Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim T E D N I K Posamezna štev. 50 lir N A R O Č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 686 TRST, ČETRTEK 7. MARCA 1968, GORICA LET. XVII. SZDL 0 SLOVENCIH V ZAMEJSTVU Predsedstvo in izvršni odbor republiške °nference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sta v torek, 5. t. m., razpravlja — kot beremo v ljubljanskem »Delu« z dne 6. t. m. — o problematiki slovenske narodne manjšine v zamejstvu ter o nekaterih vprašanjih odnosov z Italijo in Avstrijo. SZDL pozitivno ocenjuje razvoj državnih odnosov z Italijo in Avstrijo. Vedno večja gospodarska povezanost in sodelovanje, ži-ahna kulturna izmenjava in ustvarjanje vz- I.Us|a medsebojnega razumevanja predstav-la na tem področju Evrope pomemben prispevek k miru na svetu piše omenjeni ^ nevnik. Zato bo SZDL podpirala napore in eznje vseh organov in institucij za nadalj-je razvijanje sodelovanja med Slovenijo ter njenimi obmejnimi deželami Furlani jo-Juli)-S| >?e^).e nre,« je dejala čez hip in se stresla. V senci debelega ovja je bilo precej hladno. »Vrniva se,« je rekla. » ajši sediva malo na sonce tu pri cerkvici,« je odvrnil, oiskala sta sončni prostor v zavetrju med dvema travnati-, vz,Petinama in sedla v travo. Tine je razgrnil po zemlji svoj nonr pulover in jo prisilil, da je sedla nanj. »Saj nisem tako raznežena,« se je branila, šalil * em’ t0C^a rat^ ^ iSral kavalirja,« se je malce v zadregi po- »Ga velikokrat igrate?« je vprašala poredno. »Prav malokdaj.« »To je pa težko verjeti.« »Zakaj pa?« »Oh, ne vem . .. Tako sem mislila ...,« je odvrnila nekoliko zmedena in zardela. Bilo je, kakor da prevladuje včasih v njej prešerna ženskost, včasih spet dekliška plahost; kakor da se je komaj zavedla svoje ženskosti in jo vsak hip iz samega veselja nad njo preizkuša na drugih kakor čudovito igračo, katere si še sama ni prav gotova. V njenih kretnjah je bilo nekaj žensko samozavestnega, obenem pa čistega in plahega. Med kramljanjem je pozabil na svojo zadrego. Pravil ji je, kako sta z Janezom plezala po Kamniških in Savinjskih Alpah. Zdaj se vračata domov in h knjigam; to je za letos njun zadnji vzpon. »Zame pa je današnji izlet prvi in zadnji v teh počitnicah,« je dejala ona. »Pojutrišnjem se že vrnem clomov in potem zbogom prostost. Zdaj sem namreč pri sestrični na počitnicah. Doma pa me tako neradi kam pustijo.« Ni se mogel premagati, da bi ne vprašal, kje je doma. »Ljubljančanka sem. Pa vi?« »Jaz pa sem z Dravskega polja. Naših krajev gotovo nič ne poznate,« je pripomnil, a le bolj iz želje, da bi jo slišal govoriti, da bi lahko kar naprej poslušal veselo žuborenje njenega glasu sredi te začarane sončne tišine, v kateri je bilo slišati le še oddaljeno zvončkljanje ovac, ki so se pasle na drugi strani cerkve. »Ne,« je dejala, »samo enkrat, ko sem hodila še v prvi razred gimnazije, smo napravile izlet v Maribor, pa sem že vse pozabila, kako je bilo, razen, da smo se vozile s čolni po Treh ribnikih, da je odletela naši profesorici peta pri čevlju in da smo zamudile vlak. To so vsi moji vtisi, ki so mi ostali v spominu. Kako pa vam ugaja v Ljubljani?« (Dalje) Tlifi/i Is vtjii Cbmi itlmmbkega ljudskega gib cm j a V nedeljo dopoldne je bil v dvorani v ulici Donizetti občni zbor slovenske katoliške skupnosti, na katerem pa se je ta prekrstila v Slovensko ljudsko gibanje, v skladu s smernicami drugega Vatikanskega cerkvenega zbora. Dvorano je napolnilo lepo število politično zavednih članov te skupine in njenih političnih delavcev. Poročilo političnega tajništva je podal dr. Matej Poštovan. V izčrpnem poročilu je pojasnil, zakaj toliko časa ni bilo občnega zbora. Vodstvo je bilo preveč zaposleno z delom v Slovenski skupnosti, katero je bilo treba postaviti na noge, potem ko je 1. 1962 nastopilo kritično obdobje v delovanju in organizaciji skupne liste »Lipa« in je bila razpuščena tudi NSZ, njeni člani pa so dobili navodilo, naj se pridružijo italijanskim komunistom ali italijanskim socialistom. »Vsi tega niso hoteli, ker so se čutili bolj Slovenci kot kaj drugega,« je rekel dr. Poštovan. Potem je naglasil, kako so se z ustanovitvijo Slovenske skupnosti, v kateri je bila Slovenska katoliška skupnost ena izmed osnovnih skupin, stvari obrnile na boljše. »Potrtosti je bilo konec,« je rekel. O PRENOVITVI SLOVENSKE SKUPNOSTI Spregovoril je tudi o delovanju skupin v Slovenski skupnosti in o nujnosti njene prenovitve in idejne okrepitve. Dejal je: »Omenil sem že, da je treba točno dotočiti delokrog posameznih strank in delokrog Slovenske skupnosti. Slovenska skupnost je nujno potrebna. Slovensko ljudsko gibanje deluje v njej in bo delovalo. Ostane vprašanje, kakšen ustroj naj ima Slovenska skupnost. Njena dosedanja pravila je tre-1 ba vsekakor spremeniti. Večjo veljavo bi morale dobiti stranke, ki v njej sodeluje- j jo, a vendar tako, da to ne bo hromilo tistega dela, ki ga mora Slovenska skupnost ( opravljati. Skušali bomo doseči, da se Slo-1 venska skupnost sporazumno preosnuje.« | Omenil je tudi vlogo strank in stališče drugega Vatikanskega koncila do strank, ki povezujejo katoličane. OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE Kmetijska zadruga v Trstu je imela v nedeljo svoj občni zbor v Gregorčičevi dvorani v ulici Geippa. Nanj je povabila vse člane in pirjateilje. Na občnem zboru je prikazala svoje delo v prid naših kmetov. OBVESTILO ZA KMETE Opazovalnica za rastlinske bolezni v ulici G. Murat 1 sprejema prijave, za nakup — z izrednim prispevkom do 50% cene — strojev za obrambo pridelkov pred škodljivci (paraziti). Prispevki bodo dani za naslednje naprave: za aparate za parno steriliziranje zemljišča; motorne sesalke in sesalke za obrizgovanje; atomizaterje; naprave na ročno vrtenje za žveplanje. Prošnje se bodo spremljale do izčrpanja denarja, ki je na razpolago. OBČNI ZBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V TRSTU Tajništvo SDZ v Trstu sporoča svojim članom, da bo občni zbor SDZ dne 31. 3. 1968. Vabila in poverilnice bodo vsem upravičencem razposlane v prihodnjih dneh. Tajništvo SDZ v Trstu »Če govorimo o večji samostojnosti posameznih strank v Slovenski skupnosti, naj poudarimo, da je to v demokratični vladavini nekaj samo po sebi umevnega,« je rekel dr. Poštovan. »Posamezne skupine lahko kot doslej določijo tisto, kar jih druži, in izdelajo skupni imenovalec v Slovenski skupnosti ter položijo temelj za njeno politiko.« Resolucija V resoluciji, ki je bila sprejeta na občnem zboru, je rečeno med drugim: Slovenska katoliška skupnost v koncilskem duhu spreminja svoje ime in se imenuje odslej Slovensko ljudsko gibanje. Slovensko ljudsko gibanje je po temeljitem premisleku potrdilo prepričanje, da moramo slovenski katoličani v Italiji ohraniti svojo politično organizacijo in jo prikrojiti sklepom drugega Vatikanskega koncila, v kolikor se nanašajo na javno in politično nastopanje katoličanov ... Slovensko ljudsko gibanje je prepričano, da moramo imeti Slovenci v Italiji za ohranitev narodne samobitnosti lastno politično zastopstvo in narodno predstavništvo, preko katerega lahko sodelujemo s predstavniki večine pri reševanju naših narodnih in skupnih splošnih problemov. Občni zbor SLG toplo pozdravlja slovenske stranke in skupine, ki so z njo povezane v Slovenski skupnosti. Vez med njimi naj bi se še bolj utrdila z izboljšanjem statuta Slovenske skupnosti in s pritegnitvijo še drugih narodno zavednih slovenskih sil, ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje, v odprtem sodelovanju in dialogu ob upoštevanju osnovnih načel medsebojnega spoštovanja. Resolucija ugotavlja potem, da se je zadnja leta politični položaj v Trstu znatno spremenil v korist Slovencev z ustvaritvijo ugodnega ozračja za stvarno reševanje naših vprašanj in da so v KD ter v levi sredini sile, ki so pripravljene voditi novo politiko do Slovencev. SLG pa se ne zadovoljuje z besedami, ampak zahteva, naj bodo temeljne pravice slovenske narodne manjšine v Italiji čimprej zakonito urejene. Pri tem opozarja na vprašanje Beneških Slovencev, ki so še danes brez najosnovnejših narodnostnih pravic. Resolucija poudarja tudi pravico narodne manjšine do vsestranskih plodnih zvez z matičnim slovenskim narodom kakor tudi z drugimi slovenskimi manjšinami. Končno izraža resolucija zaupanje v politično zrelost in življenjsko silo naše narodne manjšine, se obvezuje, da bo z vsemi silami branila njene pravice in »bratsko poziva vse Slovence, naj pri prihodnjih volitvah ne glede na svoje prepričanje glasujejo za listo Slovenske skupnosti z geslom »Slovenec voli slovensko!«. V glavni izvršni odbor so bili izvoljeni: dr. Simčič Teofil kot predsednik, dr. Matej Poštovan (podpredsednik), dr. Drago Stoka (politični tajnik), Franc Mljač (organizacijski tajnik) ter še dr. Alojz Tul, Sergij Pahor; dr. Marjan Bajc, Livij Valenčič, Glavko Petaros in Marij Maver. PREDSTAVNIKI SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE PRI POSLANCU BELCI-JU 25. februarja je poslanec krščanske demokracije Corrado Belci sprejel predstavnike Sindikata slovenske šole v palači Diana. Predstavniki so prikazali poslancu Belci-ju pomanjkljivosti zakonskega osnutka o uzakonitvi didaktičnih ravnateljstev in šolskih nadzorništev za slovensko šolo na Tržaškem in na Goriškem, ter so naglasili potrebo, da bi uzakonili pet didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem in dve na Go- To soboto, 9. marca 1968 bo gostovalo v Finžgarjevem domu na Opčinah šentjakobsko gledališče, iz Ljubljane. Igralo bo RENDEZ - VOUS, komedijo zmešnjav v 3 dejanjih Napisal Anton Medved Začetek ob 20.30 V nedeljo, 10. marca pa bo ob 17. uri ponovitev igre v Marijinem domu v Rojanu, ob 20.30 pa v kino-dvorani v Bazovici. riškem, dve šolski nadzorništvi, eno za Trst in eno za Gorico, in mesto vice-provedito-rja za slovenske šole v Italiji. Sindikalisti so tudi opozorili poslanca na obupen položaj, v katerem so profeforji na slovenskih šolah. Poslanec Belci je predlagal, naj bi se ponovno sestali in razpravljali o glavnih še nerešenih vprašanjih slovenskih šolnikov in šol. Trčmun: PODMATAJURSKI OCAK V podmatajurskih vaseh dočaka dosti ljudi visoko starost. Imamo pač dober zrak, čisto vodo in še posebno zdravilo — skromnost. Po tej poti je učakal visoko starost 97 let naš sosed Valentin Trinko. Za god in za rojstni dan ob svetem Valentinu je našemu očaku čestitala vsa vas. Saj je res očak, najstarejši možak vseh naših dolin pod Matajurjem. Dolgo življenje je za našega starosto en sam delavni dan, doma, v tujini za kruhom in spel na rodni zemlji. Da bi še užival nje delo in sadove do stotih let in še naprej, to mu voščijo vsi znanci in prijatelji. Žabnice: ROMARSKA POT V sklop javnih del trbiškega okraja spadajo tudi dohodi na romarsko in sedaj tudi turistično točko, na Svete Višarje. Večina obiskovalcev tega svetišča in izredno lepega razgledišča ter smučišča v naših Julijskih Alpah se danes poslužuje moderne žičnice. Stara romarska pot od »Angela« pa ob Višarskem potoku, po kateri so naši stari res romali ure in ure na goro, je že opuščena in zanemarjena. Po mnenju nekaterih naj bi jo kar opustili, češ da so druga sodobna sredstva na razpolago tudi romarjem. Stari romarji pa niso tega »modernega« mnenja in menijo, da vsaj ena romarska peš - pot mora še voditi na vrh. Tudi zaradi svojih zanimivosti je stara pot vredna, da se popravi. Ob njej stoje umetniške postaje križevega pota- PRIJATELJSKI OBISKI Kulturna in prijateljska srečanja ob na-meji se nadaljujejo in množijo z vedno večjimi uspehi. V petek popoldne so prišli v Gorico časnikarji iz Nove Gorice na uraden prijateljski obisk. Najprej jih je sprejel v beli občinski dvorani goriški župan Martina. Pozdravil jih je prav toplo kot posrednike prijateljskega sožitja v tem svobodi odprtem kotičku Evrope. Županu je odgovoril na dobrodošlico u-lednik »Goriških srečanj« Cvetko Nanut, ki je poudaril, da bodo časnikarji nadaljevali s tem prizadevanjem za pozitivno in tvorno evropsko prijateljstvo. Spregovoril je še goriški časnikar Tullio “ernot, ki je pozdravil stanovske tovariše tudi v imenu Italijanske časnikarske zveze. Nato so gostje obiskali občinsko sejno dvorano, kjer so pravkar zborovali mestni sve-tovavci. Zvečer so se pa zbrali goriški in novogoriški časnikarji kot gostje Pokrajinske aristične zveze v restavraciji »Al Fogolar« tta Majnici. Tu so si domačini in gostje izmenjavali misli o skupnih vprašanjih in o se boljšem kulturnem in gospodarskem sožitju sosednih prebivalcev. Navzoč je bil ato poieg clrugih predstavnikov tudi pred-■~ednik Trgovinske zbornice. Predsednik tu-tistične ustanove Del Ben in Marjan Dro- z od jugoslovanske televizije sta v zadnjih pozdravih povzela te misli in zaželela se P°dobnih svidenj. HanalbUa dolina . ^ tlo naravnih krasot pa nudi tudi razva-J?nenxu turistu. Vsi ti razlogi so nagnili ob-za ° uPravo v Trbižu, da se je odločila ta ^°pravo te znamenite romarske poti. Za dela bo gotovo nekaj prispevala tudi dr- k^Va' ker gre za turistično področje. Nekaj dala tudi soseska, ki uporablja pot tudi .MrT1"0- k0 žene na planine. Cestni za k Prav do znane gostilne »na planini« 0 PDpravU inženir Della Mei. zel ° k° cesta končana, se bo nedvomno 0 Pomnožil dohod na Višarje. Trbiž: NOVA CESTA Stalno naraščajoči promet iz Trbiža pro-diiPreh°du čez Kokovo je že pred leti vzbu-zahtevo po moderno urejeni glavni ce-stl Preko Trbiža. vid 1jZavna ces,tna uprava je tudi sama spre-te,e a to potrebo in je tudi določila izda-da S one milijarde. Izkazalo pa se je, še hC ta vsota premajhna in da je treba načrt^ miliJonav za izvedbo tega šiHpSt° *e namre^ treba popraviti in raz-tekl °d žabniške razvodnice. Cesta bo od 3 eV.a kilometra na dolžino bolj južno vasj iu bo imela nadvoz preko proge pri 5°Staj'' Nadaljevala se bo po dosedanji ’ en> a s še enim cestiščem za tovorni Promet. ^rtaža Pr°ti meji bodo izravnali tiste ' ,?U(?e ovmke »smrti« pod Kokovim s vT, ,nim Predorom in sledečim viaduktom. z®° bloka bo cesta izpeljana po dru-m viaduktu brez dosedanjih nevarnih ovinkov. is ,Okrogla miza" o zamejskem tisku Prejšnji petek je povabil klub »Simon Gregorčič« v Gorici svoje poslušavce k posebni vrsti kulturnih večerov. Na sporedu je bila »okrogla miza« o »vlogi in pomenu slovenskega časopisja v zamejstvu«. Pri takih večerih razpravlja več govornikov, po žrebu, o določeni temi, z debato prisotnih in z zaključnimi odgovori govornikov; vse po določenem redu in številu minut. Po potegnjenem žrebu je prvi govoril dr. Aleš Lokar, urednik tržaške revije »Most«. Po večini je podajal mnenja o vlogi tiska, kakršna izvirajo iz ustrezne ankete v »Mostu«. Izvajal je tudi, da je naš edini dnevnik preveč enostranski in da bi morali kljub naši idejni razcepljenosti imeti pravilneje usmerjen tisk. Za njim je podal svoje mnenje urednik »Novega lista« Drago Legiša. Ta se je bolj držal bistva osrednjega vprašanja, kljub večjemu poudarku na kvaliteti sedanjega našega zamejskega tiska in na strokovni izobrazbi naših časnikarjev in piscev sploh. Svoje tehtne besede je oprl na nekatere nemške klasike o časnikarstvu. Tretji je prišel po žrebu na vrsto urednik »Primorskega dnevnika« Bogo Samsa, ki je temperamentno poudarjal bolj kot vlogo in pomen našega časopisja na splošno, pomembnost in razširjenost dnevnika, čeprav so v uvodu vsi trije poudarili, da zastopajo osebna stališča brez navodil svojih delodajalcev ali političnih dirigentov. Vsi trije (zadnji nekoliko manj) so izrazili mnenje, da naše časopisje in njega u-redniki niso na višku; vzrok pa je tudi idejna zaprtost vsakega ter tudi druge, materialne osnove. Nato so posegali v razpravo tudi poslu-šavci. Profesor Bednarik je razvijal mnenje, da mora biti v naših razmerah časopisje o-benem obveščevalno in oblikovalno, čeprav naj ima dnevnik poudarek na informativno-sti, tedniki pa usmerjevalni narodno manj šinski značaj. Poudaril je še že nakazano potrebo po ustanovitvi »Društva slovenskih časnikarjev in publicistov v Italiji«. Prof. Komjanc je želel bolj stvarnih podatkov o afirmaciji našega časopisja med ljudstvom. Naštel je tudi nekaj praktičnih prijemov. G. Zimic je kot preprost bravec svetoval urednikom, naj pogosteje prisluhnejo željam bravcev in naj ne pišejo samo od zgoraj dol. Podobne misli je navajal s filo- DE2ELNI URADI Gorica bo tudi deležna nekaj deželnih uradov. Tu bo imela svoj sedež deželna ustanova za razvoj kmetijstva; nosi že si-glo ERSA (Ente regionale per lo sviluppo delFagricoltura). Njeni uradi bodo imeli svoje prostore v novi palači v ulici Roma. Zgradili jo bodo na kraju sedanje stavbe srednje šole »Favetti«, ki jo šele podirajo. Dokler ne bo zgrajena nova deželna palača, bodo našli kmetijski uradi začasne prostore v pokrajinski palači na Korzu. Pri teh kmetijskih deželnih uradih je doslej nameščen tudi en Slovenec, in sicer dr. Primožič z Oslavja, predlagan od združenih socialistov. zofsko antitezo »jaz — mi« pisatelj Rožanc. Tuta je poudarjal stališče mladine. Občinski svetnik dr. Sancin je tudi navedel vrsto pripomb in nasvetov za utrditev pomembnosti in vloge časnikov. Po izčrpani debati je »moderator«, vodja večera, Marko Waltritsch, dal besedo trojici razpravljavcev v obratnem redu; po pet minut vsakemu. Vsak izmed trojice je še svoja mnenja poglobil ali popravil z ozirom na nove argumente, ki so vznikli iz razprave s poslušavci. Nekoliko preostri nastop med Samso in Lokarjem je zgubil na ostrini tako, da so navzoči ob koncu lahko pritrdili usmerjevalcu večera — ki bi v kakem trenutku le moral potrkati s svinčnikom po mizi — da so taki večeri, kjer se krešejo mnenja, izredno potrebni. Da je ves kulturni večer pravilno in koristno izzvenel, gre zasluga tudi mirnim in stvarnim Legiševim besedam, čemu bodi naš tisk v prvi vrsti posvečen. Vodstvu kluba, ki je ta večer priredilo, pa bodi izrečena zahvala zanj. r. b. —0— UMETNIŠKA RAZSTAVA V soboto, 9. marca, ob 18.30 bo odprta v Gorici v galeriji »Stella Matutina«, ulica Nizza 36, umetniška razstava treh umetnikov s sosedne strani. Goriški javnosti se bodo predstavili Branko Lazar, ki živi v Kanalu, Pavel Medvešček iz Anhovega in Miloš Volarič iz Kobarida. Lazar in Medvešček sta učitelja na osemletkah. Medvešček pa dela kot svoboden umetnik in se ukvarja predvsem s knjižnimi opremami. »Skupina treh« je že pokazala svoja likovna dela na razstavi v Novi Gorici, ki je bila številno obiskana in zelo priznalno ocenjena. Na sobotni razstavi v Gorici bo vsak izmed treh zastopan z osmimi deli. Lazar z intarzijami in akvareli, Medvešček z grafiko in linorezi in Volarič z olji. Razstavo bo pojasnjeval tudi lepo opremljen katalog, ki bo izšel v tiskarni Grafica goriziana z uvodno besedo znanega publicista in kritika Marijana Breclja. Nastop mladih umetnikov z onstran meje je zbudil že pred odprtjem veliko zanimanje v goriški kulturni javnosti posebno še, ker bo pri otvoritvi imel po vsej verjetnosti spremno besedo italijanski umetnik in kritik Fulvio Monai. Omenimo še, da je pobuda za to kulturno stvaritev popolnoma samostojna in ni v okviru kakih uradnih izmenjav. Na razstavo, ki bo odprta od 9. do 18. marca, vabimo naše rojake, da si jo ogledajo v čim večjem številu. ŠKOFIJSKO ROMANJE Potekajo zadnji dnevt za vpis k škofijskemu romanju v Rim, ki je napovedano za dneve od 23. do 26. maja. Namenjeno je pravzaprav za delavce, udeleže se ga pa lahko tudi drugi nastav-Ijenci in imajo celo ugodnost za popust. Romanje bo vodil nadškof Cocolin. Vpisovanje traja do 7. t. m. pri domačih župnikih ali v ulici Seminario 7, pritličje, ONARMO. Cena za vse štiri dni s celotno oskrbo in prevozom znaša 12 tisoč lir. Romarje bo sprejel tudi papež in državni predsednik. \/. KULTURNEGA ŽIVLJENJA ,Razgovori’ vzbujajo Te dni smo dobili v roke drugo Številko tretjega letnika revije »Razgovori«, ki jo izdaja društvo slovenskih bogoslovcev v Ljubljani — CDSB. V reviji pa sodelujejo drugi, kakcr se, da sklepati iz imen sodelavcev. Revija je razmnožena samo na stroj, vendar ima prav lepo obliko, posamezne strani so celo okrašene z risbami. Zasluga za to gre, kot je navedeno na ovitku. Janezu Kovačiču, urednik pa je Janez Marolt. Za revijo odgovarja Vinko Malovrh. V zadnjem času smo imeli večkrat priložnost poročati v našem listu o revijah, ki imajo sicer najboljše namene in okrog katerih se zbirajo kvalitetni ljudje, a so vendar samo čaše. polne grenkobe; slovenskemu človeku ostane samo bridek o-kus po njih. 0' nekaterih bi celo lahko rekli, da so pravi izbruh obupa in črnogledosti, kr.r ima gotovo svoj izvor in vzrok, vendar pa po našem mnenju naloga kulturnih ljudi, ki menijo, da imajo v današnjih razmerah kaj povedati našemu ljudstvu, ni v tem, da ga polnijo s pesimizmom in celo z dvomi o njegovi bodočnosti ali o smislu njegovega obstoja, ampak v tem, da so sicer kritični do sedanjosti, a da skušajo odgrinjati nova obzorja pred našim narodom in mu kazati skozi megle in negotovost varno pol v bodočnost. V tem se kaže pravo voditeljstvo, tako kulturno kot tudi politično, ne pa zgolj z naštevanju bolezni in v vzbttjan.,u katastrofalnega vzdušja. MOST IZ PRETEKLOSTI V BODOČNOST »Razgovori« so ena izmed tistih revij, ki izpolnjujejo to pravo kulturno nalogo. Na 64 straneh te številke je toliko takega, kar vzbuja v s.oven-skern človeku nov življenjski pogum in kar poglablja v njem zaupanje v bodočnost slovenske kulture in slovenskega naroda, da pomeni branje te revije pravi čudežni življenjski napoj. To pa med drugim tudi zato, ker si mladi, ki pišejo vanje, ne domišljajo, da so ravno oni tisti, na katere je naše ljudstvo čakalo kot na rešitelje in nosivce edino prave ideologije, ampak iščejo temelj za svoja razmišljanja in svoje predstave o boljši bodočnosti v naši kulturni preteklosti in v najboljšem, kar nam nudi, in na tem grade trden in organski most iz preteklosti preko sedanjosti v bodočnost, kot npr. Milan Dostal v eseju »Prispevek k dialogu«, v katerem opozarja na pomen križarskega gibanja v slovenski kulturi. Iz križarske revije »Križ na gori« citira odlomek iz »Poslanice« Boža Voduška, v katerem je tudi tale stavek, ki ga »Razgovori« prinašajo v razprtem tisku: »Spoštujmo vsi vsako pošteno stremljenje in pomagajmo si med seboj.« TRADICIJA KRIŽARSTVA Dostal komentira križarstvo iz desetletja po prvi svetovni vojni z besedami: »Malodane nedopustljiva malomarnost je, da Slovenci tako površno poznamo naše križarsko gibanje, ki bi nam moralo biti — v nasprotju z marsikaterimi narodi po svetu, ki take tradicije n;majo in so podobno usmerjenostjo začel šele v svojem pokoncilskem življenju — osnova in izhodišče za večino naših današnjih razglabljanj in dejanj. Medtem ko drugod po svetu šele iščejo način življenjskega sožitja in poskušajo najti pravo mero, imamo mi že ulrto pot, ki je. toliko bolj napredna in revolu- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ZENOVA IZPOVED (La cosc’enza di Zeno) (drama v dveh delih) Prevod: MARTIN JEVNIKAR Scenograf: ing. arch. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: J0 2E BABIC PREMIERA: V torek, 12. marca ob 20.30 (abonma prem'erski) PRVA PONOVITEV: \/ srejdo, 13. marca ob 20.30 (abonma: prva ponovitev dijaški) Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem do-Tiu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred tričetkom predstav pri blagajni Kulturnega do-na; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred mčetkom predstav. Rezervacije na tel. 7342-65. cionarna, v kolikor hujših razmerah so si jo morali pred vojno njeni predstavniki krčiti. Namesto da bi se naslonili na našo bogato tradicijo, ki bi se je. ne sramovalo nobeno kulturno okolje sveta, namesto, da bi to tradicijo, katere osnova je bila eden izmed pomembnih zidakov pri temeljih vatikanskega koncila, razvijali naprej, namesto da bi sc, obogateni s to domačo, tradicijo in njenimi izkušnjami, pognali naprej od začetniških korakov, ki nosijo v sebi še vse značilnosti komaj prebolelih otroških bolezni — namesto vsega tega rajši begamo v mislih in dejanjih od Poncija do Pilata, jecljamo napol domišljene idejice, se lovimo za tujimi vzori, ki pogostokrat še sami komaj tavajo skozi goščo razviharjenega sveta, in se utapljamo v tujem, za nas neorganskein umovanju in dejanju.« fj (Konec prihodnjič) —0— LEP USPEH SLOVENSKEGA ORGANISTA V VIDMU Slovenski organist Humbert Bergant je nastopil na prvem koncertu letošnje sezone videmskega glasbenega društva AGIMUS, ob koncu preteklega tedna. Kritik Battista Sburlino ga je. v svoji radijski oceni takole označil: »Ta slovenski organist je razodel v mnogih pogledih nesno in temeljito tehnično pripravo in strogo metodologijo, ki jo spremlja, kol neka religiozna oblika vere v glasbo. Njegovo igranje na orgle je projekc ja te prepričane in preproste poti. To dokazuje njegova interpretacija Bacna . . .« Kritik je mnenja, da je Bergantovo igranje tu pa tam še ne.koliko preveč shematično in čustveno, da pa je vendar na dobri poti. Hvali zlasti njegovo natančno izvajanje vzvišenega, kristalnega fraziranja korala »Gospod me ne bo zapustil«. Omenja, da je doživel Bergant uspeh in kar najbolj žive aplavze in da je. mlado občinstvo s presenetljivo in stalno pozornostjo spremljalo nelahke skladbe. Humbert Bergant je dokončal glasbene šole v Ljubljani, nakar se. je izpopolnjeval pri Antonu Heillcrju na Dunaju, zdaj pa poučuje v Novi Gorici in vodi izpopolnjevalni tečaj na glasbeni akademiji v Ljubljani. DVOJE PRIREDITEV V GORICI V nedeljo popoldne, sta bili v Gorici ob isti uri dve zanimivi kulturni priredtvi. V Prosvetni dvorani na Korzu so nastopili gojenci Studia Slovenskega gledališča v Trstu. Predvajali so izbor iz poezije, proze in dramatike literatov pod naslovom »Rusi most«. Gojenci so pokazali dobro šolo in napredek, čeprav pred zelo, zelo redkimi poslušavci. Vzroki skromnega obiska so neugodna ura v lepem nedeljskem popoldnevu, spored sam, ki je bolj komornega značaja in ni za širše poslušav-stvo in tudi sočasna kulturna prireditev v Katoliškem domu. Na povračilnem obisku so tu nastopili furlanski pc.vci iz Gradiške pod vodstvom 'Narcisa Mi-niussija in folklorna skupina iz Kaprive. Gostje so imeli lep spored furlanskih in italijanskih pesmi, dodali pa so še slovenski narodni »Pa se sliš« in »Ko bi jaz vedela« ter eno rusko. Občinstvu, ki je dvorano napolnilo, so zelo ugajali tudi furlanski plesi in ljudske noše. Oboje spominja tudi na naše alpske plese, in noše. Gostitelj, pevski zbor »M. Filej«, je v prijateljski odgovor zapel pod Klanjščkovim vodstvom slovenske skladbe z dodatkom »Stelutis Alpinis« v Simonitijevi priredbi. Fcslušavci so bili navdušeni nad izvedbami, posebno še, ker so čutili v obeh zborih zanos medsebojnega bratstva. To misel je poudaril tudi županov zastopnik Agati. Po koncertu je sledila v spodnji dvorani zakuska. Ti dve kulturni srečanji, med Furlani in Slovenci v Gradiški in v Gorici, sta prodornega pomena tudi za v bodoče. ROBERT FAGANEL ODHAJA V AFRIKO IN JUŽNO AMERIKO Mladi slovenski tržaški slikar Robert Faganel odhaja na dolgo potovanje v Afriko in Južno Ameriko. seveda z namenom, da bi slikal. Potovanje bo trajalo kakšni dve leti. To nas pri njem ne začudi. ker vemo, kako mu je pri srcu pokrajina in kako ljubi barve. Upamo, da bo to potovanje kar najbolj plodno za njegovo slikanje. Od tržaškega občinstva se je poslovil z večjo samostojno razstavo v galeriji Russo in v prehodu Rossoni. Razstavil je nad 50 slik. Predstava baleta „ Hrestač” Nedeljska predstava pravljičnega baleta »Hrestač« P. J. Čajkovskega je v izvedbi ljubljanske skupine Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje in pod okriljem Glasbene Matice že. dosegla velik uspeh, za katerega si zaslužijo popolno priznanje koreografi Lidija VVisiak, Anton Dolin, Gorazd Vospernik in Henrik Neubauer, ki je bil istočasno tudi glavni režiser. Uglajenost in živahnost nastopa so pokazali naj-mlajši plesalci v prvi sliki praznovanja božičnega večera v domu Jasne in Zlatka, skupinsko homogenost pa pri pantomimskem prizoru, kjer sta se lepo uveljavila protagonista Danila Švara in Edi Dežman kot Lutka in Pajac. Veselje otrok ob prejetju božičnih daril je veliko. Ko pa prinesejo sluge na povelje »Strička Čarodeja« veliko lutko in pajaca, ki ju čarodej oživi, da plešeta pred strmečimi otroki, je veselje še, večje. Na to pokaže striček še Hrestača, ki tare orehe, in veselje otrok kar prekipeva. Ker je že pozna ura, se otroci poslove in tudi Jasna in Zlatko morata spat. Ko odbije ura polneč. sc Jasna vrne po svojega ljubljenega Hrestača, ki je ostal na stričkovem naslanjaču. Ko hoče odnesti igračo s seboj v posteljo, se začuje čudno škrebljanje. Pojavijo se miške, ki jih je vedno več in z Mišjim kraljem na čelu ogrožajo malo Jasno. Njej pridejo na pomoč njene igračke, ki so opolnoči oživele. Vojaki se na klic trobe ita-čev spopadejo z miškami. Med tem oživi tudi Hrestač in se. vrže na mišjega kralja. V obupnem boju pa Hrestač peša. Na pomoč mu prihiti Jasna, ki vrže mišjemu kralju svoj čeveljček v glavo. Hrestač izkoristi zmedo in zahode mišjega kralja z mečem. Tudi ostali vojaki sedaj zlahka premagajo mišjo vojsko. Preplašena Jasna se onesvesti. S svojim dejanjem pa je pomagala Hrestaču, da se je rešil usode, v katero ga je začarala Mišja Kraljica. Ko pa se. Jasna prebudi, stoji pred njo mlad princ, ki ji prinese njen čeveljček in jo povabi s seboj skozi zimsko pokrajino. Palčki ju spremljajo in svetijo. Z neba se sipljejo snežinke in zaplešejo. Hrestač — on je seveda tisti princ — popelje Jasno v svoj grad v kraljestvo sladkarij. Hrestača — princa je upodobil Aleksander Šmid, Jasno pa Mirjam Hočevar. Kar je dosegel ansambel Z. G. B. I, v drugi polovici baleta, presega po svoji kakovosti upodabljanja okvir šolske stopnje in se že približuje u-metniški dognanosti. Občudovali smo izvrstne plesalce, ki bodo vsak čas absolvirali plesno šolo. Prva se je predstavila Silvana Urbanija, ki je zaplesala »Španski ples« s temperamentom in špansko izrazitostjo. Danila Švara in Edi Dežman sta izvajala »Kitajski ples« s čustveno izraznostjo. Zmago Jelinčič in Ivo Kosi sta nam posredovala ritmično močno razgiban ruski »Trepak« z virtuozno plesno tehniko. Lep uspeh so dosegle ljubke podobe spretnih plesalk »snežink«. Vrhunski uspeh predstave je. bil dosežen z »Valčkom cvetlične rose«, ki so ga z eleganco predvajale Alenka šest, Danila Švara in Silvana Urbanija. Krono vsemiU pa je postavil »Pas de dcux«. ki sta ga izvajala Z dozorelo plesno tehniko Metka in Vojko Vidmar. Navdušeno odobravanje občinstva, ki je zasedlo dvorano do zadnjega kotička, se je stopnjevalo od točke do točke, in doseglo višek ob zaključni a-poteozi zelo številnega ansambla. Orkestralno baletno glasbo Čajkovskega je. predvajal zelo učinkovit stereofonski posnetek »Boljšojskega Teatra«. Prelepi večer je zapustil v pričujočih najprisrČ-nejši vtis. K. S. ŠPORT MRD NAŠO MLADINO DOM ROJAN, BOR IN SOKOL NA DEŽELNEM PRVENSTVU V nedeljo 10. t. m. se začne toliko pričakovano deželno prvenstvo v namiznem tenisu. Na njem bodo letos prvič nastopila 3 slovenska športna društva in sicer: BOR, SOKOL in DOM Rojan. Zanimivo je, da bo na tem tekmovanju najmočnejši DOM Rojan, ki bo edini nastopil z dvema tekmovalcema in sicer z Nadjo Grion in z menoj. Za “OR bo nastopil le Edi Bole, za Sokol pa perspektivni Peter Ukmar. Igralo se bo v vseh kategorijah, od pionirjev do III. in II. kategorije čla-noy- Najbolj zanimivi in tehnično veljavni bi morah biti dvoboji med odličnima Edijem Boletom in Horeanijem (Soffitta) ter Malco. Ker gresta od drugokategornikov samo dva na državno prvenstvo, bodo borbe zelo ostre in napete. Favorit za dosego deželnega naslova v II. kat. je po mojem °rez dvoma Edi Bole. Veliko pričakujemo tudi od mladega Petra Ukmarja in Nadje Grion. Peter “J moral postati deželni prvak pred pionirji, za Nadjo pa upam, da se bo uvrstila vsaj na drugo mesto in sc s tem kvalificirala za državno prven-stvo. Začetek ob 9. uri. Po tekmovanju bo sleddo nagrajevanje. Vstop prost. KAM GRE »BOR«? Vprašanje, ali je »BOR« združenje, je bilo na-eto že na njegovem občnem zboru in takoj za-0111 v tej rubriki. Žal skoraj nisem dobil odgo-yora. Edino prijatelj Livij Valenčič, zunanji sode-avec ljubi janskega športnega tednika Roto-foto-Porta je v zadnji številki na kratko obdelal to Jj rašanje. Zavzel pa ni nobenega jasnega stališča. gotovil je. le neizpodbitno dejstvo, da je ostal "BOR« oraktično brez zaledja. Livij Valenčič ugo-au • ^rizo, v katero bo nujno zašla slovenska odbojka, katere glavni predstavnik je bil pred slovensko javnostjo doslej »BOR«. Ta kriza jo že PRrvD C'° 'zl‘aza v zadnjem srečanju, ki ga je ” ' odigral s tržaškimi »Gasilci« in ga res kla- vrno izgubil. Do tega je tudi moralo nujno enkrat 1 '• »BOR« rairj nove sile, nove talente in res (Nadaljevanje s 3. strani) skimi in političnimi oblastmi. Te zrelosti žal n.e vidim med svojimi kolegi. Značilno je, a so v Trstu najprej zasedli univerzo in šele začeli sestavljati programske točke svo-^ zahtev. Ali pa v Rimu, kjer študenti niso Seh,e'e'' rektorjevega poziva na razgovor. O-n° sem proti takim zasedbam, četudi so sr^0 demonstrativnega značaja, ker taka fdstva boja ob prevelikem izrabljanju izgu-'1° na svoji veljavi. Ali misliš, da ima študentovska mladina poleg okupiranja univerz še druga sredstva, s katerimi se lahko vključi v družbeno dogajanje? 1 slim, da jih ima, vendar je to tudi odvisno od univerze do univerze, ker veliko zavisi -I ha^ac*emsklh oblasti, koliko in kako pri-^nejo študentovskim problemom. Toda t uoenti v Italiji na splošno pozabljajo, da je re a univerzitetne strukture obnoviti, ne pa opolnoma preobrniti. Da je možen tudi tak lrnejši dialog z akademskimi oblastmi, naj Tavedem primer s fakultete političnih ved v k V'. ki jo najbolje poznam. Tu je bil pred atklm ustanovljen paritetni odbor (šest rioH vSOriev in žest študentov), ki naj se pe-v lcno sestaja in skrbi za postopno obno- i takulfefe. To nas je tucJi prjsj|j|0( da smo e|ali natančen program zahtev. Ne vsega, eka| bomo pa le dosegli, kar bo, bo dobro vedno boljše kot nič. Za zak'ju2ek: 'ma tucli naša slovenska mladina enake ali podobne proble-me in kakšna so tvoja predvidevanja za bodočnost? ne vemo, kje jih bo črpal, če bo tudi prepotrebne igralce, ki morajo še dati najboljše iz sebe, prepuščal drugim slovenskim ekipam (glej: Franko Vitez, ki je prestopil k »Zarji«), K temu bi dodal, da je. »BOR« sedaj zašel v pravo krizo ne toliko v odbojki, kjer Jurkičevi fantje dajejo vse iz sebe in dosegajo kljub vsemu presenetljive rezultate, kolikor v namiznem tenisu, kjer bo »DOM Rojan« gotovo delal konkurenco BORu. Politika določenih krogov je sedaj očitno tole: čim več društev in šele nato rezultati. Vprašanje pa je, če bo na ta način do njih sploh mogoče priti. Iz tega je razvidno, da hoče BOR iz močnega Športnega zdržuenja, ki bi predstavljalo pravo elito vseh tržaških slovenskih športnikov, postati postopno navadno svetoivansko športno društvo. Je to pravilno? Mislim da ne. Edi Košuta -C— NATEČAJI Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj a 86 mest pomočnika sodnega uradnika (aiutante nf-ficiale giudiziario). Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje srednje šole. Rok za predložitev prošenj zapade 8. aprila 1968. (Uradni list št. 33 z dne 7. 2. 1968) Finančno Ministrstvo razpisuje natečaj za 68 mest dodatnega uradnika pri periferični Upravi carin in posrednih davkov. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje srednje šole. Rok za predložitve prošenj zapade 10. aprila 1968. (Uradn' list št. 36 z dre. 10. 2. 1968) Finančno ministrstvo razpisuje natečaj za 51 mest dodatnega uradnika pri periferični Upravi carin in neposrednih davkov — seznam osebja pri Tehničnih urad h za zgradarine. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje srednje, šile. Rok za predložitev prošenj zapade 10. aprila 1968. (U-radni list št. 36 z dne 10. 2. 1968) Slovencev je na tržaški univerzi malo (manj kot 4"/o) in nimamo naših specifičnih študijskih problemov. Edino, kar si želimo, je večja povezava z ljubljansko univerzo in ustanovitev na fakulteti za leposlovje slovenskega študijskega centra, kjer naj bi se skupina profesorjev in asistentov bavila s slovensko kulturo in jo posredovala italijanskim in tujim študentom, ki jo žal tako zelo malo poznajo. Za bodočnost pa mislim, da se ne bo veliko spremenilo, ker študenti sami ne morejo nič spremeniti, v vodilnih krogih pa manjka volja, da bi do teh sprememb prišlo. Žalostno, a je tako! Prepričan sem pa — in za Trst to gotovo še velja da študent, ki želi priti v redu do diplome, z malo dobre volje in z malo žrtvovanja, to lahko doseže. g TRŽAŠKEGA RESOLUCIJA SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA O RADIU TRST A SLG je na svojem občnem zboru dne 3. marca 1968 soglasno sprejelo naslednjo resolucijo : Radio Trst A naj ne bo slovenski samo po jeziku, ampak tudi po duhu. Najbolj pereče so naslednje točke: 1. Pri oddajah naj pridejo bolj do izraza izvirni in aktualni slovenski teksti; 2. Pri glasbenem sporedu naj ima večji delež slovenska glasba (tako narodna kot umetna in lahka) ; 3. Skupine in posamezni sodelavci na Radiu Trst A naj bodo ekonomsko povsem enakopravni z ostalimi sodelavci Rai-a; 4. Radio Trst A in še posebej časnikarski oddelek naj stalno in obširneje poroča o političnem, kulturnem, gospodarskem in športnem dogajanju ter na splošno o življenju Slovencev v Italiji. ZARADI ENE FING-PONG MIZE NA OPČINAH Kot znano, jo bila pred nedavnim sezidana krasna Finžgarjeva dvorana, ki naj bi bila drugi dom naši mladini. Na žalost pa to še vedno ni v do-voljni meri, ker se pojavljajo vedno spet kakšne ovire, morda najbolj psihološke, kajti verjetno je, da ic nekaterim več do dvoran kot do mladine, ki naj bi se zbirala v njih. Tako se je nedavno ponudil eden naših najboljših športnikov v namiznem tenisu, da bi prihajal vežbat opensko mladino v tem športu. Mladina, dečki in deklice, so bili navdušeni. Zbralo se jih je okrog 20. Toda vadili so mogli samo giba z rokami, ker ni bilo mize. To se je ponovilo še nekaj sobot. Mize kljub vroči želji mladine ni bilo od nikoder. Tako je športni vaditelj nehal prihajati, češ dokler ni mize, ni mogoče ničesar storiti. Otroci so razočarani nehali prihajati ob sobotah pred dvorano, da ne bi zaman čakali, kot že prej nekajkrat. Pii vsem tem baje mize niti ne manjka, le da je shranjena nekaj sto metrov proč. Sprašujemo se, če je bilo vredno graditi tako lepo dvorano, ki je stala milijone, če ni potem na razpolago nekaj deset tisoč lir za novo mizo za namizni tenis, ki bi privabljala opensko mladino v dvorano — za primer, da ni mogoče dobiti tiste, ki je že kupljena. Morda za vsemi lepimi načrti in akcijami z dvoranami vendarle premalo resnične ljubezni in zanimanja za mladino. Bili bi veseli, če bi se izkazalo, da je ta grenka misel neupravičena. SUHI PROTI DEBELIM V BOLJUNCU V soboto ob 16. uri na igrišču v Boljuncu nogometna tekma med akademiki SUHI PROTI DEBELIM Pridite in se boste nasmejali. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000 000 TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED K. A. S. T. A. Univerze v Italiji v krizi 03 . . "3>>2o o o S-ffO, rt S >o cn rt Df: rt :z? O S C c o X N11 c > >0 P C3 O b h 2 ^ ft C " Š-£ .g1 ’2 c -2. o. .S« — a«*, >03 (UO -B ^ o B a C/) O u« c s P M n ^ > ‘H u r, S o h •S •§ O «■* 7T O S C D. 03 .. N P 1) ’5£.-p M O > o 5 s. ° 7 , n 03 ^ a -■ n o .t: u o C > >E/J ^>.303 _T D N ^ C rt fe* >0 >!/) •"*« 'P« P ^ O p 'o bu ’ V* G S .5 «. > _ G — O O c O 0 c/l D •s A« £ 0 C D 3 13 B S “ ^ &B a 5 §§3 3 Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR ».H ~ Ti m rt ^ O .c >o »l/l CV,\1 O 73 P T3 ^ £ rt .P rt >o ^ »O co ,3 • X) o Bo _ o rt >$ s a a rB >“ rt aS BP ^ O "rt ■° s 0) ^ ••—> c/) rt ^ 'a)’ 23.2 rt - ~.?, o a» .- « "JL ta ol •£ c m g u •§ ■8 «1 " ° c O N -3 c 'p G ^ 1 c ti j .p •; 2 B 35 =».h : rt _ D, i -v qj Ti : 1 u 9 V3 -M C J- 0 fl»0 * Srt S S| ■S-S E i ^ rt 1 C/3 oT -G1 -*—1 (/) UJ « c E 3 3 O D. >•* ^ S §1 C/5 >N