če tokrat ne bodo dobili jasnih rešitev za svojo stisko, bodo odšli še pred vlado, lastnico, so pred odhodom sklenili. Pa so jih na sedežu sindikata vendarle pomirili, da bodo še en mesec čakali na odgovore pristojnih ministrstev in vlade. Eden izmed spodbudnih
predlogov sindikata namreč je, da bi država odkupila tolikšen del terjatev Steklarske nove, da bi z njimi lahko poplačali delavce, katerim so z odpravninami in prispevki dolžni 2,7 milijona evrov.
Delavce sicer brezplačno zastopa odvetniška družba Če-ferin, vendar, kot pravi njihov predstavnik Stjepan Miklaužić, ne morejo čakati le na razplet sodnih poti, saj morajo preživeti danes, v tem trenutku. Sploh pa je znano dejstvo, da je revizija poslovanja podjetja že pred meseci nazorno pokazala na krivce, a odgovorne za stečaj še danes nihče ni pocukal za rokav. »Tudi s sindikatom ni nič bilo, dokler jih nismo šli spet malo >spomniti<. Tudi to je žalostno, da moraš nekoga, ki skrbi za pravice delavcev, spodbujati, da bo le nekaj naredil,« je še dodal Miklaužić.
ROZMARI PETEK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Velenjčani v letalski industriji
V velenjskem Veplasu čakajo na certifikat za dobavitelje letalske industrije - Težave manjših podjetij
V podjetju Veplas, velenjska plastika, so člane upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice seznanili s svojimi ambicioznimi razvojnimi načrti. Podjetje bo namreč v prihodnjih mesecih kot prvo v Sloveniji pridobilo certifikat kakovosti EN9100 za dobavitelje letalske industrije.
Veplas je vodilno slovensko podjetje na področju kompozitnih materialov, ki se je z visoko kakovostjo izdelkov in uporabo najsodobnejših tehnologij utrdilo na zahtevnih evropskih trgih. Osnova Veplasove dejavnosti je predelava kompozitov, osrednji proizvodni program pa so izdelki za varovanje in ohranjanje človekovega zdravja (predvsem medicinske kadi, op. p.). Veplas z 230 zaposlenimi sodi med vodilne svetovne proizvajalce jamborov za tekmovalno in rekreativno deskanje na vodi.
Certifikat aprila
Veplasova največja konkurenčna prednost je okolju prijazna izdelava maloserijskih kompozitnih izdelkov. Prav na tem področju vidijo v prihodnje izjemne možnosti razvoja, še posebej na področju letalske industrije, v katero letos vstopajo kot dobavitelj proizvajalca helikopterjev AgustaWestland. Kot prvo podjetje v Sloveniji bodo predvidoma apri-
la pridobili certifikat EN9l00, ki je pogoj za vse dobavitelje letalske industrije.
Direktor Veplasa Franc Ve-denik je predstavil tudi težave pri zagotavljanju sredstev za nov naložbeni ciklus, ki je bil potreben za preboj na področje visokotehnološ-kih kompozitov, in opozoril na togost finančnih inštitu-cij in nekaterih državnih ustanov v Sloveniji. Tudi zato so v upravnem odboru zbornice na omenjene inštitucije naslovili apel, da se postop-
ki odobravanja in izplačevanja že odobrenih sredstev poenostavijo in skrajšajo.
Direktor Veplasa je ob tej priložnosti izpostavil tudi specifično problematiko ma-
Klančnik kot sodobni tajkun?
lih in srednjih podjetij, ki se kljub načelni podpori s strani države pri svojem poslovanju in razvoju soočajo s številnimi problemi, kot so birokratski postopki, nedelu-joč trg dela, neurejeni prostorski akti in nezainteresiranost lokalnih skupnosti. Ve-denik je bil kritičen, češ da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravi partner vladi in ne stori dovolj za svoje člane. Tudi na regionalnem nivoju bi se morala zbornica še bolj prilagoditi potrebam svojih članov.
US
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je lani kljub zaostrenim pogojem poslovanja uspešno izvedla vse ključne programske naloge, letos pa bo med drugim znova pripravila srečanje gospodarstva, ki ga lani zaradi krize ni bilo. Letos bodo še posebno pozornost namenili malim in mikro podjetjem, za katera bodo organizirali brezplačna strokovna svetovanja s področja delovnopravne zakonodaje, financ in trženja.
Demanti članka z naslovom Klančnik kot sodobni tajkun v Novem tedniku 12. 2. 2010 na strani 2
Regionalna razvojna agencija Celje, d.o.o., in jaz osebno smo že dolgo zelo moteči faktor za župana Mestne občine Velenje, g. Srečka Meha. Njegov koncept vladanja je pač tak, da ob pomanjkanju vizije in razvojnih programov za Velenje stalno producira zunanje sovražnike, v katere usmerja vedno bolj nezadovoljne volivce občine, kot razlog evidentne stagnacije mesta Velenja. V preteklem obdobju je bil glavni problem mesto Celje (ki bi naj dobivalo ves razvojni denar). Zato je bil glavni projekt župana Meha razbiti Savinjsko regijo na dva dela. SAŠA regija bi naj začela novo razvojno paradigmo Zgornje Savinjske doline. Projekt razbijanja regije je propadel. Štirinajst regij v Sloveniji ne bo. Verjetno tudi pokrajin ne bo.
Če hočeš dobiti peti mandat zapovrstjo (kar g. Meh načrtuje v volilnem letu 2010), moraš izbrati novega sovražnika. Sedaj je to RRA Celje, d.o.o., in njen direktor, ki sta si dovolila izvršiti uredbo, ki jo je zahtevala Vlada Republike Slovenije, da prekine nepravilnosti na področju trošenja denarja za regionalni razvoj na netransparenten način s strani občin (Revizijsko poročilo - Predlog zaključnega računa proračuna RS za leto 2008, Računsko sodišče, str. 102-104). G. Meh je dejansko v maniri nekih drugih časov uporabil medije za lansiranje laži ter manipulacijo javnega mnenja.
Nekaj dejstev: RRA Celje, d.o.o., ima 50 lastnikov. Med njimi ni nobenega lastnika -privatne osebe, ampak so država, občine, podjetja in nevladni sektor. Župan Meh je v celotnem obdobju razvoja RRA Celje, d.o.o., želel imeti politično prevlado v RRA Celje. V dveh odprtih dokapi-talizacijah, v katerih bi lahko prišel do večinskega deleža v družbo RRA Celje, d.o.o., je g. Meh vložil 171 evrov in ima 0,01% lastništva. Močni spomini iz preteklih časov, ko ni bilo treba vložiti nič, pa si lahko imel 100% politično moč, so pri g. Mehu še vedno tako živi, da vsakogar, ki vloži kapital firme ali banke, poimenuje sodobni tajkun.
Direktor družbe RRA Celje, d.o.o., je odgovoren me-nedžer RRA-ja. Ni lastnik (niti skriti). Menjajo pa ga lahko tisti, ki skrbijo za svoj vložen denar. Med njimi tudi 15% lastnik RRA Celje - država. Srd in gnev g. Meha, da s 171 evri ne more zamenjati direktorja, je tako velik, da pri njegovi diskreditaciji ne izbira več ne sredstev ne načina, da ga v javnosti oblati.
V bistvu pa gre za to, da smo jasno povedali (in v prihodnosti bomo z dokumenti podkrepili), da si g. Meh želi »gospodarsko središče« v Velenju, brez tega, da bi ga spravil skozi proceduro umestitve v Regionalni razvojni program regije 2007-2013, brez tega, da bi ga umestil v Operativni program Republike Slovenije itd.
Skratka, gre za to, da se projekt Tehnopolis (5 let dela) v javnosti razvrednoti, denar pa usmeri v »novega velenjskega feniksa«. Želja politikov tipa župan Meh je, da se čim več sredstev deli za tako imenovani javni interes, ker se s tem pomaga sofinancirati doživljenjske mandate določenih županov. Če nad učinkovitostjo vlaganja teh sredstev ni vzpostavljen nobeden nadzor, in če se iz takšnih projektov ne ustvarjajo nova delovna mesta, pa je v Sloveniji drugotnega pomena.
Potrebno je pobrati še več davkoplačevalskega denarja, še bolj obremeniti z davki in prispevki gospodarstvo in obrtništvo v Sloveniji in ga deliti skozi politiko za »javno dobro« in za vedno več brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje. Za-treti je potrebno podjetništvo, vlagatelje kapitala v razvojne projekte, pa odgnati iz regionalnega razvoja. Kdo pa še bo vlagal v Sloveniji v projekte javno privatnega partnerstva, če ga lahko lokalna politika čez noč prekrsti v tajkuna?
Glede na pobudo gospoda župana Meha, da bi naj direktor RRA Celje, d.o.o., ustanovil svoje podjetje, pa sledeče: Zadnji čas bi bil, da se tako imenovani razdeljeval-ci javnega denarja skozi »javne interese« lotijo in naredijo svoja podjetja z nejavnim denarjem. Bomo videli, koliko časa bodo ta njihova »taj-kunska« podjetja preživela in koliko novih delovnih mest bodo ustvarila.
Pa veliko sreče na volitvah 2010 z javnim denarjem.
BORIS KLANČNIK,
direktor RRA Celje, d.o.o.
Direktorju Veplasa Francu Vedeniku (desno) sta med predstavitvijo podjetja prisluhnila predsednica in direktor gospodarske zbornice, dr. Cvetka Tinauer in Franci Kotnik.
»Nimamo
pooblastila, da bi se igrali z denarjem varčevalcev.«
Banka Celje je pred dnevi razkrila del svojih poslovnih rezultatov za leto 2009. Kot pravijo, so poslovali v okviru načrtov in obseg poslovanja povečali za 6 odstotkov. Predsednik uprave Dušan Drofe-nik je s tem zadovoljen, saj jim gre bolje kot nekaterim drugim bankam v državi. Poslovni rezultati izpred nekaj let se namreč še nekaj časa ne bodo ponovili. Do takrat pa morajo tako kot vsi bančniki odgovarjati na vprašanja, ki o bančnikih in njihovem ravnanju v času recesije krožijo v javnosti.
Še vedno dnevno poslušate kritike, da banke ne dajo denarja?
V Sloveniji krediti stag-nirajo. Ampak naša banka je imela 6-odstotno rast kreditov podjetjem ter 3-odstot-no rast kreditov fizičnim osebam. To je sicer bistveno manj, kot je bilo v preteklosti, vendar kar nekaj let ne bo več tako, kot je bilo v preteklosti, ko so bile rasti 20- do 30-odstotne. A rast je vendarle bila.
Ste pa še vedno previdni pri dajanju kreditov?
Na to vprašanje vedno odgovorim tako - mi nimamo nobenega pooblastila, da bi se lahko igrali z denarjem varčevalcev. Da, smo previd-
ni, saj se je situacija spremenila. In čisto vsi, v zasebnem življenju, kaj šele v poslovnem, smo navade menjali. Vsi smo se malo ustavili.
Pa tak odgovor vsi sprejmejo?
Žal ne, je pa nujno potrebno. Gre za paradoks. Istočasno se namreč govori, kaj ste pa banke v preteklosti delale, bile ste premalo previdne. Zdaj ko smo previdne, pa zopet ni v redu. Trdim, da takrat nismo bili premalo previdni, ker smo se držali določenih pravil. Obenem je bila konjuktu-ra, vse je bilo v naraščanju. V trenutku, ko se je mednarodni trg ustavil, smo začeli vzorce obnašanja spreminjati. Mislim, da je to odgovorno ravnanje.
Kriza se je začela ravno v bančnem sektorju. Lahko kot bančnik napoveste, kdaj se bo končala?
Govorijo o različnih črkah, L, W, slišal sem že za kljukico (Nikeov znak), torej počasen vzpon. Jaz se bojim, da bo še kar nekaj časa trajala. Mislim in upam pa, da so najhujši časi, ko je dnevno vse padalo, že za nami.
Kaj se zdaj dogaja s stavbo, v kateri je sedež uprave? Ste z denaciona-lizacijskimi upravičenci
že sklenili kakšen dogovor?
Pripravljamo predlog za poravnavo. Če ne bo uspel, bodo tekli postopki normalno naprej. Mi je bilo pa jasno sporočeno s strani upravičenca, da nima interesa, da bi se sam s svojo dejavnostjo vselil noter. Zato mislim, da tako kritično, da se bomo morali izseliti, ni.
Imamo pa tudi za ta primer pripravljen scenarij, ker Banka Celje le ima več stavb. Odločitev je sicer težka. Ne bi se radi selili, saj se potem nazaj ne bomo nikoli več preselili. To vedo tudi upravičenci. Tako da smo eni in drugi potrpežljivi.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Počasna rast
V zadnjem tednu so se delniški tečaji na svetovnih borzah krepili. V povprečju so tako vlagatelji novico o pomoči prezadolženi Grčiji pozdravili z oddajanjem nakupnih naročil za delnice. Tako so se delnice v tem obdobju praktično na vseh večjih svetovnih borzah podražile za odstotek do dva.
Rast iz tujine se je preselila tudi na domačo borzo. Tako je vrednost osrednjega borznega indeksa SBI 20 narasla za 0,6 odstotka. K rasti so precej prispevale delnice Mercatorja. Delnice tega največjega slovenskega trgovca so v zadnjem mesecu pridobile desetino vrednosti. To pomeni, da je bilo mogoče v tem obdobju z nakupom delnic Mercatorja vrednih pet tisoč evrov ustvariti 500 evrov zaslužka. Ta rast se je zgodila predvsem ob špekulacijah o skorajšnji prodaji 36-odstotnega deleža v Mer-catorju, ki so ga zaplenile banke propadlim tajkunskim imperijem.
PREG	LED TEČAJEV V OBDOBJU		MED 9.2. IN 12.2.2010	
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	%spr.
CICG	Cinkarna Celje	0,00	0,00	0,00
CETG	Cetis	0,00	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	13,88	122,30	^ -0,36
PILR	Pivovarna Laško	25,83	11,40	^ -1,02
JTKG	Juteks	47,50	5,00	^ -2,99
ET0G	Etol	130,00	3,90	0,00
Sicer pa so bile na domači borzi po prometu spet vodilne delnice farmacevta Krka. Te so pridobile 2 odstotka vrednosti, teden pa so sklenile pri ceni 66,3 evra za delnico.
j INDEKSI MED 9.2. IN 12.2.2010 |		
Indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBI20	4.117,78 ^	0,46
»Seveda smo previdni. Saj smo vsi, tudi v zasebnem življenju, zdaj previdni. Obenem poslušamo kritike, da smo bili pred leti premalo previdni. Pravi paradoks,« pravi predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik.
»Pokazalo se je, da vendarle finančni sektor ni tisti, ki naj bi bil najbolj problematičen. Po treh letih, kolikor traja kriza, se je celo izkazalo, da je dovolj robusten,« pravi Drofenik.
Bodite odgovorni do svoje prihodnosti in začnite varčevati za šolnino vaših otrok, pokojnino ali stanovanje pravočasno. V ILIRIKI smo za vas pripravili novo storitev ILIRIKA Varčevanje, ki vam to omogoča!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Nove težave Zgodovinska
Vegrada
V	velenjskem gradbenem podjetju Vegrad, ki zaposluje 1.700 ljudi, se v zadnjih mesecih težave kar kopičijo.
Najprej so brez plačil ostali podizvajalci, potem dobavitelji, nato se je zataknilo pri izplačilu plač. V začetku februarja je pet slovenskih bank blokiralo njihove račune, od petka sta blokirana tudi dva od treh računov Vegradovega hčerinskega podjetja Vegrad Projektivni biro. Ker zamujajo z izgradnjo Celovških dvorov, bodo morali Mestni občini Ljubljana plačati zamudne kazni. Najnovejši podatek pa je, da skupaj z zaostalimi plačami (del decembrskih plač so delavcem izplačali šele februarja) Vegrad delavcem ne poravnava obrokov za posojila, čeprav jim zneske trga od plač.
V	Vegradu pojasnjujejo, da bodo zaostale obvezno-
sti uredili čim prej, nosili pa bodo tudi morebitne posledice. Včeraj so se sicer v Velenju nadaljevala pogajanja med sindikalisti in vodstvom o izplačilu dodatkov k decembrski plači in delu regresa. Se pa vodstvo sindikata zaveda, da bo najbrž prva prioriteta uprave deblokada transakcijskih računov, zagotovitev januarskih plač ter zaključek gradnje v Celovških dvorih. Strahu pred stečajem menda med delavci še ni, saj vodstvo pravi, da imajo za letos zagotovljenih za 100 milijonov evrov projektov. Kljub temu že zdaj opozarjajo, da predlog uprave, po katerem naj bi delavci tri mesece delali za minimalno plačo, prav zaradi morebitnega kasnejšega stečaja ni sprejemljiv. Te plače bi bile namreč osnova za izračun izplačil delavcem pri odhodu na zavod za zaposlovanje.
ROZMARI PETEK
skupščina uradno nična
Okrožno sodišče v Celju je odločilo, da so sklepi t. i. stopniščne skupščine delničarjev Pivovarne Laško nični, čeprav je Infond Holding medtem tožbo že umaknil. Na njej so mali delničarji zavrnili vse predloge, ki jih je za majsko skupščino v imenu uprave pripravil Boško Šrot. Mali delničarji so ogorčeni, čeprav so se le nekaj mesecev zatem stvari v Laškem vendarle zasukale v smer, ki so si jo želeli tudi mali delničarji.
Spomnimo, 29. maja lani je uprava Pivovarne Laško, takrat še pod vodstvom Boška Šrota, sklicala redno skupščino, ki pa jo je tik pred zdajci (pravzaprav šele po uri, ko naj bi se že začela) preklicala. Razlog je bil v tem, da njihovemu največjemu lastniku Infondu
Holdingu, za katerim je stal Šrot, urad za varstvo konkurence ni dovolil glasovati. Večinski »glas« so tako imeli prav Združenje malih delničarjev, Kapitalska družba in drugi, ki jim Šrot ni bil povšeči. Po več klicih so uspeli k sodelovanju, da bi skupščino vseeno veljavno speljali, pridobiti le notarja Mira Bregarja. Na skupščini so spodnesli vse tehtne sklepe uprave, namestili »svoje« kandidate za nadzornike ter uvedli posebno revizijo, ki bi preverila sporne posle med družbami v lasti pivovarjev.
Vseslovensko združenje malih delničarjev s Kristjanom Verbičem na čelu je ogorčeno nad sodbo. Kot pravijo, bodo sodbo »temeljito preučili«. Ob tem ne izključujejo možnosti pritožbe.
ROZMARI PETEK
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
www.gorenje.si
Med majhnimi otroci se rotavirusne okužbe širijo najhitreje.
Dojenčke lahko zaščitimo pred rotavirusi in pnevmokoki
Starši slabo poznajo pnevmokokne okužbe, ki povzročajo tudi vnetje srednjega ušesa - Na voljo so učinkovita cepiva
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so predstavili raziskavo o poznavanju otroških okužb in možnostih zaščite. Za spletni portal Ringaraja.net. jo je naredil Valicon. Izsledki raziskave kažejo, da starši zelo dobro poznajo gripo in norice, najmanj pa pnevmokokne okužbe. Zgolj 10 odstotkov staršev se zaveda, da pnevmokoki povzročajo vnetje srednjega ušesa, ki se pri otrocih rado ponavlja. Kar dve tretjini staršev je vnetje srednjega ušesa pri otrocih zdravilo z antibiotikom. Skoraj vsi starši (98 %) so seznanjeni, da pnevmokokne bakterije postajajo odporne na antibiotike.
Otroci pogosto zbolevajo zaradi okužb z rotavirusi, a tudi okužbe s pnevmokoki niso redkost. Vsa ta obolenja so neprijetna, nekatera ogrožajo tudi življenja. Zadnja leta se je pred njimi mogoče zaščititi s cepljenjem. Kot ugotavljajo strokovnjaki, mnogo staršev teh zaščitnih cepljenj ne pozna.
V celjski regiji zboli zaradi ro-tavirusnih okužb več kot 300 otrok na leto. V zdravstvenih službah na Celjskem so v letu 2008 obravnavali 428 primerov rota-viroz, kar je največ v obdobju zadnjih devetih let. Med zbolelimi je bilo 360 otrok, starih do 5 let. »Od leta 2000 smo v regiji zabeležili 2.816 primerov rotavirusnih črevesnih okužb. Poleg virusnih drisk so med otroki v zimskem času prisotne tudi pnevmokokne okužbe, ki se pogosto izrazijo kot okužbe dihal in vnetje srednjega
ušesa,« navaja predstojnica oddelka za epidemiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza in dodaja, da opažajo, da imajo starši premalo informacij o možnostih preprečevanja nekaterih otroških okužb. »Pogosto ne vedo, da imamo za preprečevanje rotavirusnih in pnevmokoknih okužb na voljo učinkovita cepiva za dojenčke.«
To so potrdile tako izkušnje na Celjskem kot tudi raziskava spletnega portala Ringaraja o poznavanju otroških okužb in možnostih zaščite, ki so jo nedavno predstavili v ljubljanskem kliničnem centru.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so zato pripravili informativno kampanjo, v kateri bo 10.000 staršev otrok v vrtcih celjske regije do konca februarja in v marcu prejelo zgibanke o pnevmokoknih okužbah.
Okužbe z rotavirusi
Najdovzetnejši za okužbo z ro-tavirusi so otroci od šestih mesecev do dveh let. Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Večina malih otrok je zaradi rotavi-rusnega vnetja črevesja na zdravljenju v bolnišnici. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki lahko otroka življenjsko ogrozi. »V naših razmerah zaradi ustrezne organizacije zdravstvene službe okužba ne terja žrtev, veliko pa jih terja v svetu,« pove o resnosti obolenja dr. Ska-za.
Rotavirus je močno kužen in se hitro širi, zato skušajo širjenje zaustavljati s preventivnimi ukrepi, kot so umivanje rok, mokro čiščenje prostorov in redno zračenje.
»Za dojenčke imamo na voljo cepivo, ki otroka zavaruje pred prvo rotavirusno okužbo. Prvi odmerek cepiva lahko prejme že dojenček, starejši od šest tednov. Dva ali trije odmerki cepiva otroka zavarujejo pred okužbo. Cepivo prejme otrok v usta s posebnim aplikatorjem,« opiše enostavnost cepljenja dr. Skaza.
Pnevmokoki krivi za vnetja srednjega ušesa
Bakterija pnevmokok je najpogostejši povzročitelj okužb dihal
in v več kot polovici primerov povzročitelj vnetij srednjega ušesa. Otroci potrebujejo zaradi akutnega vnetja srednjega ušesa v večini primerov zdravniško pomoč in zdravljenje. »Ponavljanje vnetja srednjega ušesa v zgodnji otroški dobi lahko privede do trajnih posledic, kot so težave pri govorjenju in branju ter slabši sluh. Bakterija pnevmokok je tudi povzročitelj redkejših, a nevarnih okužb, kot so meningitis, pljučnica ali sepsa,« opozarja dr. Skaza. Pljučnice sploh niso redke. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so v letu 2008 prejeli 309 prijav različnih bakterijskih pljučnic. Največ prijav je bilo v zimskem času pri otrocih, starih do pet let. Zanimiv je tudi podatek, da so predlani slovenski pediatri zaradi vnetja srednjega ušesa zabeležili kar 70 tisoč obiskov.
Pnevmokoki, ki se pogosto nahajajo v nosu in žrelu zdravih otrok in odraslih, se prenašajo s
kužnimi kapljicami ob kihanju in kašljanju. Otrok se okuži pri stiku z bolnikom ali zdravim klice-noscem. Najzanesljivejša zaščita pred prevmokoknimi okužbami je preventivno cepljenje. »Po podatkih iz nekaterih držav, kjer imajo izkušnje z množičnim cepljenjem malih otrok, se je zaradi cepljenja delež nevarnih pnevmokok-nih okužb pri otrocih močno zmanjšal. Cepljenje proti tem okužbam pripomore tudi k povečani zaščiti pred pnevmokoknim vnetjem srednjega ušesa. Cepimo lahko že nekaj tednov stare dojenčke, število odmerkov cepiva pa je odvisno od otrokove starosti,« pojasnjuje dr. Alenka Trop Skaza. Priporoča čim zgodnejše cepljenje, torej od šestega tedna dalje. Resda je cepljenje treba plačati, a zaščita je učinkovita in dolgotrajna. O tem naj bi starše seznanili predvsem pediatri.
MBP
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Izsledki raziskave kažejo, da so starši še vedno precej nezaupljivi do cepljenja. Slaba tretjina staršev se je v preteklosti odločila za neobvezno plačljivo cepljenje. Svoje otroke so starši v preteklosti najpogosteje zaščitili pred rotavirusnimi okužbami (68 %) in klopnim meningoencefalitisom (31 %). Starši, ki se v preteklosti niso odločili za cepljenje proti pnevmokok-nim okužbam, kot razlog navajajo, da se jim to ne zdi potrebno, ker so otroci dovolj odporni, cepljenju ne zaupajo oziroma premalo poznajo cepivo. Glavni odločilni dejavnik za cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam je že prestala bolezen oziroma pogosto zbolevanje.
Evropski milijoni v Celje
Evropska skupina uspešno opravila svoje delo - Kdo bo upravljal z novimi objekti?
Lani so se obnovitvena dela začela še na Friderikovem stolpu.
y
Kredit si lahko
privoščijo
V Celju že od leta 2004 deluje tako imenovana evropska skupina, ki jo je imenoval župan, zato da poišče tiste mestne razvojne možnosti, ki bi jih s pomočjo državnega in evropskega denarja izrabili za še hitrejši razvoj na različnih področjih, zlasti v turizmu. Celjski mestni svetniki so na zadnji seji mestnega sveta prisluhnili poročilu o delu te skupine in se strinjali, da je skupina opravila uspešno delo.
Rezultati dela evropske skupine so že vidni. Veliko je Mestna občina Celje v zadnjih dveh letih postorila na celjskem Starem gradu. Postavili so večnamensko stopnišče pod Fride-rikovim stolpom in obnovili medzidje, lani pa so se obnovitvena dela začela še na Fri-derikovem stolpu. Obnova naj bi bila zaključena v prvi polovici tega leta. Celotna naložba na Starem gradu je ocenjena na 1,7 milijona evrov. Skoraj milijon evrov je celjska občina skupaj s kulturnim ministrstvom namenila za ureditev dela pritličja in arheološke kleti v Knežjem dvorcu, kjer so lani odprli izjemno arheološko postavitev.
Za evropska sredstva želi celjska občina kandidirati tudi z obnovo dela starega mest-
nega jedra, ki zajema območje mestnega križa Prešernove ulice s Krekovim trgom do Trga celjskih knezov ter Stane-tove ulice z Glavnim trgom do Levstikove ulice. Vse to sodi v projekt Celjski včeraj in jutri, v okviru katerega Zavod Celeia Celje razvija blagovno znamko Dežela Celjskih knezov. Povsem novo podobo je v zadnjem času dobilo tudi območje Šmartinskega jezera. Gospodarskemu razvoju v Celju pa je namenjena komunalno urejena poslovna cona Gaberje jug.
Skupna vrednost teh projektov, ki so se začeli leta 2007 in se bodo zaključili do prihodnjega leta, je ocenjena na 14,3 milijona evrov, pri čemer je Mestni občini Celje zanje uspelo pridobiti skoraj osem milijonov evrov nepovratnih sredstev. Do zdaj je občina za te projekte že prejela 3,8 milijona evrov, tako da ji za letošnje in prihodnje leto ostaja na voljo še dobre 4 milijone evrov evropskega denarja.
Čeprav so bili mestni svetniki z opravljenim delom zadovoljni, so v razpravi opozorili tudi na nekaj pomanjkljivosti. Dejali so, da je treba nad izvajalci del vzpostaviti večji in boljši nadzor. Prav tako se
jim zdi pomembno, da se turistična dejavnost na Šmartin-skem jezeru dopolni s ponudbo domačinov in kmečkega turizma. Najbolj pomembno pa
je, so poudarili, da se za te jekte najde upravljalce, ki bodo zanje skrbeli in jih tržili. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Kulturni dosežki
V Zgornji Savinjski dolini so kulturni dan proslavili pred tednom na Ljubnem. Na praznik so po tradiciji podelili nagrade za izstopajoče dosežke v kulturi na območju sedmih občin.
Proslavo je v sodelovanju z domačimi kulturniki pripravila mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je tudi vezni člen številnih drugih prireditev, ki jih v Zgornji Savinjski dolini pripravljajo v mesecu kulture. Skupno bo na ogled 27 prireditev, zadnja bo na vrsti 12. marca. Govornik na slavnostni akademiji Marjan Dobrovc je v ospredje postavil lepo slovensko besedo, ki je ni treba »bogatiti« s tujkami.
Priznanje mozirske izpostave za posebne dosežke pri delu z mladimi sta prejela Katja Gruber iz OŠ Nazarje ter Jani Prgić iz OŠ Rečica ob Savinji, dobitnik priznanja sveta izpostave je raziskovalec na področju kulturne dediščine dr. Peter Weiss iz Šmartnega ob Dreti, jubilejna priznanja pa so prejeli Tanja Bezovšek in Jože Tajnšek iz Gornjega Grada, Darinka Marinc iz Mozirja in Dejan Ugovšek z Ljubne-ga ob Savinji.
US
www.novitednik.com
Zaradi gradnje novih prostorov vrtca v Podčetrtku se je občinski svet v petek sestal na izredni seji, kjer so soglasno sprejeli rebalans letošnjega proračuna. V njem namenjajo za vrtec letos 1,7 milijona evrov.
Odhodki v predlogu rebalansa, ki znašajo 8,1 milijonov evrov, bodo tako v celoti višji za eno petino. Za nov vrtec so najprej računali na sklenitev javno zasebnega partnerstva, kar se je nato izkazalo za manj dobro možnost, saj bo po ugotovitvah občine ugodneje, če ga bo z najetim kreditom zgradila sama. Občina Podčetrtek je namreč med najmanj zadolženimi. »Občina bi se v bistvu lahko več zadolžila. Gle-
Upravna enota Laško je predstavila poslovanje v minulem letu, ob čemer načelnica mag. Andreja Stopar ugotavlja, da je zahtevnost postopkov vedno večja. Hkrati so morali lani zaradi zmanjševanja stroškov nekoliko zategniti pas.
Tako je bilo leto 2009 za UE Laško v znamenju varčevanja, saj so bili stroški delovanja za več kot 18.600 evrov manjši od zneska, s katerim bi enota lahko v skladu z veljavnim varčevalnim proračunom razpolagala. Tako so na podlagi vladnih ter lastnih ukrepov lani prihranili skoraj 52 tisoč evrov. Hkrati so, kot navaja Stopar-jeva, lani uspeli v zakonitem roku rešiti vseh 9.512 vlog. Stranke so sicer vložile glede na leto 2008 za okoli 6 odstot-
de na to, da nismo zadolženi, menim, da je to pravi postopek,« komentira odločitev občinske uprave in svetnikov župan Peter Misja.
Petkovo izredno sejo so sklicali, ker se občini mudi s postopki za začetek gradnje vrtca, zato bodo v tem tednu objavili razpis za izvajalca, ki bi ga nato izbrali do začetka aprila, vrtec pa naj bi zgradili do začetka novega šolskega leta. Obstoječi vrtec v Podčetrtku namreč deluje že dobro desetletje brez uporabnega dovoljenja.
V sprejetem rebalansu občinskega proračuna je prav tako za 70 odstotkov povišana postavka za zimsko službo ter letno vzdrževanje cest. BJ
kov manj zahtev, a so jih na upravni enoti skupno rešili več. Manj zadev je bilo namreč takšnih, ki so jih prenesli v letošnje leto.
»V večjem delu pritožb, ki smo jih dobili vrnjenih iz pritožbenih organov, je bila odločitev UE potrjena. V nobenem primeru ni bila odločitev UE v celoti nadomeščena. Nekaj pritožb je bilo vrnjenih v ponovni postopek,« je povedala Stoparjeva.
Lani so stranke na UE vložile tudi manj zahtev za »druge upravne postopke« kot v letu 2008, skupno 17.414, vendar Stoparjeva pri tem poudarja, da je treba upoštevati, da se je zahtevnost postopkov precej povečala. Poleg tega se je število zaposlenih v UE s 30 zmanjšalo na 29.	PM
Brez velikih zgodb. Brez grandioznih obljub. Brez olepšav. Brez pravljic. Brez teatra. Brez patetike. Brez klisejev. Brez visokoletečih puhlic. Brez zidanja gradov v oblakih. Brez neumnosti. Brez nesmislov. Brez besedičenja. Brez osladnosti. Brez laži. Brez nakladanja. Brez fantaziranja. Brez kiča. Brez solzavih čustev. Brez konjev v galopu. Brez eteričnih nimf, ki bosonoge stopajo po jutranji rosi. Brez trepetanja kapljic v vetru. Brez nemih in pomenljivih pogledov. Brez slikanja sveta, ki ne obstaja. Brez hrepenečega zrenja v prihodnost. Brez dramatiziranja. Brez afnanja. Brez utrinjanja usodnih solza. Brez sladkobnih pesmic. Brez nedokončanih stavkov. Brez pametovanja. Brez deljenja nasvetov. Brez puhloglavih cvetk. Brez praznih nasmeškov. Brez filozofiranja. Brez dodatkov. Brez blago zvenečih arom. Brez mehurčkov. Brez praznih besed. Brez vsega.
Laška upravna enota lani bolj »šparovna«
Z lopato po glavi
V širši okolici Škofje vasi ni bilo stekle zvitorepke dolga leta - Tudi včeraj ubita je bila zelo verjetno zgolj lačna
»Živali so začele vpiti, goske po svoje in psi po svoje, nakar sem opazil dve
lisici, ki sta prihajali proti
naši stavbi. Stekel sem ven, vzel prvo orodje, ki mi je prišlo pod roke, lopato,« je včeraj povedal Ivan Mato-ša iz Škofje vasi pri Celju, ki nas je poklical v uredništvo. Matoša je znan po vzreji, vzgoji in prodaji živali.
»Lisico sem zadel v prvem šusu, nakar mi je ušla čez cesto, kjer je obležala. Po ti-
stem sem takoj obvestil pristojne službe,« je pripovedoval Matoša, ki opaža v zadnjih letih v tamkajšnji okolici vse več lisic. »Upam, da ni bila stekla,« je dodal Ma-toša, ki naj bi bil lani zaradi kradljivih lisic izgubil številne goske, ki živijo za ograjo pri njegovi domačiji. Ko smo se oglasili pri Matoši, so ubito lisico že odpeljali člani Lovske družine Kajuh Šmartno v Rožni dolini, saj je bila usmrčena na njihovem območju. Na zelenem
Panika je odveč. Nevarnost stekline se pojavlja predvsem na obmejnih območjih s Hrvaško, kjer preventivnih ukrepov ne izvajajo. Na našem območju so steklino lani opazili v Ob-sotelju, predlani tudi severovzhodno od Celja.
zabojniku za smeti so bili še močni sledovi krvi.
»Že dve do tri leta opažamo, da se je število lisic
močno povečalo,« se strinja Peter Terglav, vodja Odseka za gozdne živali in lovstvo v celjski Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. »Predvsem je veliko več lisic v okolici naselij večjih mest, kjer lisica posebej pozimi najde hrano, tudi iz smetnjakov,« opaža Terglav, ki ima na skrbi odstrel na območju celotne celjske regije. Posledično se pojavljajo različne bolezni, še posebej garjavost lisice, ki za človeka ni posebno ne-
Za lačno zvitorepko je bila pri Matoši, ki se ukvarja z vzrejo, vzgojo in prodajo živali, seveda možnost prave pojedine.
Lažne patronažne medicinske sestre
Kot nas je obvestila predstojnica patronažne službe celjskega zdravstvenega doma Magda Brložnik, so v Celju in okolici zabeležili več primerov, ko so bolnim in starejšim na vrata potrkali ljudje, ki so se lažno predstavili za patronažne medicinske sestre. Ljudem ponujajo v nakup zdravje. »Z nakupom takih
različne aparature in druge pripomočke, ki da jim bodo olajšali zdravstvene težave ali celo povrnili
pripomočkov smo v najboljšem primeru ob denar, lahko pa z njimi tudi škodimo lastnemu zdravju,« opozar-
ja Magda Brložnik in priporoča ljudem, da ne spuščajo v stanovanja ljudi, ki jih ne poznajo. »Patronaž-ne medicinske sestre imamo kartico zdravstvenega doma in osebni dokument, predvsem pa nikoli ničesar ne prodajamo,« je še poudarila.
Torej: če je pred vašimi vrati oseba, ki se izdaja za patronažno medicinsko sestro, a je ne poznate niti nima ustreznih dokumentov, povrhu pa vam želi še kaj prodati, ne nasedajte in ne odpirajte vrat.
MBP
Smetnjak pri Ivanu Matoši, oboroženem z lopato, na katerem so še bili sledovi lisičine krvi. Lisica po vsej verjetnosti ni bila stekla, ampak lačna.
varna, tako kot je recimo smrtonosna steklina. Peter Terglav, ki smo ga srečali v Škofji vasi, pravi, da po njegovem opažanju lisica po vsej verjetnosti ni bila stekla, saj zunanjih znakov stekline ni bilo videti.
V pristojni Lovski družini Kajuh Šmartno v Rožni dolini je gospodar Tone Dimnik povedal, da na njihovem območju niso našli stekle lisice vsaj eno desetletje, po nekaterih podatkih celo dve desetletji. Lovci iz Šmartnega so lisico vseeno odpeljali zaradi preiskave njene krvi, ki jo opravljajo v nacionalnem veterinar-
skem inštitutu v Ljubljani. Ta deluje v okviru veterinarske fakultete.
Vse kaže, da je bila lisica na obrobju Škofje vasi zgolj lačna in ne stekla, Matoše-vo dejanje z lopato pa varuhov pravic živali gotovo ne bo pustilo ravnodušnih. V Škofjo vas jo je verjetno prignala lakota, kar v hudi zimi niti ni tako čudno. Pri Matoši, kjer so številne gosi (na prostem), številni psi ter druge živali, ki so namenjene prodaji, je seveda niso bili najbolj veseli.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
V kleti
Zlatega griča
Celjsko omizje Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, se je na svojem 40. srečanju zbralo v Slovenskih Konjicah, kjer si je ogledalo eno najsodobnejših vinskih kleti v tem delu Evrope, klet Zlatega griča. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci konjiške glasbene šole, jih je nagovoril direktor Zlatega griča Janko Lešnik, po kleti v vznožju Škalc pa jih je popeljal enolog Sašo Topolšek. Srečanje so nadaljevali v Vinotoču Zlatega griča, kjer jim je o tem, kaj naj bi viteštvo pomenilo v današnjem potrošniškem času, spregovoril vitez Drago Medved.
MBP
Marja Dolamič, vodja marketinga Tondach Slovenija ob pozdravnem govoru
Tondach-streha za več generacij
Prejšnjo sredo se je v planetu Tuš Celje zbralo preko 400 krovcev in trgovcev, ki poslovno sodelujejo s podjetjem Tondach.
Ker se zavedajo, kako pomemben del objekta je kvalitetno zgrajena streha, želijo končnemu porabniku ponuditi izključno kakovost in varnost. Podjetje Tondach zato vsako leto poskrbi, da svoje poslovne partnerje seznani z novostmi. Tokrat je bilo govora o strelovodni inštalaciji v skladu z novim pravilnikom, o varnem delu na višini, sekundarni kritini podstreha Tondach ter seveda o novi liniji izdelkov, predvsem gre omeniti novost - strešnike za fasado.
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Živali iz snega v Šmarjeti vsi občudujejo. Krajani se zdaj najbolj bojijo odjuge ...
»Hov, hov. Ime mi je Boby. Najboljši razgled imam s svoje koče.«
V Šmarjeti iz snega nastajajo prave mojstrovine
Zima že dolgo ni bila tako radodarna s snegom kot letos, česar se še posebej veselijo v Šmarjeti pri Celju. Tam so postali pravi mojstri izdelovanja snežnih skulptur. Njihovi orjaški dinozaver (tega je žal že pobrala odjuga), 14-metrski legvan, muca in pes na pasji uti so prava atrakcija, ki zaustavi korak marsikateremu mimoidočemu. Vstopnine (še) ne pobirajo.
Za vse je »kriv« Peter Bra-čun, ki je izdelal ogromnega dinozavra (fotografijo smo objavili tudi v Novem tedniku, op. p.). Pri njem sta dobila idejo sosedova Nejc in Matic Mirt in tako je Šmar-jeta postala prava galerija snežnih stvaritev. »Neko popoldne sem zagledala sina, ki je z lopato na dvorišču premetaval sneg. Kmalu so se mu pridružili še sosedovi otroci in ko sem zvečer pogledala skozi okno, sem na dvorišču zagledala veliko muco. Bila sem prijetno presenečena in navdušena nad tem, kar so
ja) in Matic Mirt ter Jaka in Ana Vrenko, pomagajo pa jim tudi drugi otroci iz vasi. »Ko smo bili manjši, smo ponavadi iz snega gradili gradove, letos smo se pač odločili za živali. V načrtu imamo še izdelavo pajka, razmišljali smo tudi o medvedu ... Bomo videli, kaj bo nastalo,« napoveduje Matic Mirt.
Da bi le zima še nekaj časa zdržala. Ampak glede na to,
da jo pust že na vso moč odganja, se krajani Šmarjete zdaj najbolj bojijo odjuge oziroma, kot so hudomušno pristavili, »da se bodo te pošasti izlevile iz zimskega oklepa in zakorakale po novozgrajenem pločniku v smeri Celja proti občinskem poslopju in pozdravile občinsko oblast in župana.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Orjaškemu legvanu naj bi se kmalu pridružil še velikanski pajek ali kakšna druga žival.
naredili,« pripoveduje Marjeta Gradišnik - Mirt.
Vsi so komaj čakali naslednjega dne, saj mladim umetnikom ustvarjalna žilica ni dala miru. Tako je pod nji-
hovimi rokami nastal še orjaški legvan, svoj spomenik pa je pred dnevi dobil tudi sosedov kuža Boby, ki pozira na svoji pasji uti. »Sosedov pes namreč svoje lastni-
»Miiijav. Pa sem le dobil svoj kip,« si verjetno misli muc. Matic Mirt že ima ideje za nove umetnine.
ke vedno čaka na strehi svoje koče in gleda k nam,« pojasni Gradišnik - Mirtova, »je pa soseda opazila, da je naš pes bolj rejen kot njihov.«
Idej za ustvarjanje mladim v Šmarjeti resnično ne manjka. »Ampak to še ni vse. Še marsikaj bo nastalo, če bo le vreme dopuščalo,« obljubljajo umetniki in dodajo, da se izdelave snežnih skulptur niso lotili zato, da bi se z njimi hvalili v časopisu, temveč zato, ker v tem preprosto uživajo. »Ko bi videli, kako z veseljem so delali. In nič jih ni zeblo, čeprav je bilo zunaj strašno mrzlo. Za vsako žival so potrebovali približno eno popoldne, naslednji dan so sledili še lepotni popravki,« je zadovoljna Marjeta Gradišnik - Mirt. Tudi babica mladih umetnikov Ana Gradišnik je navdušena nad stvaritvami, najbolj pa je vesela, da se znajo otroci še zaposliti na tak način, da niso ves čas pri računalniku in pred televizijo.
Najbolj dejavni pri ustvarjanju so Nejc (umetniški vod-
V Plavi laguni se prikazuje Marija
Nadvse izvirni so bili konec minulega tedna tudi v Plavi laguni v Celju. Ko smo se smukali tam okrog, smo sprva mislili, da se nam je prikazala Marija Snežna, ko smo malce bolje pogledali, pa smo ugotovili, da ni šlo za privid, ampak za čisto pravi kip Matere Božje, ustvarjen iz snega. Avtorju umetnine vse čestitke!
BA
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Do polnega vozička brez mošnjička!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
-P
radjocelje dnik
vť-
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
□
tus klub
i*
Pravila nagradne igre
» Nagradno igro organizira medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, d.o.o., Prešernova 19, Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš.
» V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova ulica 19,3000 Celje.
» V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se namreč poteguje izžrebani le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, kije napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč.
» V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon - stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri.
» Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat.
• Nagrajenec po telefonu usmerja voditeljico ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ.
» Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1 x moka, 1 x testenine, 1 x klobasa). Čas, ki je za to določen, so 3 minute.
» Pri tem voditeljica ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi.
>	Joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja. Voditeljica NT&RC med nabiranjem živil zaprosi naključnega obiskovalca, da izvleče eno od treh kuvert, v katerih so listki z jokerjem oziroma dodatno minuto nakupovanja oziroma prazen listek. Joker je vsak teden drugo živilo, ki prinaša, seveda, če ga je poslušalec/-ka v treh minutah že izbral/-a, še dva izdelka.
>	Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan, do 21. ure.
» S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja NT&RC, d.o.o., in Engrotuš, d.o.o., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku.
>	Zamenjava izdelkov ali njihovo unovčenje ni mogoče.
» Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. Več informacij najdete na www.tus.si, www. novitednik.com in www.radiocelje.com.
Prispeli kuponi bodo pristali v bobnu za žrebanje. Nagrajenci bodo izžrebani v oddaji Radia Celje, ki bo na sporedu vsako sredo ob 12.15.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
m
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
dnik ■
□
*
Podpis:
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Na Polzeli, kjer je nedeljska otroška maškarada tradicionalno dobro obiskana, so letos opazili veliko maskiranih staršev ali celo družin. Za popestritev je poskrbela cirkuško-gledališka skupina Butero iz Ljubljane, najbolj izvirnim maskam so podelili nagrade, manjkali pa niso niti kurenti. (Foto: TT)
Hiter pogled na zunanje dogajanje pokaže, da pustu (še) ni uspelo pregnati zime. Verjetno mu je v nedeljo nagajalo valentinovo. Ostaja mu še današnji torek, za poku-šino pa ponujamo fotografije z različnih pustovanj, ki so jih v soboto in nedeljo pripravili na Celjskem.
V torek na ogled mednarodnega pustnega karnevala vabijo v Mozirju, kjer se bo dogajanje po jutranjem prevzemu oblasti začelo ob 15. uri. Večje pustovanje v središču mesta bo danes po 15. uri tudi v Celju, v Žalcu se bo začelo ob 16. uri na Šlandrovem trgu, v Velenju pa se bo ob 17. uri začelo otroško pustno rajanje z izborom naji-zvirnejših družinskih mask.
Turistično društvo Lipa Gotovlje je v okviru pustnih dogajanj ustanovilo Javni razvojni zavod (JRZ) Gotovlje, ki se je od svečnice sem razvil v učinkovito organizacijo za črpanje in porabo denarja. V JRZ so predstavili vrsto pilotnih projektov, ki so jih poimenovali javne službe Od zibeli do groba, med njimi tudi jaslični oddelek v vrtcu. (Foto: TT)
V nedeljo so v organizaciji Stika, turističnega društva in občine pustovali tudi Laščani. Videti je bilo mogoče 18 skupinskih mask. V karnevalu so sodelovali člani laških kulturnih društev občine Laško, otroci iz vrtca, šole, nekatera podjetja ter krajani Laškega. Pridružili so se jim še laški godbeniki in kurenti, karneval pa si je ogledalo okoli tisoč ljudi. (Foto Sojč)
Na sobotnem pustnem karnevalu na Vranskem je več kot pet tisoč obiskovalcev pozdravilo različne skupine. Za najboljšo skupinsko masko so nagradili Recesija - zdravilo za Miklavčiča, med posameznimi maskami je slavila Vedeževalka, v OŠ Vransko-Tabor skupinska maska Ločevanje odpadkov, seveda pa so ponovno navdušili vranski pustni generali (Foto: TT)
Godba Boj se ga, ki spremlja mozirske »pustnake«, se je oglasila v četrtek, ko so Daniju Grudniku, »prihajaču« v Mozirje, po 22 letih podelili trške pravice. Novega tržana (zgoraj levo) so pozdravili tudi »koranti« s Ptujskega polja. (Foto: JM)
Množično na karnevalu v Novi Cerkvi
V Novi Cerkvi je tradicionalni pustni karneval pomemben dogodek. Letos so ga člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva pripravili že triind-vajsetič, ogledalo pa si ga je okoli 3 tisoč ljudi.
Pustnega karnevala v Novi Cerkvi se je udeležil celo
sam svetovni in slovenski politični vrh, od Baraka Oba-me, Silvia Berlusconija, Jadranke Kosor in drugih veljakov. V povorki je sodelovalo 50 skupin. 270 je bil »peš mask« iz OŠ Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev, Socke ter iz Vrtca Mavrica Vojnik, Frankolovo in Nova Cerkev. Bilo je tudi 30 motoriziranih skupin, ki so prišle z Dobrne, Vojnika, Nove Cerkve in okoliških krajev.
BA, foto: GrupA
»Slediti ritmu, sicer malo možnosti«
Zelo racionalno je odigral Uroš Zorman, eden izmed njegovih prodorov je bil navdušujoč.
Stochlove obrambe ostale neizkoriščene
Vodili že za pet golov, zaostajali tudi za enega - Bo skromna prednost dovolj za povratno tekmo?
Trener Tone Tiselj je na petih evropskih tekmah v tej sezoni zabeležil dve zmagi in tri poraze.
Njegov naslednik Zvonimir Serdarušić je dodal (tretjo) zmago, jasno pa je, da ovacij ni požel. Na glas je razmišljal, da bo potrebno od 10 do 12 mesecev trdega dela za igro po njegovem okusu: »Začeli smo dobro, predvsem v obrambi. V napadu se je videlo, kaj hočemo. Kaj kmalu smo imeli ugoden rezultat, po 20 minutah pa smo zaigrali prehitro, kot da smo želeli odločiti tekmo že v tistih trenutkih. Toda ta-
ko ne gre, tekma traja 60 minut. V drugem polčasu je bila naša igra v obrambi slabša, v napadu pa preveč posamična, taktično precej slaba. Slovaki so nas zato dohiteli in celo prehiteli. V končnici smo odrezali njihovega graditelja igre, nasprotniki se niso znašli in če bi mi zmagali še s kakšnim golom več, ne bi bilo nezasluženo.«
Vas je kdo od gostov presenetil, morebiti levi zunanji napadalec Adam Mazur ali desni Marian Hunady, ki sta zlahka »torpedirala« od daleč in dosegla po šest golov?
Ogledal sem si pet, šest tekem Tatrana, napadalci so na njih zadevali še bolje kot tokrat v Celju. Od našega vratarja bi pričakovali, da večim strelom z desetih metrov prepreči pot proti naši mreži. Vseeno sta naša vratarja zaustavila nekaj zelo zahtevnih metrov, toda s šestih metrov, tistih z razdalj pa ne.
Se vam že porajajo določene zamisli, kako se lotiti povratnega dvoboja, pred katerim imate skromno prednost?
Kljub vsemu imamo tri gole naskoka, torej bo Tatran lovil zmago s štirimi. Moja skrb je predvsem ritem, v soboto je bil visok, toda to ni nič v primerjavi s tistim, ki nas čaka na Slovaškem. Če bomo zdržali tempo, ki nam bo vsiljen v Prešovu, potem imamo možnost za napredovanje, če ga ne bomo uspeli dohitevati, potem se nam slabo piše.
DŠ
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v dvorani Zlatorog na prvi tekmi osmine finala pokala EHF premagali slovaški Tatran s tremi goli prednosti, odločitev o potniku v četrtfinale bo padla v soboto v Prešovu.
Celjska obramba 3-2-1 je bila dovolj kakovostna za vodstvo z 9:5 po prvem delu 1. polčasa. Trener gostov dr. Rastislav Trtik je z minuto odmora zaustavil domači nalet, razlika se je sicer kasneje povzpela na 16:11, do odmora pa krepko znižala. Celjani so z igralcem manj sila nespretno odigrali zadnji napad in namesto da bi zadeli v polprotinapadu za +5, so prejeli gol v zadnji sekundi. Radoslav Antl je izkoristil »kon-tro«, prej pa mojstrsko zadeval z levega krila, za kar je vratarja Richarda Stochla (prestrogo?) okaral domači strateg. Krajšo priložnost je dobil Aljoša Re-
zar, boljši od Antla pa je bil Edi Kokšarov, ki je do 23. minute zadel šestkrat, nato pa zaprosil za počitek.
Manjštevilni »pivovarji« so odlično začeli drugi polčas, lepo akcijo je zaključil Renato Vugrinec, izključen pa je bil Geci. »Vugi« je dodal še en gol (20:15) in Slovaki so izgledali »nokavtirani«. Nasprotno, dokazali so svojo trdoživost in v 46. minuti izenačili, malce kasneje pa dvakrat povedli po izvrstni igri in strupenih metih zunanje linije, ki ji je poveljeval Aleksander Radčenko. Zvonimir Serdarušić je posegel za orožjem, ki bo morebiti koristilo tudi v Prešovu - Rad-čenku je »prilepil« Kokšarova. Stochl, ki je vrhunsko kariero začel pri Tatranu, je nizal obrambe, akcije Uroša Zorma-na pa so omogočale čistejše strele za delni izid 6:0! Štiri sekunde pred koncem so gostje postavi-
li končni izid, Celjani so pohiteli proti sredini igrišča, izvajanje pa je preprečil krožni napadalec Tomaš Mažar. Danska sodnika sta mu pokazala rdeči karton, ki mu onemogoča nastop na drugi tekmi, kjer bodo odločale malenkosti, morebiti tudi slednja ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Zvonimir Noka Serdarušić ni bil prizanesljiv do Richarda Stochla.
»Komolec je v slabem stanju«
1. tekma osmine finala pokala EHF
Celje Pivovarna Laško - Tatran 35:32 (18:15)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 1.500, sodnika Claus Gramm Pedersen in Henrik Mortensen (Danska), delegat Živan Stakić (Srbija).
CELJE: Stochl (19 obramb), Rezar 1, Lapajne; Savič 1, Vugrinec 6, Pajovič 3, Razgor 1 (1), Toskić 7, Kojić 1, Kozlina, Koljanin, Kokšarov 9 (3), Zorman 7, Dačević. Trener Zvonimir Serdarušić.
TATRAN: Krupa 9, Popčak 2; Mazur 6, Marušak, Mažar 1, Hunady 6 (1), Urban, Geci, Radčenko 5, Tumidalsky, Mikeci 3, Antl 8 (1), Dudaš 3. Trener Rastislav Trtik.
Sedemmetrovke: Celje 5 (4), Tatran 3 (2).
Izključitve: Celje 14, Tatran 14 minut.
Rdeča kartona: Geci (49.), Mažar (60.).
Bistveni potek rezultata: 0:1, 1:2, 5:2, 6:5, 9:5, 11:9, 13:11, 16:11, 16:13, 18:14, 20:15, 20:18, 22:21, 23:23, 24:25, 25:26, 31:26, 32:27, 32:29, 34:30, 35:31.
Celjskemu članskemu moštvu se je priključil še en igralec domače rokometne šole. 19-letni Gašper Marguč igra na desnem krilu, po polovici sezone je bil najboljši strelec Celja Pivovarne Laško B v 1. B ligi.
Kočljivi trenutki, ko ima celjsko moštvo igralca manj, so kot na kožo pisani za nepredvidljivega Renata Vu-grinca.
Polovico svojih golov je dal v takšnih obdobjih, obenem pa tudi asistiral skozi gosto obrambo Tatrana, ki ga je kot član Portlanda že spoznal v Prešovu: »Prevevajo me mešani občutki. Večji del tekme smo vodili, večinoma s štirimi ali petimi zadetki, potem pa smo bili deset minut pred koncem celo v podrejenem položaju. Dobro smo se izvlekli, še več, celo spet povedli za pet in zmagali za tri gole. Pomembno je, da smo zmagali. Seveda smo si želeli višje razlike, vendar tudi trije goli pomenijo določeno zalogo. Zagotovo bomo na Slovaškem igrali na zmago. Tatran ima kakovostno moštvo, vemo, da bo težko. Prikazati bomo morali boljšo igro, predvsem v obrambi, potrebna bo večja zbranost pri naših strelih. To je edini način za preboj v če-trtfinale.«
V kakšnem stanju je vaš komolec?
Slabem. Z žogo nisem vadil ves teden s ciljem, da vendarle odigram tekmo. Komolec je vnet in leve roke ne zmorem iztegniti. Upam, da se bo stanje v tem tednu popravilo. Veliko bolje ne more biti,
upam, da me bo vsaj manj bolel.
V obrambi ste stali ob strani. Kako ocenjujete številne uspešne mete levega in desnega zunanjega napadalca?
V naši postavitvi 3-2-1 smo želeli predvsem preprečevati zaključevanje akcij krilom, kar nam je dokaj uspevalo. Morebiti vratarja res nista uspevala ustavljati tistih strelov, ki smo jih vajeni od njiju. Imamo dovolj časa za analizo in pripravo na drugo tekmo. Vsak dan z novim trenerjem prinese kaj pozitivnega. Verjamem, da bomo zbrali dovolj moči in se, ni važno kako, uvrstili v želeni četrtfinale!
DŠ
Renato Vugrinec
Suverena štiriperesna deteljica
V 18. krogu košarkarske lige UPC Telemach se je prvič zgodilo, da so se zmage veselile vse štiri ekipe s Celjskega. Najlepše presenečenje je pripravil Zlatorog, ki je ugnal vodilno ekipo prvenstva.
Sredino zmago Hopsov na Kodeljevem so konec tedna nadgradili Zlatorog, Šentjur in Elektra. Varovanci Aleša Pipana so pri Krki presenetljivo, a zasluženo zabeležili šesto zaporedno zmago. Dolenjcem so nasuli kar 110 točk. Srečanje se je odločilo v zadnjih petih minutah, ko je Zlatorog na krilih Goljoviča in Collinsa dokončno strl odpor domačih. Novinec Andrew David Collins je že na prvi tekmi s 13 točkami dokazal, da bo v nadaljevanju prvenstva dobrodošla okrepitev. Zopet je blestel Nejc Strnad, ki je dosegel 27 točk: »Dobro smo se pripravili ter z dobro in kolektivno igro v obrambi in napadu zasluženo slavili. Nikakor ni pomembna moja visoka statistika, v ospredju so predvsem naše zmaga, želja in bojevitost. Samozavest je na visokem nivoju in želimo
nadaljevati z zmagami.« Laš-čane do zanesljive uvrstitve med najboljših sedem ekip loči le še ena zmaga. V primeru, da bi Hopsi in Parklji do konca rednega dela lige izgubili na enem od srečanj, bi Laš-čani lahko izgubili vse tekme in vseeno zasedli mesto med najboljšo sedmerico.
Šentjurčani so deseto prvenstveno zmago osvojili v Kopru, ko so v dramatični končnici slavili po podaljšku. Najučinkovitejši je bil s 25 točkami Sandi Čebular, z 273 točkami tretji najboljši strelec lige. Z zmago so gostiteljem dokončno zaprli vrata lige za prvaka, zabeležili pa zelo pomembni točki pred zadnjimi štirimi krogi, ko imajo neugoden razpored (Krka, Zasavje, Slovan, Šenčur). V trobo-ju za uvrstitev med sedmerico s Parklji in Hopsi ima Šentjur točko naskoka pred zasledovalcema.
Elektra je proti zadnjeuvrš-čeni ekipi Šenčurja pričakovano slavila sedmo zmago in prekinila katastrofalen niz sedmih zaporednih porazov. Z zmago še ostaja v boju za ligo za prvaka, vendar z resnično
Nejc Strnad je odigral odlično v Novem mestu.
malo možnostmi. Močno bi si jih povečali z zmago proti Heliosu, s katerim so se pomerili sinoči.
Zlatorog, Šentjur in Hopsi bodo konec tedna nastopili na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja, ki ga bo gostilo Novo mesto. Laščani bodo če-
trtfinalni obračun s TCG Mer-catorjem odigrali v četrtek, tekmi Slovan - Šentjur in Krka -Hopsi pa sta na sporedu v petek. Sicer pa se lahko Laščani pohvalijo z naslovom pokalnega prvaka iz leta 2004, ko so z imenom Pivovarna Laško po podaljšku ugnali Olimpijo. Leta
1996 so se veselili tudi Polze-lani, ko je po zmagi nad BWC Mariborom prvak postala Ko-vinotehna Savinjska Polzela. S 15 naslovi so najuspešnejši Ljubljančani, enkrat so bili najboljši tudi Domžalčani.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Zadržana
Na olimpijskih igrah v Vancouvru se je na srednji skakalnici Primož Pikl z Ljubnega ob Savinji uvrstil v finalno serijo, nato pa zasedel 24. mesto.
Med nordijskimi kombinatorci je Velenjčan Gašper Berlot pristal na 37. mestu. Po nastopu na srednji skakalnici je v teku na 10 kilometrov izgubil 24 mest.
DŠ
Prestavljen štart za celjenje ran
Vodstvo tekmovanja 1. slovenske nogometne lige je zaradi prevelike količine snega in posledično neustreznih zelenic na večini štadionov začetek spomladanskega dela prvenstva prestavilo za en teden.
Nogometaši CM Celja so odigrali dve pripravljalni tekmi na travi, v Biljah proti srbskemu Javorju in v Rovinju proti hrvaškemu Interju. Obe sta se zaključili brez golov. Celjski klub je bil pripravljen v soboto v Areni Petrol gostiti Gorico, saj je igrišče ustrezno očiščeno. Vseeno pa mu bo prestavitev tekme ustrezala, kajti na spisku poškodovanih in obolelih so se Marlonu, Kuljancu, Dvorančiču, Krljanoviču in Močivniku pridružili Močič, Rep, Duspara in Purišič.
DEAN ŠUSTER
Veseli iz Zetre
Rokometaši velenjskega Gorenja in Bosne so se v 7. krogu skupine B lige prvakov v Sarajevu razšli z neodločenim izidom 31:31.
Zadnji gol je za goste iz sedemmetrovke dosegel Ivan Čupi-ć. Po izenačenju Banića, Velenjčani v zadnjih 25 sekundah niso uspeli doseči zmagovitega gola, ko je poskusil Jure Natek. »Moja ekipa je pokazala velik karakter. Izvlekla se je iz izgubljene situacije. Pred tekmo bi podpisal za točko, toda na koncu mi je kar malo žal, saj smo imeli v igri obe,« je priznal trener Branko Tamše, ki se bo s svojo zasedbo že jutri v Rdeči dvorani pomeril s poljskim prvakom Kielcami.
DŠ
Roki Drakšič suvereno stopa po poti svojih izkušenejših klubskih kolegic, Urške Žolnir (z desne), Petre Nareks in Lucije Polavder.
Roki prvi, Vlora druga, Matjaž tretji
Slovenski judoisti in ju-doistke so nastopili na tekmah svetovnega pokala na Dunaju in v Budimpešti.
V avstrijski prestolnici je spet zablestel Grižan Roki Drakšič. V kategoriji do 66 kg je član celjskega Sankaku-ja kar štiri borbe od petih dobil z iponom: »Zelo sem zadovoljen, tudi z nastopom v finalu, ko sem ugnal zelo kakovostnega mongolskega borca Sanjaasurena.« V nedeljo je uspeh s tretjim mestom v kategoriji nad 100 kg dopolnil Celjan Matjaž Ceraj.
Na Madžarskem pa je navdušila Drakšičeva klubska kolegica, Celjanka Vlora Beđeti. Osvojila je srebrno kolajno v kategoriji do 63 kg. Po vrsti je premagovala Hrvatico Be-ljićevo, Brazilko Silvo, Ma-džarko Szabo, v polfinalu Ja-
ponko Tanako, v borbi za zlato odličje pa je morala priznati premoč Japonki Abe Kane.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Prijetno je presenetila Vlora Beđeti, še posebej v polfinalu, ko je izločila tekmovalko z Japonske.
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL, 14. krog: Tomi Press Bronx - Dobovec 2:2 (1:0); Re-pinc (35), Stres (39). Vrstni red: Litija 37, Gorica 30, Op-last 28, Puntar 27, Dobovec 25, Izola 19, Ptuj 8, Tomi Press Bronx, Sevnica 7.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina B, 7. krog: Bosna - Gorenje 31:31 (17:15); Doborac 9, Međić, Amaudovski 6; Ču-pić 7, Natek 4, Žvižej, Šte-fanič, Bezjak, Šimič, Cehte 3, Harmandić, Golčar 2, Rnić, Bajram 1. Vrstni red: Veszprem, Rhein Neckar 12, Kielce 9, Gorenje, Cham-bery, Bosna 3.
1. B SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško B - Ajdovščina 29:28.
1. SL (ž), 19. krog: Celeia Žalec - Zagorje 26:34 (12:15); Tana Sutaj 9, Potočnjak 7, Če-renjak 6, Turnšek, Pirc 2; Lju-bas 12, Stipanova 9, Burja -Celje Celjske mesnine 25:23 (12:17); Ferfolja 8, Barič 6; Gerič 9, Z. Bojovič 5, Jug 4, Ahlin, Amon 2, Pelikan 1. Vrstni red: Krim Mercator 36, Olimpija 33, Zagorje 30, Ce-leia Žalec 29, Krka 22, Ptuj 19, Burja 17, Celje 14, Piran, Izola 11.
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Krka - Zlatorog 102:110; Lučić, Nikolić 22; Strnad 27, Goljovič 18, Atanackovič 15, Collins, Čmer 13, Rizvić 9, Bubnič 8, Pelko 4, Nikolič Smrdelj 3, Koper - Šentjur 86:92; Richter 19, Kunc 16; Čebular 25, Simović 22, Alispahić 12, La-pornik 11, Crenshaw 8, Ruči-gaj 7, Sebič 5, Jovanovič 2, Elektra - Šenčur 91:62;^ Košto-maj 20, Miljković 18, Ćup 16, Lelič 11, Podvršnik 10, Lekič, Sjekloča 4, Golež, Bilič 3, Horvat 2; Virijević 17, Horvat 16. Vrstni red: Krka, Zasavje 31, Helios, Geoplin Slovan, Zlatorog 30, Šentjur 28, Par-klji, Hopsi 27, Elektra, Mercator 25, Koper 22, Šenčur 18.
1.	B SL, 18. krog: Grosuplje - Rogaška 96:87; Markovič 26, Lobe 21; Spešič 18, Smajlo-vič 15, Jotič 13, Ravnikar 12, Ambrož, Marčič 8, Pešič 7, Kos 4, Markovinovič 2. Vrstni red: Maribor, Rogaška 33, Litija, Branik 31, Kraški zidar, Medvode 29, Grosuplje, Postojna 28, Hrastnik, Triglav 27, Konjice, Nova Gorica 26, Janče 25.
2.	SL - vzhod, 17. krog: Pod-bočje - Pakman 73:75, Terme Olimia - Dravograd 78:71, Ježica - Vrani Vransko 82:68. Vrstni red: Radenska Creativ 34, Terme Olimia 31, Bistrica 30, Ježica 29, Union Olim-pija B, Pakman 26, Ilirija 25, Podbočje 23, Dravograd, Cal-cit 22, Vrani 20, Lastovka 18.
1. SL (ž), 17. krog: Ilirija -Kozmetika Afrodita 91:42; Za-lar 18, Hozjan, Vene 12; Starček, Baloh 8, Krebs, Turk 6, Muhovic, Lesjak 4, Vodeb 2. Vrstni red: Merkur 35, Kranjska Gora 33, AJM 32, Ilirija 27, Triglav 25, Ježica, GVT 24, Odeja 22, Domžale, Kozmetika Afrodita 18.
ODBOJKA
1. SL, 3. krog, zelena skupina: Duol - SIP Šempeter 3:1. Vrstni red: Duol 33, Kropa 28, Šempeter 27, Krka 22, Svit 18, Maribor 6.
1. SL (ž), 3. krog, modra skupina: Aliansa Šempeter -Koper 0:3. Vrstni red: Calcit 15, Branik 9, Koper 7, Nova Gorica 6, Aliansa 0. (KM)
sO.'
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 16. 2.
KOŠARKA
1. SL (ž), 18. krog, Rogaška: Kozmetika Afrodita - GVT (18).
Sreda, 17. 2.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina B, 8. krog, Velenje: Gorenje -Kielce (17).
1. SL, 20. krog: Krško - Celje Pivovarna Laško (19.30).
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Nov dom fotografije
V Celju poslej stalni Fotosalon - prostor za razstave, fotografska izobraževanja in potopisna predavanja
odprli v njem svoj predal. V nadaljevanju načrtujemo inter-netni portal, na katerega bo mogoče nalagati posnetke, ocenjevali jih bomo in tekmovali bomo za fotografijo leta, ob koncu leta pa to predstavili na razstavi,« napoveduje Masnec.
Vsekakor je nov celjski Fo-tosalon pridobitev za mesto, saj lahko postane središče za
razstave, pa tudi za popotnike. Popotništvo in fotografija v teh časih digitalnih tehnologij hodita pač z roko v roki in Masnec je to spoznal. Že ogled razstave Celje - ljubezen moja je odločna popotnica tej novi celjski galeriji.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Masnec za prihodnji mesec napoveduje novo razstavo, ki bo zaokrožila promocijo njegove knjige. »V njej sem zbral okoli 300 fotografij, ki sem jih odbral izmed več tisoč posnetkov iz 15 let dela na Novem tedniku.«
Celje ima od nedelje nov stalni Fotosalon, lepo, sodobno urejeno galerijo, namenjeno izključno fotografiji. V središču mesta, na Stanetovi 6, jo je odprl nekdanji fotoreporter Novega tednika in zatem lastnik turistične agencije Dober dan Edi Masnec.
Na več kot 100 kvadratnih metrih je uredil galerijo za fotografije, ki so jo odprli z razstavo 60 fotografij povabljenih avtorjev na temo Celje -ljubezen moja. Sodeluje 20 avtorjev s širšega celjskega območja, razstava pa bo na ogled mesec dni.
Sicer pa je Fotosalon za mesto prava pridobitev. Zanjo se je Masnec odločil, ker je želel povezati svoje nekdanje foto-reporterske izkušnje, pa 15-letne izkušnje iz turizma in nov trend, digitalno fotografijo, ki praktično vsakomur omogoča še kaj več od zgolj posnetkov za družinski album.
Fotosalon bo odprt vsak dan, sicer pa bodo ob praznikih ali ob večerih tam številna predavanja ali tečaji. »Vsak drugi četrtek bodo potopisna predavanja. Že v četrtek bo Jure Kra-vanja pokazal in povedal, ka-
ko je videti Islandija. Sledi predavanje o preživetju cunami-ja, čez mesec dni pripravljamo tečaj o tem, kako slikati ponoči. Skratka, v tej galeriji bomo prepletali strokovna predavanja s popotovalnimi, skupni imenovalec pa je, seveda, fotografija,« napoveduje Ma-snec. »Vsakdo, ki ima vsaj malo tega trendovskega načina življenja zadnjih let, bo tu našel prostor zase. Fotografija ni več le moda, je potreba in odlična se mi zdi zamisel Jureta Kra-vanje, da bi fotografija postala nov učni predmet, kot računalništvo. Med prvimi v Sloveniji ponujamo priložnost vsem, da na nevsiljiv način doživljajo svojo umetniško in po-potniško dušo.«
Fotosalon je namenjen tako tistim, ki želijo tam razstavljati, kot tudi tistim, ki ga želijo zgolj najeti za svoje potrebe. Imajo tudi pisarno, kjer bodo nudili pomoč pri postavljanju razstav, pri skeniranju starih fotografij, pripravljanju fotografij za tiskane medije, knjige ... »Tu je prostor tudi za naš novi portal Guide2Slove-nija. Gre za britanski popot-niški portal in kot uredniki smo
Otvoritve Fotosalona in hkrati razstave Celje - ljubezen moja, se je udeležilo veliko občinstva, Fotosalon pa je uradno odprl župan občine Bojan Šrot.
Na koncertu v Štorah so bile Žabe v polni formi.
Prihaja čas za smeh
S slavnostno otvoritvijo in uprizoritvijo komedije Krpan vs. Brdavs v režiji Marka Bratuša in izvedbi kulturnega zavoda KULT se bodo v petek ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje začeli letošnji Dnevi komedije.
Za letošnji festival je selektorica, sicer dramaturginja SLG Celje Tatjana Doma izbrala 8 tekmovalnih in še zaključno predstavo, tudi letos so pripravili spored treh spremljevalnih predstav. Do 14. marca je tako vsak ko-
nec tedna v Celju smeh zagotovljen. Občinstvo bo ob omenjeni v tekmovalnem delu festivala videlo še predstave Svobodni zakon (Narodni dom Maribor, novi ZATO), Neron (SNG Drama Ljubljana), Grdoba (MGL), Chicc-hignola (Gledališče Koper), Nenavadna prigoda (SNG Nova Gorica), Revizor (PG Kranj), domačo prestavo Triko in zaključno predstavo Ti nori tenorji (Narodno gledališče Kikinda). Spremljevalni spored tkejo stand up komedija ZapufanPikaSN (Ta-
Žabe v polni formi
Z Urošem Perićem, Mio Žnidarič, s Steveom Klinkom in Franjem Mačkom navdušili na koncertu v Štorah
Žabe, najstarejši ljubiteljski big band v Evropi, so spet dejavne in v vroči formi. Tako lahko sklepamo po odličnem koncertu, ki so ga na kulturni praznik odigrale v Štorah.
dej Toš), Marjetka str. 89 (MG Ptuj) in Duohtar pod mus (SNG N. Gorica, Gledališče Koper).
Predstave tekmovalnega programa se potegujejo za nagrado za žlahtno predstavo, režiserja, komedijantko in komedijanta leta. Podeli jih strokovna žirija. Tekmovalne predstave ocenjuje tudi publika in tako izbere najboljšo predstavo po oceni gledalcev. Poleg tega publika vsak večer izbere tudi komedijantko ali komedijanta večera.
BS
Čeprav so se v big bandu tokrat osredotočili bolj na spremljavo odličnih gostov, Mie Žnidarič in Stevea Klin-ka, sijajnega pianista in pevca Uroša Perića in klarinetista Franja Mačka, so dokazali, da v nasprotju z dvoživkami, po katerih se imenujejo, ne poznajo zimskega spanca.
Kot je povedal novi predsednik orkestra Tomaž Majcen, vadijo enkrat tedensko in pripravljajo ob svojem železnem tudi nov, svež repertoar, ki ga bodo že letos predstavili tudi na novi zgoščenki. »Z izidom te bomo napovedali prihodnjo sezono, ko bomo v letu 2011 slavili 65-letnico nepretrganega dela.«
Žabe so se tokrat predstavile v 20-članski zasedbi, ki jo močno pomlajeno z nekaterimi novimi, mladimi, odličnimi, tudi poklicnimi glasbeniki še vedno vodi David Jarh, tudi odličen trobentač. Sicer pa so Žabe še vedno zveste swingu, ki jih je tudi združil, a v spored uvrščajo tudi vse več sodobnejših skladb, tudi njihov zvok je precej sodobnejši, s čimer le potrjujejo dobro formo in resne priprave na jubilej.
»Letos bomo zanesljivo nastopili na poletnem festivalu big bandov v Marezigah na Primorskem, pripravljamo se na snemanje plošče, a tudi v Celju, kjer letos zaradi tehnič-
nih težav ni bilo tradicionalnega božičnega koncerta, nas bo občinstvo zanesljivo videlo. V mislih imamo kak poletni promenadni koncert in letos zanesljivo nadaljevanje božičnih koncertov,« je napovedal Majcen.
BRST Foto: GrupA
NE ZAMUDITE
... predstave Čefurji raus, ki jo bo v sredo ob 20.00 v Celjskem domu uprizoril Aleksandar Ra-jaković - Sale. Gre za eno najuspešnejših monokome-dij zadnjih let, ki je v kratkem času »nabrala« že več kot sto ponovitev. Monoko-medijo po romanu Gorana Vojnovića je dramatiziral in režiral Marko Bulc, producent pa je Dejmo stisnt teater. Marko Đorđić je »čefur«. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, s policijo in še mnogih drugih. Predstavo odlikuje živa in aktualna govorica mladih »čefurjev«, ki je svojevrstna mešanica slovenš-
čine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga. Predstava je prejela izjemne strokovne kritike, hkrati pa je takoj postala tudi izredno priljubljena pri občinstvu. Vstopnina l5 EUR.
Pisalni stroj, ki Vladimirju Vekiću dobro služi že vrsto let, je bolj zanesljiv kot računalnik, vendar se bo Vekić pri 85 letih vseeno posodobil. V Rogatcu zato obiskuje tečaj računalništva.
V krsti so bile klobase
Nova knjiga Vladimirja Vekića, ki pozna veliko zanimivih zgodb, je izšla za njegov 85. rojstni dan - Obiskuje tečaj računalništva
Za 85. rojstni dan pisatelja in pesnika Vladimirja Vekića iz Rogatca je bilo najlepše darilo izid njegove nove knjige z naslovom Dežurni krivci. To je že šesta knjiga zanimivega človeka, ki ostaja pri visoki starosti izjemno čil.
NOVA RUBRIKA
DMtednik
mini
I \
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet/
Svoje vprašanje pošljite na tednik@fit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
»Jutri dopoldne žal nimam časa, ker imam tečaj računalništva,« sem izvedel med dogovarjanjem za najino srečanje. Vekić obiskuje od decembra v domači knjižnici tečaj, ki ga je opravil že pred šestimi leti, vendar je nato odšel na operacijo oči, zato mora znanje osvežiti. Ugotovil je, da njegov zvesti pisalni stroj ne ustreza več potrebam današnjega časa, saj je pisanje ter urejanje besedil na računalniku bistveno lažje.
Na železnico
Iz domače srednje Dalmacije, iz okolice Makarske, se nerad spominja osnovne šole, kjer je bil najboljši učenec, vendar kljub temu ni imel sreče. Bilo je v zadnjem, šestem razredu osnovne šole, kjer je veroučitelj razlagal o stvarjenju sveta. Živahnega in zvedavega Vla-dimirja je zanimalo še več, zato je vprašal, kdo je ustvaril Boga. Besni veroučitelj, ki je to razumel kot nagajanje, ga je zgrabil ter vrgel iz razreda. O dogodku iz šole se je po mestu hitro razve-delo in celo žandarji so, ko so ga srečevali, pripominjali: »Poglej, to pa je mali komunist.« V rodni deželi morja in sonca, kjer ima precej sorodnikov, je bil nazadnje pred nekaj leti.
Najprej se je na polotoku Pelješcu učil za kovača, nato je postal železničar, ki je
med drugim delal kot telegrafist, vlakovni odpravnik ter nazadnje kot dolgoletni šef postaje v Rogatcu. V Slovenijo je prišel bolj kot ne po naključju. Leta 1972, ko je še bil šef postaje v Bijelji-ni v Bosni in Hercegovini, ga je neki Makedonec obtožil širjenja nacionalizma. »Sodnik, ki je vedel, da to ni res, mi je svetoval, naj menjam tako okolje kot železniško postajo,« se spominja Vekić. Izvedel je, da v Sloveniji potrebujejo ljudi za delo, saj je bilo dela kolikor hočeš, vendar je manjkalo stanovanj. Vekićeva družina s tremi majhnimi otroki je uspela dobiti sta-no vanje v Rogatcu, kjer je nato delal kot šef železniške postaje približno desetletje in pol. Takrat je bilo na rogaški postaji več kot petdeset zaposlenih, danes nekajkrat manj. »Vlaki so bili polni do leta 1976, nato zaradi konkurence avtobusnega prometa ter osebnih vozil vse manj,« se spominja dolgoletni železničar. Z železniške postaje v Rogatcu mu je med drugim ostal v spominu nesrečni dogodek, ko je neki potnik zaradi slabosti umrl pred okencem.
Na železnici je delal vsega skupaj kar 38 let, brez nesrečnih dogodkov, kot potnik pa je bil očividec železniške nesreče pri Vinkovcih. V vlaku, ki je prevažal zapornike, jih je kar nekaj umrlo. Posebno zanimiva je njegova pripoved iz prvih let po drugi svetovni vojni, ko je vladalo pomanjkanje hrane, vendar so se ljudje vseeno odlično znašli. Očitno so se najbolj na železniški postaji Đeletovci na Hrvaškem, kjer je služboval, saj so od tam tihotapili suho svinjsko meso v pristaniško mesto Reka celo v krstah. Sorodnik šefa postaje je bil zdravnik ter je napisal lažni mrliški list za pokojnika, ki so
ga v krsti nadomestile klobase ter druge mesne dobrote za lačne Rečane. Takšno krsto, ki sta jo na dolgi poti spremljala vlakovna odpravnika, so naložili na potniški vlak, na Reki pa jo je pričakala v črno oblečena jokajoča »vdova«. Človeška iznajdljivost ne pozna meja.
Dober opazovalec
Človek, kot je Vladimir Vekić, ki zna svet odlično opazovati ter ima literarni dar, seveda v sebi občuti potrebo po pisanju. »Srečal sem veliko različnih ljudi ter doživel veliko različnih dogodkov. Vse to sem si zabeležil ter nato doma pisal,« pravi Vekić. Svoje pesmi in knjige piše že dolga leta in bera je kar bogata, saj poleg njegovih šestih knjig, ki so že izšle, šest del še čaka na objavo. Med deli, ki čakajo na objavo, je na primer zbirka s štirimi pesmimi Hoja skozi čas, v kateri ima najdaljša pesem kar petsto verzov. Danes piše manj kot nekoč.
Piše v slovenskem jeziku ter predvsem v »srbohrvaščini«, kot imenuje jezik, ki ga uporablja, saj sedanje »čiste« hrvaščine, z novimi pravili, ne obvlada. Posebej se vključuje v srečanja pesnikov in pisateljev, ki ustvarjajo v Sloveniji v svojem (tujem) ma-ternem jeziku, sodeloval pa je na skoraj vseh dosedanjih tridesetih srečanjih. Tam se zberejo avtorji, ki pišejo v enem od kakšnih osmih tujih jezikov, strokovnjaki z različnih slovenskih in tujih fakultet pa jim pomagajo na različnih literarnih in prevajalskih delavnicah.
V Rogatcu, kjer živi približno štiri desetletja, se Vladimir Vekić dobro počuti. »Ro-gatčani so dobri in prijetni ljudje,« jih rad pohvali. Kot nekdanji partizan, ki je bil v partizanski rečni mornarici na Donavi, je danes na čelu občinskega odbora borcev za vrednote NOB, v njegovem te-
Med šestimi knjigami pesnika in pisatelja Vladimir-ja Vekića iz Rogatca je zadnja knjiga Dežurni krivci, kjer opisuje človeške usode iz obdobja jugoslovanskega spora s Stalinom. Prav tako so objavljeni Ve-kićeva zbirka novel Kaj bi ti govoril, Ivan!, roman Mala Ana, komedija Iznajdljivi mož (ki so jo igrali v Rogatcu) ter pesniški zbirki Pot skozi Saharo ter Pesmi, ki je izšla pred dvema desetletjema na Hrvaškem.
lesu pa so od takrat ostali drobci mine. V Rogatcu, kjer je tudi med veterani zadnje vojne za Slovenijo, je še predsednik nadzornega odbora upokojenske politične stranke, bil pa je prav tako dejaven v drugih društvih. Rogat-čani ga tako poznajo kot nekdanjega predsednika kulturnega društva ter društva upokojencev, člana društva za ustanovitev Muzeja na prostem ter muzejskega vodnika, člana čebelarskega društva, med službovanjem je bil član centralnega delavskega sveta Železniškega gospodarstva Ljubljana, štiri leta je bil sodnik porotnik ter še kaj bi se našlo.
Med knjigami, ki še čakajo na objavo, so dve zbirki pesmi, drama ter komedija, zbirka novel ter trilogija Razbito steklo, ki obsega več kot tisoč tipkanih strani.
Pesniku in pisatelju iz Rogatca zdravje še vedno razmeroma dobro služi. Njegovo jutro se začenja z dvaj-setminutno telovadbo, dopoldne med drugim redno prebere svoj dnevni časopis, vsak dan opravi tri kilometre dolg sprehod, poleti obdeluje vrt ... Zato seveda že razmišlja o izidu nove, sedme knjige.
BRANE JERANKO
Pesnik in pisatelj Vladimir Vekić s svojo novo knjigo Dežurni krivci, kjer opisuje človeške usode iz obdobja jugoslovanskega spora s Stalinom. To je že njegova šesta knjiga.
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Nemški ovčar v roza oblekici?
Pozdravljeni, ljubitelji živali! Danes je veselo pustno rajanje, iz zvočnikov se sliši zabavna in lahkotna glasba, pustne šeme plešejo po ulicah mesta. In katere vse so te maškare? Klovni, politiki, delavci, maske na aktualne teme ... Med pisano druščino pa se pogosto najdejo tudi živalske maske, med njimi tudi kužkov in muck.
Zgodi pa se, da lastniki na- ta dan prelevimo v nekaj čisto
šemijo tudi svoje ljubljence. Spomnim se, da sem nekaj let nazaj ravno na pustni torek srečala gospo z majhnim psičkom, ki je bil našemljen kot princeska. No, ja, saj vem, da je pust namenjen temu, da se
drugega, ampak našemljen pes? Če je maskiranje živali smešno in zabavno med pustnim časom, pa, po mojem mnenju, ostale dni v letu ni preveč. Zaščitne obleke proti mrazu in padavinam, to še gre,
ampak pobarvani kremplji, kožuh, obarvan v žive barve, če-veljci? To pa je že preveč. S tem žival popolnoma počlovečimo, kuža tako ni več ku-ža, ampak napol človeški otrok, kar pa ni prav. Lahko bi na te stvari gledali tudi z zornega kota mučenja živali. Morda pa kužku takšne stvari ne ugajajo in bi lahko govorili o trpljenju živali. Skratka, živali moramo dopustiti, da je to, kar je, a s točno določenimi me-
Jaz sem tudi izgubljenček, ki išče svoj stari dom. Sem iz Marija Reke in sem star 5 let. Pa zelo, zelo, zelo prijazen. (7794)
Sem vesele narave, vedno nasmejana, mirnega karakterja in ustrežljive sorte. Sem že sterilizirana, stara pa 2 leti. Posvoji me! (Lajka)
Moj kuža ima zadah
Verjetno se je že vsak lastnik psa kdaj srečal s primerom, da ima njegov pes zadah iz ust. Težave dlesni in zobovja so tudi vse pogostejši vzrok, da lastnik poišče pomoč veterinarja.
Če lastnik opazi neprijeten zadah, krvavitev iz dlesni, težave pri žvečenju hrane, izogibanje trdi hrani ali prekomerno slinjenje, je velika verjetnost, da psa mučijo zobje oz. dlesni. Zobna gniloba (ka-ries) je pri psih in mačkah redek pojav zaradi specifike njihove prehrane (več beljakovin in malo ogljikovih hidratov).
Lastniki psov se še vedno premalo zavedamo, da je prav tako kot za našo ustno higieno potrebno skrbeti tudi za pasjo. Vsakodnevno čiščenje je najboljši način preprečevanja težav. Čiščenje pa je nemalokrat težavno oz. nemogoče za lastnike psov, da ga izvajajo. Nanj je najbolje navaditi psa postopoma, ko je še mlad in
Nalaganje zobnega kamna ni pri vseh pasmah psov enako pogosto. Najbolj dovzetne so male in srednje pasme psov (pudelj, koker španjel, maltežan, buldog, mops, pinč itd.). Velike pasme so manj dovzetne, vendar nikakor ne odporne.
učljiv, vendar ne smemo pretiravati, da se mu ne upre. Sčasoma se vsi psi navadijo in jim je lahko to celo v zabavo.
Samo čiščenje se izvaja s posebej zasnovanimi in specifičnimi zobnimi krtačkami in pastami, ki pripomorejo k boljši higieni in odstranitvi zobnih oblog. Najboljši način odstranitve zobnega kamna oz. oblog je še vedno mehansko čiščenje. Obstaja pa tudi cela vrsta pripomočkov za grizenje, ki mehansko odstranjujejo obloge z zob, in hrana, ki je posebej zasnovana, da čisti in preprečuje nastanek zobnega kamna.
Zobni kamen je namreč v prvi vrsti najpogostejši vzrok nastanka zadaha in kasneje razvoja parodontalne bolezni. Pa-rodontalna bolezen je neozdravljiva in venomer napreduje, zato je pametno, da psa ob-
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Sem star 1 leto, sem iz Mozirja doma, prijazne narave - me mar kdo pozna? (7788)
Starost: 2 leti. Najden: Šentjur. Lepotec po telesu, stasu in duši. Ga kdo pogreša? (7795)
jami, nikakor pa je ne smemo počlovečiti. Samo predstavljajte si nemškega ovčarja, oblečenega v roza oblekico, z roza klobučkom in roza čeveljci. Bi bil to še vedno pes? Dvomim.	NINA ŠTARKEL
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
varujemo, kolikor je v naši moči pred nastankom le-te.
Če pa je zobni kamen že prisoten, ga je potrebno odstraniti, še preden prizadene ob-zobno tkivo. Odstranjevanje zobnega kamna izvajajo veterinarji pod splošno anestezijo s posebnim aparatom. Za psa je to popolnoma neboleč poseg, pregleda se tudi ustna votlina, odstranijo se tudi majavi zobje, skratka naredi se popolna sanacija ustne votline. Po samem čiščenju priporočamo še nekajdnevno zdravljenje z antibiotiki in uživanje posebne dietne hrane za preprečevanje nastanka zobnih oblog.
Svetujem, da lastnik psa, kadarkoli je pri veterinarju, le-tega poprosi, če lahko psu pregleda zobe, saj le pravočasno odkrite težave uspešno odpravimo. S tem boste svojemu psu prihranili kup bolečin in neprijetnosti.
KLAUDIJ KASENBURGER, dr. vet. med.
Veterinarska bolnica Šentjur
ZIMSKE POCITNICE
Snežna idila na Celjski koči
Družinski paketi že za 209 EUR
(2 x polpenzion. 2 odrasla + 1 otrok)
m	V ■ V V	I	v
Smučišče bo v času zimskih počitnic odprto:
od 9.00 do 16.00 ter 17.00 do 21.00
jini le-teh pa so v zadnjih dveh letih na Celjskem krivi vinjeni vozniki. Lani in predlani je zaradi pijanih voznikov na našem območju umrlo kar 33 ljudi. Kar nekaj prostovoljcev za darovanje pa je tokrat dalo kri prvič. Med njimi tudi direktor PU Celje Karol Turk: »Vse je enkrat prvič. Gre za celovito preventivno akcijo in darovanje krvi je le en segment projekta, ki traja že od lani in bo še trajal vse leto. Ključni namen je, da na tak način pomagamo zbrati kri za tiste, ki jo resnično potrebujejo!« Goršek pa je do zdaj daroval kri že desetkrat.
Kri bo na oddelku za transfuzijo Splošne bolnišnice Celje moč darovati tudi 1. in 3. marca med 7.30 in 10. uro.
»Na odvzemne dneve, to so ponedeljek, torek in sreda pride približno 70 krvodajalcev, ob četrtkih, ko so krvodajalske akcije, pride tudi do 150 ljudi. Mesečno je to 900 enot
Policisti tokrat »udarili« v Celju in Mozirju
V drugi večji akciji nadzora prometa le v nekaj urah pri- @ držali 14 pijancev
E o
u
<ù
u
o
"C
Generalni direktor slovenske policije Janko Goršek je nekajminutni odvzem krvi spremljal z nasmeškom.
Darujte kri za poškodovance prometnih nesreč
Prvi pod iglo šel generalni direktor slovenske policije Janko Goršek - Dnevno tudi do 70 darovalcev, med njimi vedno več mladih
Včeraj in danes se na Celjskem nadaljuje projekt Alkohol res ubija. V Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje je namreč krvodajalska akcija, ki jo pripravlja Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu. Včeraj so tako kri darovali vodilni v večini institucij, ki so v to skupino vključene, od celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, Psihiatrične bolnišnice Vojnik, celjske bolnišnice, ZŠAM-a, Društva para-plegikov JZ Štajerske do Šolskega centra Celje.
Prvi je na stol sedel generalni direktor slovenske policije Janko Goršek, za njim pa direktor celjske policije Karol Turk in vodja Operativno-ko-munikacijskega centra Celja Božidar Pezdevšek. Vodja Oddelka za cestni promet na celjski policiji mag. Elvis A. Herbaj, ki je eden zaslužnej-ših za premike na področju prometne varnosti na Celjskem, pa bo kri daroval naslednji teden. Kri namreč redno daruje, od zadnjega odvzema pa še ni minilo tri mesece.
Je bilo pa v transfuzijskem centru včeraj videti kar nekaj vidnejših Celjanov. Poleg Nuše Konec Juričič iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo še člane Društva paraplegikov JZ Štajerske, ki so tudi sami v nekem trenutku potrebovali kri, saj so bili žrtve v prometu.
Kri, ki jo bodo v akciji zbrali, bodo namenil izključno poškodovancem v prometnih nesrečah. Za skoraj dve tret-
Minuli vikend je bila na Celjskem že druga večja akcija policijskega nadzora prometa. V noči na soboto je tako 30 policistov preverjalo hitrost in psihofizično stanje voznikov na območju Celja in Mozirja. Med vsemi vozniki, ki so jih ustavili, jih je bilo več kot 30 vinjenih, 14 so jih pridržali. Najbolj pijanega voznika so ustavili v Celju, napihal je 1,29 miligrama alkohola na liter krvi. V Mozirju pa so pridržali voznika, ki kljub policijskim znakom ni ustavil, a so ga kasneje vendarle dobili. Napihal je 0,64 miligrama alkohola na liter krvi, izrekli pa so mu tudi za 1200 evrov kazni.
»Mislim, da so se povprečne stopnje alkoholiziranih pri običajnih kršiteljih nekoliko znižale, ker se očitno pojavljajo v manjšem številu kot prej, čeprav jih je še vedno preveč. Na cesti pa žal ostajajo tisti, ki so očitno večkrat pod vplivom alkohola, in zanje bi lahko morda rekli, da so bolniki. Kar se tiče promet-
nih nesreč, pa jih povzročajo precej vinjene osebe, ki so podvržene takšnemu načinu življenja,« razlaga vodja Oddelka za cestni promet v na celjski policiji mag. Elvis A. Herbaj. Včeraj, po končani krvodajalski akciji, naj bi na celjski policiji bil tudi ožji sestanek. Generalnemu direktorju policije Janku Goršku so predstavili prve rezultate novega koncepta policijskega delovanja na področju prometne varnosti, ki na našem območju traja že od začetka januarja.
»Policisti so zelo motivirani, saj se lahko v celoti posvečajo enemu delu, lokacijam in posameznikom, ki pomenijo nevarnost na cestah. Rad bi, da bi bilo teh policistov še več, vendar zaenkrat ni te kadrovske možnosti. Bomo pa v prihodnosti morali delati na tem, da bodo tako ozko specializirane skupine tudi na območju drugih policijskih uprav,« je dejal Gor-šek.
SŠol
(Z J*
c O
Pogojna kazen za smrtno prometno nesrečo
Direktorju PU Celje Karolu Turku med darovanjem krvi ni bilo hudo. Številni novinarji so ga, medtem ko je ležal, izprašali o nekaterih aktualnih primerih ...
krvi, letno več kot 10 tisoč. Zaloge so dovolj velike in jih dopolnjujemo, tako da imamo za paciente v naši bolnišnici poskrbljeno, če je treba, pa pomagamo še drugim bolnišnicam,« pravi spec. transfuzijske medicine in predstojnica transfuzijskega centra Janja Pajk. Znano je, da se določene skupine pogosto organizirajo in darujejo kri, kot to vsako leto storijo razni moto klubi. »Vsako leto je tudi več mladih krvodajalcev, lani jih je bilo 1200. Med letom skupaj z Rdečim križem predavamo tretjim letnikom v srednjih šolah in tudi to pripomore k temu.«
Dobrodošla je kri vseh krvnih skupin, so pa Rh negativne skupine redkejše in ko je takih bolnikov več, se zmanjšajo tudi zaloge. »Takrat pozovemo ljudi k darovanju in moram reči, da imamo na našem območju srečo, saj ljudje vedno radi pridejo darovat kri,« še dodaja Pajkova.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Na celjskem okrožnem sodišču se je v petek začelo in končalo sojenje Albinu Ju-raku iz Celja zaradi povzročitve tragične prometne nesreče iz malomarnosti. 29. junija leta 2007 je na cesti Celje-Laško, v Debru, s tovornim vozilom trčil v voznika kolesa z motorjem Jožeta Skaleta. Zaradi hudih telesnih poškodb je motorist nekaj dni zatem v celjski bolnišnici umrl. Sojenje je trajalo več kot pet ur, senat s predsednikom sodnikom Markom Brišnikom pa je povzročitelju prisodil leto dni zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. To pomeni, da kazni ne bo prestal v zaporu, če v dveh letih ne stori enakega dejanja.
Jurak je motorista zbil med prehitevanjem na cesti, kjer to ni mogel nikakor storiti varno. Vseskozi je trdil, da pri začetku prehitevanja na nasprotnem voznem pasu ni
bilo nikogar, ko pa sta bila z motoristom vzporedno, je nasproti pripeljal še voznik tovornega vozila, ki se je nesreči uspel izogniti. Toda Ju-rak je z desno stranjo trčil v Skaleta, ki ga je odbilo čez obcestno ograjo. Prvi so mu pomagali reševalci, ki so bili naključno v koloni, toda kljub hitri pomoči je ponesrečenec dobil takšne poškodbe možganov, da je po nekaj dneh umrl. Čeprav je zagovornik obtoženega poskušal nakazati, da je za nesrečo morda kriv motorist in ne voznik tovornega vozila, teh namigov nista potrdila ne izvedenec sodne medicine ne izvedenec prometne stroke. Jurak je sicer nesrečo obžaloval, na dan Skaletove smrti pa je po svojem prijatelju njegovi družini poslal svoje sožalje. Kljub temu, da tožilstvo in obramba nista bila ravno zadovoljna s prometnim izvedencem Željkom Le-
skovškom, je senat zavrnil predlog, da bi za izvedensko mnenje zaprosili drugega. Mimogrede, s taistim izvedencem denimo niso bili »zadovoljni« niti na sojenju za lansko prometno nesrečo na avtocesti pri Ljubečni, kjer je bilo udeleženih več kot 10 deklet.
Sodnik Marko Brišnik, ki slovi po hitrih sojenjih, je pri kazni upošteval, da Jurak v času nesreče ni bil vinjen in da je do zdaj nekaznovan. Nesreča se je zgodila zaradi trenutne malomarnosti, toda Ju-raku je dejal, da je le on odgovoren za nesrečo, saj bi moral vedeti, kako se pravilno prehiteva, še posebej s tako ogromnim vozilom. Jurak je po poklicu mehanik in preizkusni voznik tovornih vozil. Ne glede na to so mu izrekli še stransko kazen šestmesečne prepovedi vožnje za vozila C-kategorije.
SIMONA ŠOLINIČ
Kdo je zapeljal v rdečo?
Celjski policisti preiskujejo nesrečo, ki se je zgodila v četrtek okoli 15. ure v križišču v Medlogu. Voznik cordobe srebrne barve, ki je vozil iz smeri Levca proti Čopovi ulici, trdi, da je v križišče zapeljal pri zeleni luči ter trčil v voznika audija. Ta pa prav tako zatrjuje, da je vozil pri zeleni luči. V trčenju se je lažje poškodovala sopotnica v enem od avtomobilov. Ker pri preiskavi ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je zapeljal v rdečo luč in s tem povzročil prometno nesrečo, policija naproša očividce, naj pokličejo na 113 oziroma na anonimno številko 080 1200.
Skoraj bi zmrznil
Žalski policisti so minuli teden iskali močno vinjenega občana, ki se je izgubil v gozdu v Zalogu pri Šempetru. Zaradi nizkih temperatur je obstajala tudi možnost, da bi moški v gozdu zmrznil, pred tem pa so ga neuspešno iskali že občani. Na teren sta odšla tudi policista, vodnika službenih psov. Po dveh urah temeljitega iskanja, so premraženega domačina našli spečega v snegu. Prav tako žalski policisti so prijeli žensko, ki naj bi januarja iz hiše na območju Prebolda večkrat kradla denar. Več podobnih dejanj naj bi storila tudi na območju Pariželj. Ovadili so tudi romunska državljana, stara 22 in 28 let, ki sta občanu na območju Šempetra ukradla 500 evrov denarja. Policisti so ju pridržali, kasneje pa ugotovili, da je eden od njiju osumljen tudi roparske tatvine na območju občine Trbovelj. Zanj je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Kulturno z roko v roki na OŠ Šempeter
Leta 1834, ko je France Prešeren objavil v Ilirskem listu Sonetni venec, zdaleč ni bil edini, ki se je zavedal, da leži usoda Slovencev v rokah posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s preljubo domovino. Pred tem je usoda deželice na sončni strani Alp skrbela tudi kralja Sama, kasneje Primoža Trubarja in njegove somišljenike, Valentina Vodnika, Antona Tomaža Linharta ter mnoge druge, podobno misleče ljudi. Se dandanes še zavedamo, kako pomembna so izročila prednikov, saj smo po njihovih zaslugah »stali inu obstali«?
Na OŠ Šempeter smo ob počastitvi kulturnega dne v petek, 5. februarja, obudili spomine na predhodnike, ki so tako ali drugače krojili našo usodo. Himno je odpelo 19 dečkov, ki so simbolično ponazorili zadnje leto najstništva naše samostojnosti. V
slavnostnem govoru je ravnateljica, mag. Petra Stepi-šnik, poudarila pomen Prešerna, Župančiča, Levstika in nenazadnje tudi Pavčka, saj so ohranili in ohranjajo lepoto, zvenečnost in spev-nost slovenske besede. Nanjo moramo biti v teh časih
še posebej ponosni ter se truditi, da zanamcem pustimo pečat, po katerem se bodo spominjali svojih korenin. Osrednjo prireditev so otvorile učiteljice OŠ Šempeter, ki so s svojimi ubranimi glasovi ter nastopom presenetile poslušalce ter jim zapele ljudsko pesem Kje so tiste stezice.
Nastopajoči učenci so gledalcem na zanimiv ter mladosten način prikazali nekaj odlomkov slovenskih klasikov, od ljudskega izročila v moderni preobleki, Jurčiča s kmečkimi prigodami do Prešerna kot »očeta« sloven-
Miha Alujevič na dvorcu Strmol
Na predpraznični petek so prostore dvorca Strmol zaznamovali zvoki klavirja izpod prstov Urbana Ulrycha in glas Mihe Alujeviča. Mojstri slovenske besede, Gregor Strniša, Dušan Velkaverh, Elza Budau, Frane Milčinski - Ježek, Milan Jesih, so navdihnili umetniški večer. Z glasbo Slovenske popevke, starimi melodijami in slovenskimi besedili nas je Miha popeljal skozi nostalgični večer. Rogatčani in okoličani so z veseljem pozdravili večer in Miho Alujeviča na koncu nagradili z ogromnim aplavzom.
UO
Foto: RUDOLF KREBS
ske poezije. Slednji sklop -recital Prešernovih sonetov - je učencem predstavil njim manj poznana dela ter mogoče koga izmed njih navdušil za branje njegovih Poezij. Prireditev so z glasbo povezovali otroški pevski zbor ter skupina Orff. Da je bilo delo dobro opravljeno, je bilo opaziti ob koncu prireditve, saj so učenci z močnim aplavzom nagradili svoje sošolce in tudi učiteljice.
Mogoče se za ohranjanje kulturne dediščine in narodne zavesti v prihodnje na naši šoli ni bati ...
BARBARA COTIČ
Ko pride časopis, pozabi na opravila
Tretjo nedeljo v januarju je praznovala 90. rojstni dan Matilda Rančnik iz Škalc, kjer živi skupaj s sinom Mihom. Kljub visoki starosti še vedno sama vodi gospodinjstvo, ko pride Novi tednik, pa pozabi na vsa gospodinjska opravila. Časopis prebira že od njegovih začetkov.
Mama Matilda je bila rojena na Paki nad Vitanjem, v družini s štirimi otroki. Svoje otroštvo je preživela na pašnikih v družbi sosedovih otrok, kjer so pasli krave. Kot mladenka je poprijela za vsako delo, si za prisluženi denar kupila šivalni stroj in pričela šivati obleke zase in družino. Ker je bila dobra šivilja, jo je kmalu poznalo mlado in staro na Rakovcu in v okolici Vitanja. V vasi je bila poznana kot dobra mama šestim otrokom in varuška še sosedovim in zato je vedno imela polno hišo otrok. Z možem Mihaelom sta se konec sedemdesetih, ko sta ostala sama, preselila v Zreče, kjer je še naprej šivala in pazila vnuke in sosedove otroke. Nato pa jo je pot življenja pripeljala v Slovenske Konjice, kjer še vedno, ko pride zima splete nogavice svojim otrokom in vnukom.
Matilda je svoj rojstni dan želela praznovati v krogu družine, zato je povabila svoje najbližje na nedeljsko kosilo k Čerjakovi gorci. Za njen rojstni dan so ji prišle čestitat tudi predstavnice Rdečega križa Slovenske Konjice.
MR
Učencem priznanja ob prazniku
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Občina Žalec tudi letos podelila priznanja učencem in mentorjem vseh petih osnovnih šol v občini.
Slovesnost so pripravili v Domu II. slovenskega tabora Žalec, priznanja pa je podelil župan Lojze Posedel. Za šolsko in izven šolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju je podelil 63 priznanj. V kulturnem programu je bila priložnostna predstava z naslovom Poezija je lahko . po scenariju in v režiji Tine Gorenjak.
TT Med prejemniki priznanj so bili tudi učenci in mentorji iz OŠ Petrovče. - Št. 13 - 16. februar 2010 -
Mladost v laseh
V sklopu sejma frizerstva in kozmetike smo si obiskovalci Celjskega sejma v petek, 5. februarja, lahko ogledali tudi projekt mladih frizerjev, poimenovan Mladost v laseh.
Priča smo bili pravemu spektaklu kreativnih in znanja željnih mladih ustvarjalcev iz različnih frizerskih šol Slovenije, združenih v Skupnost šol za oblikovanje, tekstil in frizerstvo, katerih predsednica je ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko na Šolskem centru Celje, Veronika Kokot.
Prvi so se s svojimi kreacijami predstavili dijaki Srednje tehniške šole iz Kopra, ki so svoj projekt poimenovali Pravljica v belem, poudarek pa so dali predvsem različnim barvam las.
Perspektivni, kreativni, znanja in idej prekipevajoči
dijaki iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko iz Celja so poklic frizerja opisali kot lep in ustvarjalen. Zanimivo koreografijo, iz katere sta vela mladostni navdih in energija, so dijaki 2. letnika, pod vodstvom koor-dinatoric, Veronike Kokot, Lucije Komplet in Andreje Kogovšek, poimenovali Na mladih svet stoji.
Z naslovom Sobotna noč v mestu je bil tematsko obarvan šov dijakov Srednje frizerske šole Ljubljana, ki je bil poln zanimivih oblikovnih elementov. Z raperskim pridihom oblikovano predstavo so mlade navdušili tudi mladi frizerji iz Frizerske šole Kranj; v barvah mavrice pa so nam dijaki Srednje šole za oblikovanje Srednje šole za oblikovanje Maribor ponesli sporočilo: upati, verjeti, ustvarjati in graditi gradove.
www.radiocelje.com
Posebno tekmovanje v ličenju za dijake je potekalo tudi na centralnem odru v dvorani K, tema pa je bila večerni make up. Tekmovalci so imeli na voljo 90 minut, da so svoje modele naličili za svečano priložnost. Žirija v sestavi Tina Fab-jan, Tina Cavazza in Urša Za-vršnik je imela, ko je bilo potrebno razglasiti zmagovalca, zelo težko nalogo. Zmagala je Teja Virant iz Srednje frizerske šole Ljubljana, ostali pa so za odlično opravljeno delo dobili priznanja.
Kot je v uvodu dejala Veronika Kokot, je bila prireditev namenjena mladim, da se lahko kreativno izrazijo v svojem poklicu. Namenjena pa je bila tudi vsem nam, malo starejšim, ki včasih v obilici vsakodnevnih obveznosti pozabimo, da sta mladostna vznesenost in razigranost še vedno v nas, da smo vendarle vsi v iskanju sreče in da je odgovor in ključ v mladih, če se jim bomo le znali približati in si vzeti čas spoznati njihov svet in govorico.
LUCIJA LIPOVŠEK
Srednja šola za gradbeništvo pomaga graditi čolnarno
Kajak kanu klub Nivo Celje dokončuje izgradnjo čolnarne na Špici, med mnogimi obrtniškimi deli je tudi polaganje keramike v prostorih kluba.
Vsa pečarska dela je prevzela šola in z ravnateljico Ireno Posavec je bil dosežen dogovor, da polaganje keramike dijaki izvajajo v okviru ur praktičnega pouka in v obsegu letnega plana ur v programu pečar-po-
lagalec keramičnih oblog. Položili bodo preko 800 kvadratnih metrov keramičnih ploščic.
Klub je pomoči in odziva šole zelo vesel, srednja šola za gradbeništvo pa nadaljuje s tradicijo prostovoljnega dela in projektov pomoči; pomagali so sošolcu pri obnovi pogorele hiše, spomladi bodo nadaljevali z obnovo zadnjega domovanja Alme Karlin ...
Dijaki s pomočjo učiteljev in mentorja Tadeja Ozebka tako koristno opravijo ure praktičnega pouka v vseh poklicnih programih iz gradbeništva, ki jih izvajajo: pečar-polagalec keramičnih oblog, tesar, izvajalec suhomontaž-ne gradnje, zidar. S tem pridobijo odlično praktično znanje, ne samo iz učnih delavnic, ampak tudi iz pravih objektov in realnega okolja.
DK
Prešernov večer v Škofji vasi
Kot vsako leto so tudi letos v Kulturnem društvu bratov Dobrotinšek Škofja vas pripravili lep večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Tokrat so program oblikovali z recitali Prešernove poezije, glasbo in s plesom. Po uvodnih besedah predsednice društva so se z recitalom
predstavili člani društva, od najmlajših do najstarejših, pri čemer so bili vsi zelo prepričljivi in so ustvarili prijetno vzdušje. Prešernovega Povodnega moža pa so odigrali v narodnih nošah s sodelovanjem celjske folklorne skupine. V plesni program so vključili balet in orientalski ples. Manjkala niti ni glasba diatonične
harmonike, violine in flavte. Ves program je lepo povezoval Tomaž Kmecl, režija celotne predstave je bila v rokah Vinka Sentočnika. Kljub slabemu vremenu se je vabilu na prireditev odzvalo lepo število krajanov, ki so odhajali domov obogateni z verzi našega velikega poeta.
FRANCI HORVAT
Proslava na Gomilskem
Ob slovenskem kulturnem prazniku je KD Gomilsko priredilo proslavo, na kateri so nastopili tudi učenci podružnične šole Gomilsko. Z igro, s petjem in pesmijo so predstavili nekatera dela Andreja Rozmana Roze, ki nas bo letos ob zaključku bralne značke tudi obiskal.
Prvošolci so bili sprejeti v kulturno društvo in so ob tej priložnosti iz rok predsednika KD Andreja Šrama ter župana občine Braslovče Marka Balanta v spomin prejeli knjigo ter cvet.
MONIKA VASLE
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
PRAV(N)I KORAKI
Potrošnikove težave
Vprašanje: Lani marca sem kupil skuter, ki sem ga po navodilih peljal na vse potrebne servise. Do junija je deloval normalno, potem so se začele težave. Skuter ni več vžgal, med vožnjo je ugasnil, vožnja je bila mogoča samo na ravnem. Pri trgovcu sem večkrat zahteval odpravo napake, skuter so imeli najprej na popravilu 14, potem 21 in nazadnje 20 dni. Napaka ni bila nikoli odpravljena. Ko sem nazadnje zahteval, da zamenjajo skuter z novim, so mi dejali, da do tega nisem upravičen, ker skuter ni bil nikoli na popravilu skupaj 45 dni. Sedaj je na servisu, ker ga nazadnje nisem želel prevzeti. Ali drži trditev prodajalca? Na koga se še lahko obrnem, saj v trgovini ne želijo slišati o uveljavljanju garancije in pravijo, da moram iti za to k uvozniku?
Odgovor: Na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS št. 20/1998 z nadaljnjimi spremembami - v nadaljevanju: ZVPot) lahko iz naslova garancije od garanta (t.j. proizvajalec, uvoznik ali prodajalec) primarno zahtevate odpravo napake. ZVP-ot v 1. odstavku 20. člena določa, da mora proizvajalec zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi po-
trebnimi nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj sprejmejo blago v popravilo in da napake odpravijo najkasneje v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oziroma pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v tem roku ne stori, mora potrošniku brezplačno
nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim izdelkom.
Ker gre v vašem primeru ves čas za eno in isto napako, ki ni bila nikoli odpravljena in je bil skuter na popravilu že skupno 55 dni, ste vsekakor upravičeni zahtevati zamenjavo izdelka z enakim novim in brezhibnim. Rok 45 dni za odpravo napake namreč ni določen kot neprekinjen rok, temveč skupno število dni, v katerem mora biti napaka odpravljena. V primeru, da garant ne more zamenjati izdelka z novim, ker npr. nima več takšnega izdelka, lahko zahtevate tudi vračilo kupnine.
Od vas je odvisno, pri kom boste uveljavljali svoje pravice iz naslova garancije - pri proizvajalcu, uvozniku ali prodajalcu. Ker ste prvotno že uveljavljali in zahtevali od-
pravo napake od prodajalca, svetujem, da zahtevate zamenjavo z novim izdelkom še naprej od prodajalca in pri zamenjavi izrecno vztrajate.
Zahtevek v vsakem primeru nemudoma vložite tudi pisno (v kolikor tega še niste storili) in priložite vsa dokazila ter pošljite prodajalcu priporočeno s povratnico. Pri uveljavljanju pravic iz naslova garancije je pomembno, da imate garancijo, vse dobavnice, naloge itd. v zvezi s popravili, iz katerih izhaja, zaradi kakšne napake je bil skuter že pripeljan na popravilo, kako dolgo je bil na popravilu, kaj je bilo za odpravo napak narejeno itd., kar vse v kopiji priložite k vašemu zahtevku.
V kolikor prodajalec ne bo ugodil vašemu zahtevku, svetujem, da podate prijavo pri pristojnem Tržnem inšpekto-
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
ratu RS. Prijavo podate pisno in priložite fotokopije celotne dokumentacije, iz katere izhaja upravičenost vašega zahtevka (dobavnice, račun, potrjeno garancijo itd.) in kršitev vaših pravic.
Tržni inšpektor sicer prodajalcu ne bo mogel naložiti, da napako odpravi oziroma zamenja izdelek ali vrne kupnino, saj takšnega pooblastila nima. Lahko pa mu izreče globo za prekršek. V praksi prodajalci v primeru prijave pri tržnem inšpektoratu in njihovem posredovanju ponavadi prenehajo s kršitvijo in upravičenim zahtevkom, kot je vaš, ugodijo, saj je globa za tovrstne kršitve precej visoka.
V kolikor prodajalec kljub posredovanju tržnega inšpek-
torja ne bo izpolnil zahtevka prostovoljno, boste lahko svoj zahtevek žal uveljavljali zgolj po sodni poti.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
KUHAJMO SKUPAJ
Takole so za pusta lani dobrote ponujali v Pivnici Koper.
Imate kaj za pusta hrusta?
Ste v četrtek praznovali god? Debeli ali tolsti četrtek, dan, ko godujejo vsi veseli in debeli, je uvod v pustno kulinarično razvajanje. Nekaj mastnega, kakšna krača, flancati, krofi in še kaj, je tisto, kar mora biti na mizi. In ne samo za domače, tudi maškare zvonijo in sprašujejo, kaj imate za njih. Da ne bo zadrege, vam ponujamo preizkušena recepta iz sredine radijske oddaje Kuhajmo skupaj.
Krhki flancati
(poslušalka
Anica)
Sestavine: 1 rumenjak, 1 zvrhana žlica kisle smetane, 1 žlica belega vina, 15 dag moke, ščepec soli.
Priprava: Sestavine vgne-temo v voljno testo in pustimo malo počivati. Razvalja-mo ga na pomokani površini ali spustimo skozi stroj-ček za rezance, nato pa narežemo na pravokotnike, ki jih po sredini še nekajkrat za-
režemo in prepletemo trakove. Ocvremo jih v vročem olju, da dobijo bledo rumeno barvo. Pečene obilno posujemo s sladkorjem v prahu.
Pustni krofi (poslušalka Anica)
Sestavine: 1 kg mehke bele moke, 5 rumenjakov,1/2 l mleka, 6 dag kvasa, 10 dag sladkorja, 1/2 dl olja, 1/2 dl ruma, 1 vanilijin sladkor, sol, 1 pecilni prašek (ni nujno), olje za cvrtje, sladkor za posip.
Priprava: Nastavimo kva-sec, za katerega vzamemo sestavine od količin, ki so naštete v receptu. Sladkor, rumenjake in ostale sestavine zmik-samo, tekočino pogrejemo, jo dodamo moki, dodamo še kvas in potem testo najprej nekaj časa stepamo z mešalnikom, nato pa še z roko. Vzhajano testo še enkrat premesimo in ko je spet vzhajalo, oblikujemo iz njega kroglice, velike kot mandarine. Polagamo jih na pomokan prt in ko vzhajajo, jih položimo v ogreto olje (180 stopinj) in to z vzhajano stranjo. Če imamo fritezo, je cvrtje zelo preprosto, vsekakor pa jih prvih pet minut cvremo pokrite, nato jih obrnemo in jih cvremo na drugi strani še pet minut v odkriti posodi. Krofe napolnimo z brizgalko z vročo (toplo) marmelado. NL, foto: GrupA (arhiv NT)
S PRIKLOPOM NA TOPLO VODO DO 55 % PRIHRANKA
WA 73141
7 kg // 1400 obr/min // 19 programov // program bombaž 30 °C v 17 minutah // Aqua stop // zamik vklopa 24 ur // A-10%AA // Super silent
A-10AA: 10% manjša poraba energije, kot pri energijskem razredu A
gorenje
www.gorenje.si
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Mleko in sirotka
Bralko zanima koristnost sirotke in zakaj je zdrava.
Mleko je osnovno hranilo, ki ga človek in živali dobijo kot prvo hranilo in omogoča razvoj in rast. Mleko slavijo na Šrilanki in na novo leto takoj po polnoči ga v kotličku zavrejo in mora prekipeti. Iz veličine penjenja in razlite smetane sklepajo o dobrotah, ki nam jih bo prineslo novo leto. Nato v to mleko zakuhajo riž in ga ponudijo vsem domačim, še bolj pa so veseli, če tudi gostje pojedo del njihove posvečene hrane.
Sedaj pa nekaj dejstev. Mleko je polnovredno hranilo za vse, vsebuje veliko beljakovin, maščob, holesterola, mineralov, vitaminov, protiteles itd. Sirotka pa je tekoč stranski produkt, ki nastane pri predelavi mleka v sir. Sirotka se uporablja v prehrani že tisočletja, v Evropi pa je poznana kot zdravilna pijača zlasti v predelu Alp in Mediterana. Danes je ponovno doživela renesanso in se priporoča vsakodnevno uživanje tako zdravim kot tudi bolnikom. Renesanso je doživela predvsem zaradi razvoja novih športnih panog, ki priporočajo za razvoj in rast mišic pitje sirotke in različnih podobnih prehrambe-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
nih izdelkov. Ob tem se poudarja, da je kljub vsej zdravilnosti potrebno opazovanje organizma, saj se lahko pojavi tudi alergična reakcija.
Vsestransko koristna
To je pravzaprav tekoča hrana in je najkvalitetnejši del mleka ter vzpodbuja aktivnost in obnovo številnih organov. Čistilno deluje na kri in imunski sistem, na ledvice, jetra, žolč, slinavko, črevesje, maščobno tkivo, tvorbo krvi in imunskih kompleksov, razvoj mišic itd. Je sestavni del shujševalnih diet in prehrane športnikov. Priporoča se pri obolenjih kože, zlasti pri mladih, kjer se pojavljajo akne.
V priljubljenih shujševal-nih kurah se priporoča pitje
do 2 litra sirotke dnevno, jasno pa, da ob tem uživamo le manjše količine nekalorič-ne, pretežno vegetarijanske hrane. Takšne kure izvajamo do 20 dni. V začetku bo učinek izrazitejši, saj je prisotno tudi povečano izločanje razgradnih produktov iz telesa, saj se pospeši prebava deloma tudi zaradi mlečnega sladkorja, ki se nahaja v sirotki. Sveža sirotka je sladka, se pa lahko skisa, a je tudi takšna užitna, zavržemo jo le, če pogreni in ima neprijeten vonj. Po okusu je malce podobna kislemu mleku ali jogurtu.
Po sestavi je drugačna kot mleko, saj ima le malo maščob, bolj pomembne so kvalitetne beljakovine, minerali, vitamini, zelo pomemben je kalcij in imunoglobulini ter laktoferin, ki povečuje odpornost organizma. Ta odpornost se poveča predvsem pri bolnikih, ki obolevajo na pljučih in imajo kronična vnetja bronhijev. Vsebuje pa tudi encim laktozo, ki lahko zaradi razgradnje sladkorjev pospeši prebavo. Kvalitetne aminokisline pospešijo obnovo okvarjenih celic, omogočajo pa tudi razvoj koristne mikroflore v črevesju. Zdravljenje s sirotko je bilo
popularno v dobi, ko še ni bilo antibiotikov, se pa v zadnjih letih ponovno vrača. Po objavi rezultatov o zniževanju holesterola v krvi s kurami s sirotko, o razstruplja-nju organizma, o krepitvi zdravja in lepotni kuri je postala uporaba sirotke popularna po celi Evropi.
Sirotko pijemo do 2 litra dnevno po dva decilitra naenkrat in to 6 do 8 tednov, nekateri pa jo priporočajo še
Ljudsko zdravilstvo v primeru suhih in razpokanih ustnic svetuje uporabo različnih pomagal, najbolj pa prisega na mandljevo in olivno olje, čebelji vosek, med, beljak, ognjič, kamilice, vrtnice ....
Ustnice so najbolj izpostavljen del obraza in najbolj občutljive na zunanje vplive, saj ne vsebujejo maščobnih žlez. V mrzlem zimskem vremenu marsikomu, zlasti ženskim predstavnicam, življenje grenijo suhe, razpokane, luskaste, skratka, poškodovane ustnice. Zoper to neprijetno nadlogo smo za vas zbrali nekaj uporabnih napotkov ljudskega zdravilstva, tako slovenskega kakor tudi tujega.
Mandljevo olje in čebelji vosek varujeta pred vetrom in mrazom, med pa ohranja vlažnost ustnic. Zelišča, kot so ognjič (Calendula offici-nalis), kamilice (Matricaria recutita), vrtnica (Rosa cen-tifolia) ali sivka (Lavandula angustifolia), naj bi pripomogla k pomirjanju in celjenju suhih, razpokanih ustnic. Nekateri naravni zdravilci priporočajo, da zoper suhe in razpokane ustnice pijemo veliko svežega korenčkove-ga soka. Z njim si večkrat na dan tudi natrimo ustnice. Izsušene ustnice bodo kmalu stvar preteklosti, če jih bomo večkrat na dan ovlažili z mandljevim ali oljem pšeničnih kalčkov. Nekateri zdra-vilci so prepričani, da se raz-pokanih ustnic lahko znebimo tudi, če jih zvečer namažemo z jajčnim beljakom. Proti krhkim in razpokanim ustnicam naj bi nadalje koristilo, če zmešamo med in skuto, s to zmesjo namažemo ustnice, pustimo delovati deset minut, nato pa jo enostavno poližemo ali umijemo.
Če sodite med tiste nesrečneže, ki imajo stalne težave
dlje. S pitjem pričnemo na teš-če, nato pa pred obrokom, ki naj vsebuje sadje, zelenjavo, mogoče ribo, kosmiče itd.
Sirotko lahko nabavimo v specializiranih trgovinah. Tako lahko nabavimo tudi fermentirano sirotko, pridobljeno iz kravjega mleka. Ta zagotavlja v črevesju ustrezno kislost in je optimalna za življenje in delovanje koristnih bakterij, ki so pomembne za zdravo črevesje. Pospeši razgradnjo maščob, poveča naravno odpornost, krepi vitalnost, koristna je za higieno intimnih delov telesa, kjer se
Piše: PAVLA KLINER
s suhimi in luskastimi ustnicami, jim redno privoščite piling: nežno podrgnite s soljo po ustnici - s tem poskrbite za prekrvavitev in odstranite luskast videz, nato pa ustnice namažite z medom, ki ga, ko se vpije, po-ližite.
Obnese se tudi piling z olivnim oljem, ki mu primešamo sol in sladkor. Po pilni-gu si ustnice namažimo z medom. Olivno olje je nasploh pravi balzam za poškodovane ustnice, saj je izjemno vla-žilno in bogato z antioksidan-ti. Blagodejne učinke na ustnice, naj bi imelo tudi mazilo, ki ga pripravimo tako, da štiri žlice mandljevega olja in eno žlico nastrganega čebeljega voska segrejemo, da se vosek stopi, nato pa jima dodamo še žličko medu in premešamo. Mazilo prelijemo v kozarček, počakamo, da se ohladi, in občasno premešamo, da ostane gosto. Hranimo na hladnem. To mazilo učinkovito vlaži in celi razpokane ustnice. Če nimate časa za pripravo domačih sredstev, si preprosto kupite vazelin ali balzam za suhe in
pogosto naselijo neprijetne glivice. Uživamo jo kot tekočino ali v prahu vsaj dvakrat dnevno z 2 do 3 dcl vode ali kakšnega napitka iz bio trgovine. Odlična je z zelenim čajem. Pijejo jo lahko odrasli, starejši kot tudi otroci po prvem letu starosti. Gre za hranilo, ki ga lahko vpeljete med dnevne obroke kot napitek. Po uporabi antibiotikov nevtralizira negativen vpliv zdravil na črevesno floro in pomaga pri revitalizaciji in vzpostavljanju ravnovesja črevesnih mikroorganizmov.
razpokane ustnice. Najbolje je, da izberete kakšnega, ki mu je dodan vitamin E, izvleček ognjiča, vrtnice ali kamilice, jojobino, kokosovo ali olje pšeničnih kalčkov, korenčkovo, ricinusovo ali olivno olje idr.
Pri negi poškodovanih ustnic je zelo blagodejno tudi karitejevo maslo, saj naj bi delovalo podobno kot koži lastna maščoba. Izogibajmo se balzamov, vazelinov in šmink, ki vsebujejo alkohol, saj slednji ustnice še bolj izsuši.
Vzrok za suhe ustnice pogosto tiči tudi v dehidraciji telesa - poskrbite za zadosten vnos tekočine tudi v hladnih mesecih. Če imamo suhe ustnice, si jih ne oblizujmo, saj jih bo slina vse prej kot navlažila. Včasih so suhe ustnice tudi kazalec, da nam primanjkuje vitamina B2, ki se nahaja v žitaricah, zeleni zelenjavi in mlečnih izdelkih. Poskrite, da bodo omenjena živila redno na vašem jedilniku.
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
ffoópodinje.
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Ul	-
> E «
Ijl'
S
Ji O? S
sn
jg s»«
3 « N
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
llBABttČlilŇiCffl
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR ( + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ - ' '
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
HUJSAIMJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
ROŽICE IN CAJCKI
Pomoč pri
razpokanih ustnicah
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VSA GRADBENA DELA, DELO Z GIPS PLOŠČAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; GIPS INŽENIRING GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠKE STORITVE, INŽENIRING D.O.O., LAVA 5, 3000 CELJE KROVEC
KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.O.O, NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 25.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; GIPS INŽENIRING GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠKE STORITVE, INŽENIRING D.O.O., LAVA 5, 3000 CELJE ŽERJAVAR
ŽERJAVOVODJA LIVNI - M/Ž; VODI IN UPRAVLJA MOSTNO DVIGALO, TRANSPORTIRA TALINO V LIVNE PONVE, KALUPNE OKVIRJE, GOTOVE FORME, JEDRA, UTEŽI, LIVNE ČAŠE IN DRUGO LIVARSKO OPREMO; NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN DRUGE OPREME (POPRAVILA, MONTAŽA, REMONTI, PREGLEDI, DEMONTAŽA), NEDOLOČEN ČAS, 17.2.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKUPINOVODJA - KROVEC, KLEPAR - M/Ž; SKUPINO-VODJA Z ODGOVORNOTJO, KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; MOSKK KROVSTVO, KLE-PARSTVO IN VELETRGOVINA, D.O.O, NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV
TALILEC LIVAR - M/Ž; UPRAVLJANJE TALILNE PEČI, TALJENJE (IZLIV, TRANSPORT IN LITJE TALINE), KONTROLA KAKOVOSTI TALINE, UPRAVLJANJE MOSTNEGA DVIGALA, VODENEGA S TAL; NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO S TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK LIVAR - M/Ž; IZDELUJE JEDRA, FORME, PRIPRAVLJA MODELE, SESTAVLJA FORME, NANAŠA PREMAZE, UPRAVLJA MOSTNO DVIGALO, VODENO S TAL; NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR - M/Ž; IZDELOVANJE TORT, SLADIC, SLAŠČIČARSKEGA PECIVA, KEKSOV; NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR, NATALIJA PETERNEL S.P., HMELJARSKA CESTA 12, 3312 PREBOLD
MIZAR
MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2010; MIO OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., VOJNIK, VIŠNJA VAS 15, 3212 VOJNIK PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GOSPODINJSKIH APARATOV IN POHIŠTVA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KOLES IN MOTORJEV V TRGOVINI V CELJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.2.2010; POSREDNIŠTVO FRANC ČEPIN S.P., VENGUSTOVA ULICA 10, 3202 LJUBEČNA
PRODAJALEC - KOMISIONIRANJE - M/Ž; PREVZEM IN SKLADIŠČENJE BLAGA, PRIPRAVA KOMISIONOV, SKLADIŠČNA DELA, ZLAGANJE IN MANIPULIRANJE BLAGA V SKLADIŠČU, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE BLAGA, UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 17.2.2010; KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE, D.D., RESLJEVA ULICA 18, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE RAČUNALNIŠKI TEHNIK OPERATER 1 - M/Ž; SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME STREŽNIKI MICROSOFT, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE
PROGRAMERSKI TEHNIK
"PROGRAMER SPLETNIH APLIKACIJ - M/Ž; SAMOSTOJNO TER TIMSKO RAZVIJANJE SPLETNIH APLIKACIJ, TEHNIČNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI (HTML)", NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2010; MOBILFON, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE "PROGRAMER SPLETNIH APLIKACIJ - M/Ž; SAMOSTOJNO TER TIMSKO RAZVIJANJE SPLETNIH APLIKACIJ, TEHNIČNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI (HTML)", NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2010; MOBILFON, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK
REFERENT, KOMERCIALIST - M/Ž; KOMERCIALNA IN RAČUNOVODSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2010; STEKLAR DRUŽBA ZA OBLIKOVANJE IN OBDELAVO STEKLA D.O.O., KOSOVA ULICA 6, 3000 CELJE POSLOVNI SEKRETAR
TAJNICA VODSTVA PODJETJA - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA PODROČJU PISNEGA IN USTNEGA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA V SLOVENSKEM IN TUJIH JEZIKIH, POZNAVANJE POSLOVNEGA PROTOKOLA IN POSLOVNEGA
BONTONA, ORGANIZACIJE DELA IN UPORABE SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V PISARNI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.2.2010; CINKARNA METALURŠKO-KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, D.D., KIDRIČEVA ULICA 26, 3000 CELJE
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
RAZISKOVALEC, H017004, M/Ž - M/Ž; IZVAJA PROJEKTE ZNANSTVENEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA, SODELUJE PRI OBLIKOVANJU RAZISKOVALNIH PROGRAMOV, STROKOVNO SODELUJE Z NAROČNIKI RAZISKOVALNIH NALOG, PRIPRAVLJA POROČILA IN ELABORATE O RAZISKAVAH, SPREMLJA IN USKLAJUJE RAZISKOVALNO DELO SKLADNO S POGODBAMI O FINANCIRANJU, SKRBI ZA VARNO IN ZDRAVO DELO, ORGANIZIRA IN POUČUJE ZAPOSLENE IN ŠTUDENTE O UPORABI OSEBNE VAROVALNE OPREME IN DRUGIH VARNOSTNIH UKREPIH, SPREMLJA RAZVOJ METOD, ZAKONODAJO IN PREDPISE S PODROČJA DELA, PRIPRAVLJA, UREJA IN ARHIVIRA DOKUMENTACIJO, SODELUJE PRI PRIPRAVI LETNEGA NAČRTA RAZISKOVALNEGA DELA, PREDLAGA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA POTREBE RAZISKOVALNEGA DELA, SODELUJE V DELOVNIH IN STALNIH KOMISIJAH ORGANOV UM IN ČLANICE OZ. DRUGE ČLANICE, NADOMEŠČA SODELAVCE IN NADREJENEGA V NJEGOVI ODSOTNOSTI (PO POOBLASTILU), SODELUJE PRI LETNI IN DRUGIH INVENTURAH, OPRAVLJA DRUGA SORODNA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; UM; UM, FL, MARIBORSKA CESTA 7, 3000 CELJE
INŽENIR LESARSTVA
MERILEC - M/Ž; MERILEC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.2.2010; MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK POMOČNIK DIREKTORJA ZA PRAVNE ZADEVE - M/Ž; SVETOVANJE IN SAMOSTOJNA DELA NA PODROČJU INSOL-VENČNIH POSTOPKOV, KADROVSKE ZADEVE, IZTERJAVA, PREGLEDI POSLOVANJA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2010; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 23, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST RENTGE-NOLOGIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST RADIOLOGIJE - ( E0 18015) ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, SVETOVANJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, ITD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
ELEKTROMONTER
MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO AVTOMEHANIK
MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; MEHANIK TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO VOZNIK
VOZNIK KAMIONA S PRIKOLICO - M/Ž; PREVOZ TOVORA PO SLOVENIJI, PO DRŽAVAH ČLANICAH EU IN OSTALIH TRETJIH DRŽAVAH, POMOČ PRI NAKLADU IN RAZKLA-DU VOZILA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 27.0.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
ELEKTROMONTER
MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ; NEDOLOČEN ČAS, 17.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) STROKOVNI DELAVEC V REFERATU ZA GOSPODARSKE ZADEVE - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO V REFERATU ZA GOSPODARSKE ZADEVE, PODROČJE KMETIJSTVA, TURIZMA; DOLOČEN ČAS, 20.2.2010; OBČINA LAŠKO, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO DOKTOR DENTALNE MEDICINE
ZOBOZDRAVNIK, DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V OTROŠKI AMBULANTIJUEDOLO-ČEN ČAS, 20.2.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE
UE MOZIRJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
STROKOVNI DELAVEC - PSIHOLOG - M/Ž; PSIHOLOŠKA TESTIRANJA, INDIVIDUALNA OBRAVNAVA, VODENJE SKUPIN; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.2.2010; ZAVOD RUJ- CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN REHABILITACIJO, VELENJE, OBRTNIŠKA ULICA 17, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONjlCF
VOZNIK VILIČARJA
VILIČARIST - M/Ž; VOŽNJA VILIČARJA, NALAGANJE TOVORNJAKA, VOŽNJA LESA ... ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
STROJNIK
CNC OPERATER V OKOLICI SLOVENSKIH KONJIC - M/Ž; IZDELAVA MANJŠIH CNC PROGRAMOV, NASTAVITVE ORODIJ, POSLUŽEVANJE CNC STROJEV, PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE STROJEV, OSTALA DELA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.2.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
GATERIST (VODJA POLNOJARMENIKA) - M/Ž; ŽAGANJE LESA NA RAZLIČNE DIMENZIJE NA POLNOJARMENIKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE ODREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH-OBREZOVANJE, PREBIJANJE, KALIBRI-RANJE, KRAJŠANJE, ROBKANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA, DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC, NOTRANJI TRANSPORT NAREZKOV, POLIZDELKOV, ORODIJ, VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV, NAPRAV IN PRIPOMOČKOV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.2.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO POD NADZOROM MENTORJA V AMBULANTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 14.3.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR. MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2010; KONGRAD GRADBENO, OBRTNO, INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
GOZDNI DELAVEC - SEKAČ - M/Ž; PODIRANJE DREVJA Z MOTORNO ŽAGO, KROJENJE HLODOVINE, DELA V GOZDU; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2010; GOZDARSKE STORITVE, ODKUP BRANKO MASTNAK S.P., STRAŽA NA GORI 19, 3222 DRAMLJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2010; DADO TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 28, 3230 ŠENTJUR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2010; DADO TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 28, 3230 ŠENTJUR ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; GRADBENIŠTVO TOK TOK TATJANA JAHIRI S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 48, 3230 ŠENTJUR OBLIKOVALEC KOVIN
DELAVEC V KOVINSKI PROIZVODNJI IN LAKIRNICI - M/Ž; ZAGON, VODENJE IN NADZIRANJE NC STROJEV, JAVLJANJE MOTENJ PRI DELOVANJU STROJA, ODPRAVLJANJE MANJŠIH MOTENJ STROJA, ZAGON PRIPRAVLJ. LIST OBDELAVE, PREVENTIVNI PREGLED STROJA, KONTROLA IZDELKOV, UREJANJE PROIZVODNIH PROSTOROV, UPRAVLJANJE DRUGIH STROJEV. IZVAJANJE VSEH VRST LIČARSKIH DEL V LAKIRNICI, OBEŠANJE IN SNEMANJE IZDELKOV, MONTIRANJE IN EMBALIRANJE IZDELKOV, OBČASNI PREVOZ TOVORA Z VILIČARJEM; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 17.2.2010; TEGOMETALL OPREMA TRGOVIN, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 29, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TRAKTORJA - M/Ž; OPRAVLJA KMETIJSKA DELA S TRAKTORJEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.2.2010; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3, 3230 ŠENTJUR MIZAR
MONTAŽA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA POHIŠTVA, LESENIH OBLOG IN PREDELNIH STEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.2.2010; KO-MONT ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DUŠAN KOŠTOMAJ S.P., DOLGA GORA 5, 3232 PONIKVA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE TER PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE
V	ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO
V	ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR KMETIJSKI TEHNIK
SKUPINOVODJA - M/Ž; VODI, ORGANIZIRA IN NADZIRA DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI, OPRAVLJA TRAKTORSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA S KOMBIJEM ZNANIM KUPCEM (TRGOVINE, CVETLIČARNE) PO CELI SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.2.2010; DI-ONIZIJ, POSREDNIŠTVO, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., VOJSKO 17, 8282 KOPRIVNICA ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; ZIDARSTVO HISMET ASLLANAJ S.P., SPODNJE NEGONJE 23 D, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRŽENJE - M/Ž; MEDNARODNE POIZVEDBE INTELEKTUALNE LASTNINE, KI IZHAJA IZ INDUSTRIJSKE LASTNINE NOSILCEV INOVACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 14.3.2010; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 BISTRICA OB SOTLI PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2010; KAVA BAR AS DARJA AN-DRLON S.P., SLAKE 2, 3254 PODČETRTEK PEK
PEK - M/Ž; MEŠANJE TESTA, OBLIKOVANJE KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA, PEKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
ELEKTROTEHNIK
PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEK-TROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC - PRODAJALEC FFS (FITO FARMACEVSKIH SREDSTEV) - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA FFS, NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
OBLIKOVALEC REKLAMNIH SPOROČIL - M/Ž; OBLIKOVANJE REKLAMNIH SPOROČIL - LETAKI ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.2.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
UE VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KUHAR - NATAKAR - M/Ž; KUHAR - NATAKAR, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2010; PEKARNA TRATNIK, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., STANETOVA CESTA 60, 3320 VELENJE
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 17.2.2010; BAR "BRODE", BRIGITA RAMŠAK S.P., GABERKE 101, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN DOLOČANJE IZVEDBE PREVOZOV TOV. VOZIL,, ISKANJE NOVIH NAROČNIKOV, SPREMLJANJE LOGISTIČNEGA PROCESA, UREJANJE PREVOZNIH LISTIN IN OBRAČUN POTNIH NALOGOV; NEDOLOČEN ČAS, 4.3.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P., PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VELENJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM IN ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 14.3.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V PIZZERIJI PRI BERTU, NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE; NEDOLOČEN ČAS, 4.3.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P., PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC V VELENJU ŠALEŠKA 2A - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC V VELENJU ŠALEŠKA 2A - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
PRODAJALEC V VELENJU ŠALEŠKA 2A - M/Ž; PRODAJA DARILNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN OSTALIH PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; PEKAČ TAFA, PEKARSTVO IN STORITVE, D.O.O., KERSNIKOVA CESTA 2 C, 3320 VELENJE PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA OBUTVE IN TORBIC, VODENJE IN OBRAČUN BLAGAJNE, UREJANJE PRODAJALNE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.2.2010; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 36, 3000 CELJE
POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE MALOPRODAJNE ENOTE, PRODAJA OBUTVE IN TORBIC, VODENJE IN OBRAČUN BLAGAJNE, UREJANJE PRODAJALNE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE PODREJENIH, DRUGA OPRAVILA PO NALOGU NADREJENEGA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.2.2010; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 36, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA
POSLOVODJA PRODAJALNA V VELENJU, ŠALEŠKA 2A - M/Ž; POSLOVODJA PRODAJALNE Z BELO TEHNIKO, AKUSTIKO, GOSPODINJSKIH APARATOV IN POHIŠTVA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
KOMERCIALIST (VSŠ)
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA NA TERENU PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 19.2.2010; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA PROJEKTOV - M/Ž; UVAJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLAN-DROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.2.2010; AVTOPREVOZNIK STOJAKOVIĆ BORISLAV S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE
STAVBNI KLJUČAVNIČAR
MONTER - M/Ž; MONTAŽA GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT NA MOTORNI POGON, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 19.2.2010; ZARJA PETROVČE STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V SLOVENIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.3.2010; ATS - NEJC JEZERNIK S.P., BRASLOVČE 29 A, 3314 BRASLOVČE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
MONTAŽA GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT NA MOTORNI POGON - M/Ž; MONTAŽA GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT NA MOTORNI POGON, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 19.2.2010; ZARJA PETROVČE STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PETROVČE 115 B, 3301 PE-TROVČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.2.2010; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE KREDITOV IN LEASINGOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO
ADMINISTRATOR-KNJIGOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE PREJETIH, IZDANIH RAČUNOV, GLAVNA KNJIGA, DAVČNA KNJIGA, OBRAČUN DDV, MATERIALNE EVIDENCE IN DRUGA AMINISTRATIVNA DELA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; ASFALTI GROBELNIK, VISOKE IN NIZKE GRADNJE, D.O.O., PERNOVO 17 A, 3310 ŽALEC
VODNIK
TOREK, 16. 2.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija čevljarja Antona Mužiča na ulici obrtnikov
19.30 Celjski dom_
Trioforma
koncert: Gabriel Lipuš - tenor, Roman Pechmann -harmonika, Ulrike Matta-novich - harfa
SREDA, 17. 2.
9.00 Glasbena šola Celje Mladi glasbeniki
regijsko tekmovanje glasbenikov s celjskega in koroškega območja
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Obisk enote reševalnih psov
17.00 Center Gustav Šentjur Avstralija
potopisnopredavanjeMance Čujež
18.00 Knjižnica Slov. Konjice Knjižna čajanka
predstavitev knjige Pisane buče TatjaneKrejanKošan
18.00 OŠ Šempeter_
Predavanje o Himalaji
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Kaj je krščanski post?
predavanje Jožeta Planinš-ka
19.19 Knjižnica Velenje
Življenje, kot si ga želim
predavanje Renate Bokan iz Šole čustvene inteligence
19.30 Kulturni center Rog. Slatina
Piaf, Edith Piaf
predstava Jožeta Pernarči-ča v režiji Tijane Zijanić in izvedbi VesnePernarčičŽu-nić, pianist Joži Šalej
19.30 Kulturni center Laško Pustna mavrica
abonma Mavrica polk in valčkov in izven s Frajkinc-lerji
20.00 Celjski dom_
Čefurji raus
monodramapo romanu Gorana Vojnovića; režija Marko Bulc, igra Aleksandar Rajaković - Sale
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zapufanpikasn
monokomedija v izvedbi Tadeja Toša
CETRTEK, 18. 2.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija krojača Franja Podbregarja na ulici obrtnikov
16.45 Knjižnica Velenje
Gobe - skrivnostni dar narave
predavanje in seminar gobarskega društva Maurah Velenje
19.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje - Hodnik Iz domačih ateljejev
knjiga umetnikov Društva likovnih umetnikov Celje -večmedijska postavitev
19.00 Center Don Bosko Celje Dober zakon, dobro starševstvo
predavanje Ane Zarnik Horvat, spec. ZDT
19.00 Knjižnica Laško_
Večer s pesnikom
gost Prešernov nagrajenec in predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Je-sih
19.00 Thermana Laško
Življenje s kronično boleznijo je lahko tudi lepo
zdravstveno predavanje društva Dotik
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev
nastopajo nagrajenci 13. regijskega tekmovanja v inštrumentih klavir, klarinet in saksofon
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Iskrice in Zlati muzikanti
koncert za narodnozabav-ni abonma in izven - gostja Irena Vrčkovnik
KINO
mmsm
Spored za 16. in 17. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alvin in veverički 2 - družinska komična pustolovščina -sinhroniziran
15.15, 16.05, 17.15, 18.00, 20.00 Avatar - akcijska ZF pustolovščina - 3D 20.20
Boj za kri - ZF triler 21.35
Bombna misija - akcijska vojna drama
15.50, 18.40, 21.20 Drugi moški - triler 19.10, 21.15 Igričar - akcijski 21.00
Kje sta Morganova? -
romantična komična drama 16.10, 18.30, 20.50 Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska drama 15.55, 18.25
Možje, ki strmijo v koze -
komedija 19.15, 21.25
Oblačno z mesnimi kroglicami -
družinska pustolovščina
15.00, 17.10, 19.25
Oblačno z mesnimi kroglicami -
družinska pustolovščina - 3D 16.00, 18.10
Princesa in žabec - animirana družinska komedija - sinhroniziran 15.05, 17.00
legenda: vsak dan samo sreda
SREDA in ČETRTEK 18.00 Nenavadna dogodivščina -
mladinski
NOVI TEDNIK	MALI OGLASI - INFORMACIJE
PRODAM
STRUŽNICO za kovino Prvomajska Tes 2 prodam. Telefon 041 783-912. 644
GOTOVINSKI KREDITI;
ijaposïïne I i upokojence
KUPIM
POSLOVNI prostor, možno več različnih dejavnosti, v Celju ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Sparom, dajemo v najem. Telefon 041 262-063. 586 SKLADIŠČNI prostor ali prostor za priložnostno obrt, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063.
586
BQ3
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, trosilec pajek, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
STANOVANJE v Celju, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupimo. Telefon 041 601-555.
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.

425
KUPIM
PRODAM
HIŠO, v Celju ali okolici, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupimo. Telefon 041 601-555.488
6 novih kuhinjskih stolov (bukev) prodam za 220 EUR. Telefon 040 398-581.643
HLADILNIK z zamrzovalnikom, zamrzovalno omaro, 6 predalov, štedilnik, 2 + 2, televizor, velik, majhen, zamrzovalno omaro, 3 predali, pralni stroj, sušilni stroj in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.
636
PRODAM
METRSKA bukova drva, možna dostava, prodam. Telefon 041 809-871. 621
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rjjrnTFfc tudi letnik 2010 TH n à irs pri|ogo TV-OKNO! ^^
Vsak petek 48 barvnih sirani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.


NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
PRODAM
PRODAM
VINO jurka, iz neškropljenega grozdja, »opent-ljano«, prodam po 0,80 EUR/l. Telefon (03) 5461-011, 041 641-940. 60i
DOMAČE salame, 8 EUR/kos in ocvirke, 7 EUR/ kg, prodam. Telefon 051 606-955. L57 SILAŽNE bale, velike, prodam. Telefon 041 453-965.	618
KUPIM
ŠTIRI leta staro zdravilno rastlino aloe, vrste vera, kupim. Telefon 041 355-416. 605
RAČUNOVODSTVO, kakovostno in ugodno, za podjetja, s. p., društva in zavode, že 15 let. Telefon 041 635-789. Kalikonto, d. o. o., Mariborska 68, Celje; www.kalikonto.si. n
radiocelje
" . 95.1 95.9 1003 90.6 MHz
PRODAM
ODOJKE in silažne bale prodam. Telefon 041 741-028.	626
ŠPORTNI moški, 39 let, rad hodi v naravo in hribe, želi spoznati žensko. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 634 EKONOMISTKA, 25 let, samska, urejena, želi fanta do 32 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	634
IJ.MIU*»!
ZAPOSLIM osebo za strežbo v dnevnem lokalu. Verde bar, Petrovče 94, telefon 041 418-075.	495
PRAŠIČE, od 70 do 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 801-9354, 041 708-154.	p
JARKICE, rjave in ameriške lahke, bele -leghorn, že na začetku nesnosti ter enoletne kokoši, prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopita-nje. Telefon 700-1446.	574
BIKCA simentalca in dva črno bela, vsi nad 100 kg, prodamo. Telefon 041 994-138 ali 070 706-985.	603
BIKCA limuzin, starega 3 mesece in teličko, staro 2 meseca, prodam. Telefon (03) 5791-213.	608
KRAVO simentalko, brejo, tretja telitev, vajeno paše, prodam. Telefon 031 375-621.6ii BIKCA simentalca, starega 2 meseca in pol, prodam. Telefon 041 809-162. 620 PET jagnjetov prodam. Telefon 041 783912.	644 ČRNO bele bikce, stare tri tedne, prodam ali menjam za suho seno ali silažne bale. Telefon 041 794-213. Š109 PRAŠIČA, 170 kg ali 200 kg, po zelo ugodni ceni in več prašičev, od 30 do 70 kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 632
Z A H V A L A
Tiho in prekmalu je v 77. letu po daljši bolezni odšel od nas dragi mož, oče in dedi
JANEZ PREBIČNIK
z Dobrne, rojen na Klancu
Od njega smo se poslovili 9. februarja 2010 na pokopališču na Dobrni sorodniki, prijatelji, sodelavci, sosedje in znanci. Žalujoča žena Gizela ter hčerki Lea in Alenka z družinama se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izkazano pomoč v težkih trenutkih in molitve, pevcem, praporščaku, osebju službe Usar, g. župniku za pogrebno slovesnost in govornici, ki je z izbranimi besedami opisala lik
pokojnega Janeza - Vanča. Ob nenadomestljivi izgubi še enkrat vsem iskrena hvala.
Njegovi: žena Gizela, Lea z možem Janijem, Špelo in Mijo ter Alenka z možem Bojanom, Tjašo in Matevžem
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči.
V S P O M I N
Peto leto je, kar nas je zapustila draga mami, babi in prababi
ALOJZIJA ŠKOBERNE
iz Velikih Grahovš 34 (8. 5. 1934 - 15. 2. 2005)
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in ji prižigate svečke.
Vsi, ki te imamo radi in te pogrešamo
Š 108
488
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, L\h t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
1 t ft sVfi
M JL tm
ti
rf f f Wf*t
f? 11 > ?
; -j 1	T
Maturantski ples
CELJE, 22. i. 2D 1 □
Dijaki Srednje šole za strojništvo in mehatroniko Celje, smer tehnik mehatronike M4C, so imeli maturantski ples 22. januarja.
Prva vrsta z leve: Andrej Črešnar, Davorin Ducman, Simon Gobec, Matija Cokan, Miha Florjane in Franci Šamec.
Druga vrsta z leve: Domen Krajnc, Andraž Žmahar, Joži Klavžar, Robi Guček, razrednik Igor Lah, Denis Dernov-šek, Uroš Hrepevnik, Miha Maršnjak, Aleš Mavrin in Matej Gorišek.
Tretja vrsta z leve: Blaž Gologranc, Primož Resnik, Miha Založnik, Jože Sevčnikar, Rok Bratuša in Žiga Držan.
Četrta vrsta z leve: Amir Mujić, Urban Gorenak, Davor Golec, Robert Ojsteršek, Mitja Vidrih, Matic Polak, Rok Ojsteršek in Marko Teršek.
Manjkajo: Tomaž Ratajc in Kristjan Kolar
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Okronala petdeset skupnih let
Po pol stoletja skupnega življenja Alenka in Bojan Koželj z Lave v Celju drug do drugega še vedno čutita enako mero spoštovanja in ljubezni, kot sta ju na začetku njune skupne poti. »Veliko moraš delati in znati moraš potrpeti,« je njun recept za dolg in srečen zakon, ki sta ga z zlato poroko v družbi svojih dveh hčera, zetov in štirih vnukov okronala 30. januarja.
Za zlatoporočenca je bila zadnja letošnja januarska sobota prav poseben dan. »Na vsakem koraku naju je čakalo kakšno presenečenje, za kar se morava zahvaliti hčerama in njunima družinama. Najprej naju je pred hišo pričakala bela limuzina. Z njo sva se odpeljala do magistrata v Celju, kjer naju je čakalo novo presenečenje: ansambel. Civilni obred je vodil sam celjski župan Bojan Šrot.
Iz Celja smo se odpravili v Novo Cerkev, kjer je sledil še cerkveni obred. Opravil ga je dekan Alojz Vicman. Tudi to, da se bova znašla v Novem tedniku, je eno od teh presenečenj,« se prešerno na-smejeta slavljenca, ki imata o svojem življenju povedati marsikaj zanimivega.
Bojan je na svet privekal kar na vlaku. »Moj oče je bil postajenačelnik. Tedaj smo živeli na železniški postaji Laze, pred Ljubljano. Zaradi poplav babica ni uspela priti pravočasno do mame, ki je rojevala, tako da je babičino vlogo pri porodu prevzel kar moj oče,« pripoveduje Bojan, ki je ob svojem 70. rojstnem dnevu v dar od Slovenskih železnic dobil karto za brezplačno vožnjo z vlaki.
Leta 1936 se je družina preselila v Celje. Bojan je leta 1955 diplomiral na Veterinarski fakulteti v Zagrebu in po-
stal doktor veterinarske medicine. Prvo zaposlitev je dobil v Novi Gorici. Postal je prvi veterinar tamkajšnjega osemenjevalnega centra in za las ušel smrti, ko ga je potlačil bik. Po dveh letih službovanja v Novi Gorici se je zaradi mamine smrti leta 1958 vrnil v Celje k očetu. V knežjem mestu se je zaposlil na veterinarskem zavodu ter se 1964 odločil še za specialistični študij mikrobiologije in patologije ... Bojan je imel še starejšega brata Marjana, ki je moral takoj po maturi v nemško vojsko, od koder pa se nikoli več ni vrnil.
V enem letu
dvakrat
poročena
Imel pa je Bojan Koželj tudi dobrega prijatelja Vlada. Veliko sta se družila in tako se je Bojan nekega dne zagledal v prikupno Alenko Smeh
- Vladovo mlajšo sestro. Od tedaj je Bojan še raje zahajal na Teharje, kjer je bila doma njegova ljubezen. Tudi Alenki je bil Bojan takoj všeč in že čez pol leta sta se poročila. 30. januarja 1960 sta si zvestobo obljubila pred matičarjem, pred bogom pa šele čez deset mesecev, in to na skrivaj. Alenka je bila namreč zaposlena v šolstvu, pri čemer učiteljem v takratnih komunističnih časih ni bilo dovoljeno hoditi v cerkev. Alenka, ortopedagoginja za duševno prizadete in predmetna učiteljica glasbe po izobrazbi, se je tega še kako dobro zavedala. Njenega očeta, ki je bil šolski upravitelj, so namreč zato, ker je ob procesiji okrasil šolo, kazensko premestili v drug kraj. »Bojan je poznal kanonika iz Nove Cerkve in tako sta se dogovorila za cerkveni obred. Cerkveno sva se poročila 4. novembra 1960,« pripoveduje Alenka, ki je le
pet dni zatem prvič postala mamica. Prvorojenki Špeli se je čez leto in pol pridružila še hči Polona. Družina si je prvi dom ustvarila v Koceno-vi ulici v Celju, pri Bojanovem očetu. Leta 1977 pa se je preselila v novo hišo na Lavi, ki sta jo Bojan in Alenka zgradila z lastnimi rokami.
Čeprav jima v življenju ni bilo vedno z rožicami postlano, se zlatoporočenca strinjata, da imata lepo jesen življenja, saj imata, kot pravita, veliko iskrenih prijateljev in dobrih sosedov. Najsrečnejše trenutke preživljata, ko ju obiščejo vsi njuni najdražji: hčerki Špela in Polona, zeta Igor in Gorazd ter vnuki Tina (za svojo diplomsko delo
Alenka je imela tudi mlajšo sestro Meto. Bila je novinarka na Radiu Slovenija in žena Iva Vajgla. Umrla je leta 1999.
je prejela Prešernovo nagrado), Miha (študent računalništva in ljubitelj fotografije), Iva (študentka gradbeništva in izvrstna športnica) ter Tin (devetošolec in navdušen nogometaš). »Zelo dobro se razumemo. Družina nam vsem ogromno pomeni. Vesela sva, da imata hčeri urejeni družini in zelo sva ponosna na vnuke,« zadovoljno prikimata zlatoporočen-ca, ki si dneve krajšata z vsakdanjimi opravili. 72-letna Alenka peče odlično pecivo, zna z rožami, je velika ljubiteljica glasbe (bila je zboro-vodkinja MePZ Aero Celje in ŽPZ invalidov Celje) . Bojan pa ženi vsako jutro pripravi zajtrk in pri svojih 84 letih neverjetno dobro obvlada računalnik: preko interneta plačuje položnice, pošilja sporočila - ali ima tudi svoj profil na Facebooku, pa nismo vprašali .
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Pustni parček