PESMARICA
J u g o s 1 o v e n k a m
posvečuje
izdatelj
Domorodna ljubav, Sloga domorodna, Domorodna žrtva:
Tri su zrna plodna,, Iz kojijeh nice
Domovini sreča
Drava, postojana, Čvrsta i najvcča.
J. Sundecič.

Molitev.
Ti, ki si nas stvaril Kakor listja, trave, Pol sveta podaril Bil si sinom Slave: Čuj nas večni Bog! Tvoji smo sinovi. Dela blagoslovi Naših slabih rok; Ti nas varuj zmot, Ti v pomoč nam bodi, Kazi pravo pot, Ki nas k sreči vodi. Ti nam daj kreposti, Da, kar sklene um, V djanji naš pogum Skače brez slabosti.
S. Jenko.
5
Predgovor.
V veselji in v tugi Sloven prepčva sladke pčsmi domoljubja in mile svoje žalostinke. „Nema veselice poštene, pri kteri se ne sliši pčsmi c sladki glas" so besede ne-umrlega knczovladike Antona Slomšek-a. Sloven se v Pasmah moli Bogu, vččnemu vladarju neizmernih svetov, svojo iskreno in gorečo ljubezen do domovine in do presvetlega cesarja, kteri ljubi z enako ljubeznijo vse narode avstrijanske v dobrem in slabem združene, razodeva on v nježnočutnih pčsmicah, za ktere je njegov jezik, jezik predragi materinski, kakor vstvarjen. V vsakem hramu, kjer je Slovenka, donijo pčsmic glasovi od zore do mraka, s kterimi si ne krati samo časa, temuč tudi žlahta misli in srce. Slovenski hraber vojak, ki je vsegdar pripravljen žrtvovati življenje svoje za drago domovino, za preljub-ijcnega cesarja, stopa budivne pčsmi prepčvaje blčdi smrti nasproti, da slavno zmaga ali čestito umerje na bojnem Polji.
6
Naš jugoslovenski narod ima obilo junaških in domorodnih pesmi, ktere že od nekdaj veselo razlegajo se po hribih in dolinah, ter tudi po dvoranah izobraženih mcstjanov. Nabral sem jih torej Ičpo rokohvat, da bodo milodišeča kitica za tisočletnico slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, da bode še vročeja naša vroča ljubezen do domovine in cesarja.
Slovenskim devicam in mladenčem naj bodo v znamenje iskrene ljubezni, ktero čuti vsako srce za našo mladino upapolno, da prigrli vse, kar je sveto, krasno in resnično.
Donite tedaj zlate pesmice po premili naši domovini od sevra do juga, od vzhoda do zapada, kodar zvoni jezik mili, dragi, sladki naš slovenski.
V Brčžicah na novo leto 1863.
Dr. J. It Razlag.
7i
Cesarska pesem.
Bog ohrani, Bog obvari, Nam Cesarja, Avstrijo!
Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!
Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike;
S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije.
Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno zvesto stoj, Če bo treba, pa desnico
Srčnim upom dvigni v boj!
Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni, —
Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri!

Meč vojščaka naj varuje,
Kar si pridnost zadobi;
Bistri duh pa premaguje
Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije,
Blagor bod’ pri nas doma; Vsa, kar solnce jo obsije, Cveti mirna Avstrija.
Trdno dajmo se skleniti:
Sloga pravo moč rodi;
Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči.
Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega;
Živi Cesar, domovina:
Večna bodi Avstrija!
In s Cesarjem zaročnica,
Ene misli in krvi,
Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti.
Kar se more v srečo šteti,
Vččni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši Habsburški!
9
Slovenija
Njegovi cesarski visokosti, presvetlemu careviču Rudolfu, prvorojencu in prestolnemu nasledniku o Nje-govem rojstvu 21. avgusta 1858.
Kviško rojaki! na bregih posavskih, Kviško na brčgih primorskih, podravskih, Radostni glas po državi doni, Z bliskom oznanja, kaj dans se godi: Čujte, radujte se vsi narodi, Slava Bogu na višavah bodi: Avstrii krasni se dedič rodi!
Radost neskončna vse srca ogreva, Vrisk od planine v planino odmeva; Čujte veselo zvenenje zvonov, Čujte mogočno grmenje topov: Praznik obhajamo Avstrijani, S srcom in dušo vladarju vdani, Bog ga ohrani očeta rodov!
Vremo Ti, novorojenec! k zibeli, In se priklanjamo Tebi veseli: Dete preljubljeno, dete mlado, Naj Ti preblažene leta tekč, Sije na nebu Ti solnce jasno, Slava naj diči Ti krono krasno! Brani pravico z junaško roko!
Val na skalovji razkaja se v pene: Stali Ti bomo kot skalnate stene, Ako Ti sila krivična preti;
Tvegamo za-Te življenje in kri! — čujte, radujte se vsi narodi, Slava Bogu na višavah bodi;
Prvorojenca nam Bog naj živi!
Fr. Cegnar.
10
Kdo je mar ?
Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava, bodi blago;
Vse doseže sosed moj. Dlan doma mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče, Njemu zlata kaplja znoj. Vidši tujče krasne čine Se zavzame iz daljine — Kdo je mar?
Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar.
Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junak za njim pritiska, Udri, udri mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade, kjer porine, — Kdo je mar?
To pogumen korenine Je slovanski oratar.
Blaga polna trg in cesta, Barka plava v daljne mesta, Velki kbpčc pošlje vse. Nam nanese mere zlata, Njemu vse odprte vrata, Zemlja skor njegova je, Kupi polje, plavž, grajšine, Dnarje meri na štrtine; — Kdo je mar?
Taj bogati korenine Je slovenski oratar.
V zbor učenih, vede slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna. Če zapoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda, Zvezde šteje, pravdo d A Svet posluša modrovine, Se začudi koncu tmine, — Kdo je mar?
Taka glava korenine Je slovenski oratar.
Nek’ se trudi v sodni hiši, Rase krepko, viši, viši, Pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih sveti, Cesar cl6 ga čisla sam. Kakor solnce iz višine On zasije, krivo zgine, — Kdo je mar?
Taj pravičen korenine Je slovenski oratar.
Pusti svet, opravke svoje, „Sursum corda“ v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo, Papež piše: „Ljubi brati" Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine, -Kdo je mar?
Taj pobožen korenine Je slovenski oratar.
It
Bodi v tugi, bodi v šali Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne žabi rojstva nit. Skaz je njemu krasno lice, Uma sprave, sle, pravice, Zvčzdojasen, čist osvit. Če zavist lizuna zvine, Da zamigne sin krtine: Kdo je mar?v Zagromimo: Čast očine, Scer slovenski oratar.
J. Koseski.
Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave Naj puška govori.
Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terja jo naš dom.
Naprej i. t. d. Drum, drum, drum.
Naprej !
Draga mati je prosila, Roke okol’ vrata vila, Je plakala moja mila: Tu ostani ^ubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava! Mati mi je očetnjava, Ljubca moja čast in slava; Hajdmo, hajdmo zanjo v boj !
Naprej zastava Slave Na boj junaška kri......
S. Jenko.
Vojaška.
Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo doni Pred nami na levi na pravi, Od sela do sela okrogi vrši Ko jeka v zaprti puščavi?
Orožje se bliska, vojaški je šum, Vidi se čuda okinčanih trum;
Vitezi cenjeni
Kam ste namenjeni
Kaj vam užiga obrazu pogum.
12
Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj, Za pravdo, za dom, za cesarja; Zakonu domačemu vitežki roj, Protivnega groza viharja;
Obraze bojari nam hrabrosti blesk Desnica, če vdari, razruši kot tresk, Ude trum ločimo, Grade naskočimo, Tabor pred nami drobi se ko pčsk.
Podravske, posavske planjave so nas Iz krepkega jedra rodile, Neplašba, svoboda, premaga ta čas So tri rojenice nam bile, Železo je prva nadihnula v dlan, Sloboda domovja zaročila bran, Zmaga le gledala, Nekaj povedala Slišali bote, če bliža se dan.
Več ljubega naše domovje ima, Kot celega sveta države Bogastva neskončno v naročji gora; Na vidu cveteče dobrave, In deklice naše so limbarja cvet So tanke kot jelke, njih usta so med; Mi jim odrečemo Snubiti nečemo, Gremo ostudnega tujca objet.
Nabita je risanca, oster je meč, Obilno v krtušu je blaga, V junaškemu srcu poguma še več, Na vraga, o bratje, na vraga! Stoletni raztrgati v migljeji hrast, Je dana nevihti gotova oblast; Hujše mi planemo, Urniše zmanemo,
V prah jo spremenimo vražno pošast.
J. Koseski.
13
Vojaška.
Oj tovarši krv junaška Na sovraga na sovraga Vabi slava nas vojaška, Vabi nas vesela zmaga, naša zmaga Za deželo za rojake, Za svobodo za cesarja Potegnimo meče jake Staro-slavne.
Kupo v roko, krepčaj žile, Da jo dobro zaigramo, Naj nad nami vžiga tresk, Mi se ne podamo.
Blagoslovi, boja Bog, nas ! Mi oklenemo se tvoje roke Ti nas peljal v zmago boš. Kupo v roko i. t. d.
Dokler sveti solnee božje, Cvete gora in planjava Bo češčeno naše orožje, Se bo pela naša slava. Kot z oblaka grom udarli Na sovražne roje bomo, Oni bodo nam bežali Mi vriskali:
Kupo v roko, krepčaj žile i. t. d. Kako groza tam vihrava, Desno, levo krilo davi, Strah, trepet, obup obdava Na široko plan krvavi! — Rešena je domovina Strt sovraga meč morivni, Dan napočil je rčšivni V blesku zmage!
Kupo v roko, krepčaj žile i. t. d. Boben kliče, tromba poje, Bodi zvesta sablja draga,
11
Straši, sekaj divje roje, Kinčaj te krvava sraga. — Na bojišče na bojišče, Kak široko smrt korači! Tla krvavo pozorišče Nam veselje!
Kupo v roko, krepčaj žile i. t. d. Dobro smo jo zaigrali, Tresk nad nami vžigal je, Mi se ne podali!
Hvala Bogu na višavi, Da nam dal sovražnika je v roko, Peljal v slavno zmago nas!
Vojaška.
Pet Črevljev merim, palcov pet; Adijo, ljubca, starši In z Bogom vi tovarši Dopolnil sem devetnajst let; Pet črevljev merim, palcov pet In čvrste sem postave
Od nog do glave.
Očetov dom! ti na slovo. Kdor ni za boljo rabo, Naj varje dom in babo, Al v šolah beli si. glavo! Junaka vabi boj, ne bo Se trudil on z drevesom
In ne s peresom.
Učeni stan je zaničvan, Skrbi in hude leta More ubozga kmeta, Naj prvi stan vojaški stan: Vojak živi vesel v en dan Saj cesar da pol hleba
In kar je treba.
Doma povsod, doma nikir Obhodi dosti sveta, Zavolj njega dekleta, Ženice imajo prepir; In kadar zapusti kvartir, Si marsiktera ’z hiše
Solzice briše.
Le eni ljubici je zvest, Ti ljubci čast se pravi, Ta gre z njim v boj krvdvh Ga spremi črez gore brez cest, In črez ozidje trdnih mest, Kjer smrt junaške brate
Povabi v svate.
Saj vem, da mora vsak umret’ In iti vsak k pokoju, Na postlji ali v boju, Potrta starost, mladi cvet. — Pet črevljev merim, palcov pet, Veselo čem živeti, Junaško —- vmrčti.
Dr. Prešeren.
15
lliidmca.
Da jo rešimo težave, Svobodo ji spet dobimo, Drage naše očetnjave — (Lice tužno razvedrimo) Stopte bratje v sveto družbo — Domovine sveto službo!
Slušaj, slušaj draga mati! Od vseh stran že hrum se sliša, Vstajajo že tvoji svati, (Varhi tvojega svetiša) Vsi kričijo: Hajd u boje V hrambo domovine svoje!
Dav. Trstenjak.
Belemgradu.
„Ne pridem zajcev jaz lovit, Al’ prišel tebe sem častit : S svinčen’mi kroglam’ te škropil In s črnim prahom bom kadil." Cesarske puške pokajo, Se turške gospe jokajo;
Cesarski bombe mečejo, Se Turki z grada vlečejo.
Glej tak mogočen Lavdon je Premagal vse sovražnike;
In dokler Bčligrad stoji Na slavo Lavdonu slovi.
Narodna,
brambovska.
Pri tem bander’ prisežemo, Na pričo je neb6,
Da kamor pojde, poj demo, Veselje nam je to.
Bratje, kliče domovina Vstan’te v njeno sveto službo, Dolžnost vsakega je sina, (Da ustopi v sveto družbo) Ktera materi pomaga, Rešit tujega se vraga.
Glejte kako ona stoka TJ verige vsa vkovana, Polna plaka, polna joka (Z žalostjo je vsa obdana) Stopte bratje v sveto družbo — Domovine sveto službo 1
Lavdon pri
Stoji stoji tam Bčligrad ! . Za gradom teče rdeča kri, Za gradom teče rdeča kri, Da b’ gnala mlinske kamne tri. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži, On če imeti Bčligrad, In turško vojsko pokončat! Ošaben Turk se mu smeji In Lavdonu tak govori: »Si prišel mene ti častit, Al’ prišel zajce si lovit?"
Pesem
Presvetli Cesar vabi nas Na domovine bran’
Grmi že mčsto, trg in vas K banderu ven na plan’.
16
Sovražna roka še nikir Ni boja žugala,
Le skrb nas je za ljubi mir U brambo združila.
Če naš’ga kaj prevzetniki Od nas bi hteli imet’
Mi srčni radovoljniki Jih hočemo podret’.
Mi brambovci ne iščemo Kraljestva tuj ga last;
Za svoje se potegnemo In za dežele čast.
Za božjo reč namčrjen bod’ Ognjeni strel in meč
Za svetlega Cesarja rod Na vojsko hočmo teč’.
Ohranit to je vsak dolžan, Kar je narljubše kom’
Za svoje starše stojmo v bran Otroke, ženo, dom.
Zdaj potrdimo bratovšno,
Naj roko vsaki da,
Da se prisega naša bo Povsod razlegala.
V. Vodnik.
Prisega.
Pred Bogom smo,
Ki pregleda srca vse, Pravičen je Nanj mislimo, Prisežemo
Da hočemo biti vselej zvest’ Zastavimo svojo dobro včst, Prisežemo.
Pred Bogom smo,
Ki cesarsko krono bran’
Jo Francu hran’
Nanj mislimo,
Prisežemo;
Povelja Cesarjeve držat’
V orožji in boji trdno stat’ Prisežemo.
Pred Bogom smo,
Naj zadene nas tudi smrt,
Nas Bog potrd’
Nanj mislimo,
Prisežemo;
Za banderom tak dolgo pojdemo, Da z božjo močjo dopolnimo.
Prisežemo!
V. Vodnik.
Brambovska dobra volja.
Kar smo mi brambovci, Več nismo cagovci, Volje smo zidane, Dobro nam je.
Kaj neki maramo Samo to baramo Kje so sovražniki? Jih črno nabit.
17
Brava čegava je Soča čegava je Jih bomo varvali Kdo jih če pit.
Pridte sovražniki, Pridte razbojniki, Tepeni bodete, Vas je premil.
Poljci, Estrajhari, (;ehi in Madjari Vsi smo za enega, Eden za vse.
Mi vas povabimo, Ki ne pozabimo, Kaki vojaki ste, Zajmite z nam!
Z vrhom natočimo Kozarce, hočemo Naj pred Cesarjevo Zdravico pit. Zdaj pimo tičino Za Cesaričino Zdravje, naj lilija Večno cvete.
Domove varite, Prav gospodarite Ženice, matere, Stari možje.
Neveste ljubice Trčmo na kupice, Ko nazaj pridemo, Poroka bo.	y Vodnik.
Vojakom za slovo.
V ‘hrambo slavne domovine
Kliče cesar svoje sine, Kliče hrabra Avstrija. Tak na noge korenjaki, Slavovčnčani vojščaki — Za cesarja in Boga. Ostre meče opašite, Puške s kroglami nabite, In na puške bajonet! Ura že slovesna bije, V zraku se zastava vije In krog nje očestva cvet. Srečno, srečno! Bog vas vodi, Desni angelj z vami hodi Brez doline in gore;
V duhu bomo vas spremljali In po hrabrosti poznali, Da ste sini Avstrije.
Za vas bomo mi molili, Ko se bote srčno bili, Sekal meč bo mah na mah, Da sovražnike pobili,
Na vse kraje razkadili Bi kot veter cestni prah. Ko na čelo mir drhali Bote z mečem zapisali, Zopet pridite dom6!> Da junaške hrabre sine, Sine drage domovine, Z venci slave venčamo. Če bi pa po božji volji Padli tam na slavnem polji Vas ne bilo več nazaj: Bodi vaša tovaršija . Jezus, Jožef in Marija — Vas spremljaje v sveti raj!
2
18
Molitva
Bože, zovem tebe!
Nuz gromotni jek pušakah, Zvek saba^ah, vaj junakah Krauti ratah, zovem tebe;
Bože, vodi mene!
Bože, vodi mene!
Dičnoj smrti, il pobedi. Tvoju volju ruka sledi, Kako hočeš vodi mene;
Bože, poznam tebe!
Bože, poznam tebe!
Kak u cvetnom perivoju Tak u dobru i u boju.
SVeg izvoru! poznam tebe, Bože, štiti mene!
graničara.
Bože, štiti mene! Dokle besni sreba boja, Razpršujuč krila svoja. Vojojučeg štiti mene, Bože, slavim tebe!
Bože, slavim tebe!
Ili pao na stratištu, Pobedio 1’ na bojištvu. Živ i mrtav slavim tebe, Bože, pomoz’ mene!
Bože, pomoz’ mene!
Grom topovah, jek pušakah, Zvek sabaljah, vaj junakah, Kada besni, pomoz’ mene, Bože, zovem tebe!
L. Ilič.
Ljubav junaka prama svojoj inajci pri odlazku na vojsku.
Evo, jur me zove u daleki svet Nemila roda našeg sudbina;
Sad moram, majko, tvoja nevina
Ostavit prša, moje duše cvet: Jur mi srce kloni, Oko suze roni
Uspomenom kod me majke sretnih let.
Preda mnom se sada vije prvi dan Detinstva moga, u kom’ si mila
Majko, mene na svet porodila;
Sad stoprv tvoje boli čutim stan: Moje malo telo I tve mleko belo
Sad u zibki vidim: o moj sladki san!
19
Sada kad razstavlja bojna sila nas
Celo ve one, sladki naručaj, Ljubavi tvoje, ah, veseli raj! U suze utaplja sva taj gorki čas.
Kazat nemrem više,
Samo još uzdiše:
S Bogom majko! z mog’ plačučeg srca glas.
I ti s Bogom, družbo! s Bogom ostaj sva!
Sestrice mile! s Bogom ostajte!
Uspomenu svedj moju nosite!
Ja jur odlazim, s Bogom, bračo mi!
Molite se Bogu,
Da se vratit mogu, Opet videt vaša lica milena!	p, Stods
Oproštaj vojnika s ljubovconi.
Dužnost zove! — s Bogom mila, Ka si radost moja bila!
Ja polazim na bojišče Za dom, kralja i ognjišče. Zato zadnji čelov, pusti, Na koralnih tvojih usti, Da ti mogu sada dati, Nježna Milko, neuzkrati!
Moji
Oj ostra moja sablica. Preljuba mi prijatlica!
Ne žabi, da si ti skovana, Da braniš dragi dom Slavjapa, Za mater svojo vnetega.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica!
Ne žabi, da za božjo slavo, Za vero staro,- Vero pravo, V pravično bodeš bitvo šla.
Jer kkd budem u po rati Pred dušmanom moro stati, Ov če ljubac men’ uzdiči, Da ču bolje moči siči.
I ak verna budeš bila: Nahudit mi neče sila Okrutnoga nigda vraga — S Bogom ostan’ Milko draga !
L. Ilič,
sablici.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, da za vse narode, Svoboda dokler jim ne bode, Prostiti jih si brušena.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica!
Ne žabi, da za vse tovarše, Za brate, sestre, ljube starše Za pravdo njih si zdelana.
2*
2d
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, če me zlo zadene, Da hude si moči jeklene, Odrešiti si bratica.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlical Ne žabi, da, ak se po volji Boga godi po zemlji okoli, Je tvoja shramba — nožnica.
Dr. L. Toman.
Davoria.
Bad našinci idu u vojnike, Gdč zelene beru lavorike, Borba jim je zabava predraga Još milije pobediti vraga;
Jer puščani prah Nezadaje njima strah. Njega na boj mati I nevesta prati, Otac želi sedi, Da vraga pobčdi.
Napred ide oružanom
Junak rukom, A zimzelen vije mu se
Za klobukom, Peva, kliče naški sin,
Pred njim trepti dušmanin.
Puška puca i topovi riču, A junači oružani viču : Ajte, ajte naši u vojnike, Gdč se kupe otačbine dike;
Jer evo nam gazi vfag Našeg doma mirni prag. Na bojnomu polju, Gdč s’ vitezi kolju, Ber’te Slave cvetje, To uvenut neče.
Dok se naša snažna miče Desna ruka,
Dopadnut če ljuti dušman Tri sta muka,
Kad zaželi svetli car, Ič če u smrt graničar.
Popotnica srbska.
Rado ide Srbin u vojnike, Gdč zelene bere lovorike, Borba njemu zabava je draga, Još milije sakrušiti vraga, Jer puščani prah Ne zadaje njemu strah. Njega na boj mati I nevčsta prati, Otac beli sčdi, Da vraga pobčdi. — Napred ide s oružanom Srbin rukom, A zimzelen vije mu se za klobukom,
21
Peva, kliče srbski sin, Pred njim trepti dušmanin.
Davoria.
Bubanj zeve, topi ruče, Sablje zveče, troblje zvuče: Ajda dakle na bojišče Za dom, kralja i ognjišče. Več po zraku barjak leti, Pomozde nam Gjuro sveti! Od junačke ruke trnasti Mora danas dušman pasti.
Ali složno poprimiti, In z olovom pozdraviti Domovine treba vraga, Neka padne več bez traga. Njega razbit i potuči, Pomoč če nam svamoguči, Samo složno kraiščani, Verna bratjo Gradišeani!
Jer bolje je svima pasti, Neg da dobi dušman trnasti; Zato bržje na bojišče Za dom, kralja i ognjišče.
Oriovčanin.
Hajda bračo, hajd junači, Konjanici i pešačil Brusmo sablje, brusmo kose Nek se zlobi na strah nose! Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas!
Koj nam rod i dom zatira, On pod kosom nek umira, Koj podkapa nam pravice, Neka pada od strčljice. Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas!
Kad se ljuta zvčr dovuče, Ilir šakom nju zatuče, Kad mu znrija kč doplazi, Bosom nogom nju pegazi! Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas!
Napred.
Kada strašna bura puše, Da se stari hrasti ruše, Iliru so srdce širi, Bračo, mi smo svi Iliri; Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas!
Kad se sveta stožer trese, Kad se žarke munjc krese, Kada zemlja strahom zeva, Ilir si brez straha spčva: Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas!
Ilir nikog sam nerani, Nego samo svoje brani, Zato straha ne poznade, Ak svet projde na komade. Bračo, svaki izpiedj nas Neka čini rodu glas!
22
Pesnia junačka.
Hajd u bitvu! kaži svetu cilom, Da uzbyat znadeš šilu šilom; Koj bo sada u zapečku sedi, Kukavica živeti nevredi.
Obodri se, domovina plače, Jer u njojzi tudjini harače; Pokaži jim, dete Davorovo, Čemu nosiš mač, prah i olovo.
Upotrebi sile svoje, lave, Na bojištu traži venae slave, Gdč su duši Marka velikoga, I junaka Zrinja Sigetskoga. Hajd u bitvu, hajda na bojište! Brani rod svoj, kuču i ognjištet Osto, propo, jedna ti je slava, Samo da je domovina zdrava.
I tako če kasni još potomak Detci kazat, da si bio momak, Ime tvoje u zvezde kovati, Tebe svojim spasiteljem zvati.
Stepan Marjanovič.
O
Bili nam junači dedje, Moč nam opasuje ledje, Na sovražnika udrimo, Groma strel se ne bojimo! Bratje! krepki mi Slovani Složni na bojišči zbrani.
Naj nas plašijo pošasti, Vse pred nami mora pasti, Kamor jeklo naše vdari, Grom zapoje, blisk se žari. Bratje! krepki mi Slovani Složni na bojišči zbrani.
bitvi.
Smrt gre z nami po planjavi, Vre za nami šum krvavi;
Srce naše željno vpije Po otetbi domačije. Bratje! krepki mi Slovani Složno na bojišči zbrani. Že v krvi se prostost sveti, Vsi hitimo jo objeti! Ker obdani smo s pravico, Bratu brat podaj desnico! Bratje! krepki mi Slovani Složni na bojišči zbrani.
J. Novak.
Slovenski duh.
Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije, Dokler naše verno srce za naš narod bije; Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke.
23
Bog pač, gromo-vladni/ nam podal je dar jezika, Da nihče na temu svetu nič nam ne podtika, Bo naj kolikor ljudi tolkanj Črtov u sveti, Bog je z nam’, kdor proti nam, ga Perun če podreti.
Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese, Bratje! mi stojimo pevši, kakor zid ograda, — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.
Slavska reč.
Brod nek čuti udarca Krive vožnje svoje, Ja eu pevat od srca Pčsme glasne svoje! Za franceske ne marim Marzilčice glasa, Več ja hoču, da sborim Od domačeg klasa;
Bili ? (bili) Bili ? (bili) Za zvao bolje zglavje, Bili? bili?
Za zvo bolje Slavje?
Slavje nek zaori, Kud se slavska reč govori, Slavje nek zaori, Kud se slavski govori.
Od Kamčatke do Labe Polje se pro teže, Slava gdeno neslabe Snope svoje veže; Pevom obdari čedo Duba i jablana, Klas i hrana seže do Kine i Japana.
Klasje (ječi) klasje (ječi) Nas zove k poslu zora,
24
Klasje (ječi) klasje (ječi) Po dolu i po gora, Klasje nek zaori, Kud se slavska reč govori a. t. d.
Poseb južni Slavjani Jesmo mi Iliri, Tim imenom nazvani Po Evrope liri; Ova k svrhi nek pelja Domoljubne sine, Doklam nebo i zemlja Svčta ovog čine Ne li (jest, jest!) — ne li — (jest, jest!) Ne li istina prava?
Ne li (jest, jest!) — ne li — Gest, jest!) Koristna sloga zdrava?
Sloga nek zaori, Kud se slavska reč govori a. t. d.
Otačbino! Prot Bogu Tužbu dizat bii mi, Mučat ja več ne mogu, Pretnja jako šumi, Stranka huda lomače U tebi se krije, Ka nij’ vredna, domače Sunce da ju grije;
Van šnjom, (hajd, hajd!) Iz groba duh nas snubi, Van šnjom, (hajd, hajd!) Kroz zlobu duh se gubi; Van šnjom nek zaori, Kud se slavska reč govori a. t. d.
Dragič Rušan
25
Slnvjnni.
Tko je rodjcn Slavjan, rodjen junak, (Slavjanski neka danas diže barjak u zrak); Svak dobra konja jaši, svak bridka sablja paši, (Ajd bračo u ime Boga samo nek je Sloga).
Eto na nas divlji črni varvar,
(Gazeč nam rod i jezik, mili božji podar), Tem prie neg nas zakla, bacmo ga na dno pakla, (Ajd Slavi, Bog je z nami, vraži su prot nami).
Odzgo češi (Poljaci, Slovaci) odzdo Iliri (Bratsku si daju ruku na junački taj čar);
Krš kopija, zvuk rogova, zvek mača, grom topova, (Ajd bratje u ime Boga, tri smo na jednoga).
Boba je več, ajdino, ajdmo, ajdmo, (Dušmanskom krvlju slavu našu da peremo), Svak jedmi glavu skini, pak jo kraj druge rini, (Ajd Slavi, Bog če dati, vrag če postradati).
Hej Slovane!
Hej Slovane! ješte naše slovanska reč žije, Bokud naše verne srdce pro naš narod bijei Žye, žije duch slovansky, hudo žit na včky, (Hrom a peklo mame vaše proti mim jsou vzteky!)
Jazyka dar svaril nam Buh, Bdh naš hromovliidny, Nesmi mini ho tedy vyrvat na torn svete žadny;
I nechat jest tolik lidi, kolik čertfl v svete, (Buh jest s mirni, kdo proti mim, toho Perun smete).
Nechat take se nad mirni hrozna boure vznese, S klila poka, dub se lame, zemč at se trese;
My stojimo stale, pevne jako skaly hradnč: (Černa zein pohiti toho, kdo odstoupi zrAdno).
26
Kje dom je moj 2
Kje dom je moj?
Sava teče po ravninah, Drava dere po pečinah; Glej povsod spomladni cvet, Zemeljski raj na pogled. In to je slovenska zemlja, Na slovenskem dom je moj.
Kje dom je moj?
Ne poznaš li v zemlji mili Slavskih sinov hrabrih v sili? Bister um, dušic krotkost Ste med druzmi njih lastnost. To pa je Slovenski narod, Med Slovenci dom je moj.
Kje dom je moj?
Tam kjer Soča v blagem kraju Vije se — podobnem raju; Tam kje žlahtne trtice Venčajo goričice.
In to je slovenska krajna, Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj?
V sinjega morjž zrkalu — Čudapolnem ogledalu — Se primorski kraj blišči Z brežčiki prijaznimi.
To pa je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj?
Kjer slovenske slišiš peti Pesmi, kjer junaki vneti Si slovenske deklice Zbirajo za ljubice;
Tam kjer vlada glas slovenski Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj?
Goratan, Primorje, Krajna, Ž njimi Štajer — zemlja sjajna — Dom rodu so slavskega Dom rodu junačkega-In to je Slovenja mila Med Slovenci dom je moj !
Kje dom je moj?
Iz orjaškega Triglava Gleda doli mati Slava, Sinke kliče in budi K delu, slogi, srčnosti.
Duh slovenski zopet veje, Na Slovenskem dom je moj!
Pirnat.
Moj stanak.
Gdč stanak moj ?
Sava teče po ravninah, Kupa šumi po pečinah, Z gore zvira grozda med Zemaljski raj na pogled.
27
A to je ta krasna zemlja, Hrvatska je stanak moj !
Gde stanak moj ?
Znaš u miru bogomilom Duše nježne s tela šilom, Mišo krepku svaki čas Dušmaninu na užas, To Hrvatah slavno pleme, Medj Hrvati stanak moj!
Kde
Kde domov muj?
Voda huči po lučinich Bory šumi po skalinach V sade skvi se jara kvet, Zemsky rij to na pohled: A to jest ta krisni zeme, Zeme češki* domov m8j!
domov muj.
Kde domov muj?
V kraji zniš li bohumilem, Duše utle v tele čilem, Mysl jasnou, vznik a zdar, A tu šilu, zdoru zmar: To je Čechu slavne pleme, Mezi techy domov mfij!
Podebradska.
Moravo! Moravo! Moravjčko mila! Co z tebe pochizi, chasa ušlechtili, Chasa ušlechtila, zadostiva boje, (A jake to konjstvo rodi puda tvoje!) Moravo! Moravo! Moravičko drahi! Proč se pridržuješ uhlavniho vraha, Uhlavniho vraha, Pan Bfih na to patri, (Že jsme my Čechove tvoji vlastni bratri). Moravo! Moravo! vzdycky’s pri nis byla, Ty si s nami prvni kalich Pane pila, Kalich Pinč pila, slivu vojny nesla, (Pročby’s te d’ krkavci v drave spary klesla). Moravo! Moravo! tvi orlice pestri, Byla našeho Iva vždy uprimni sestra, Vždy uprimni sestra; budiž ji i dale; (Mame my jednoho a dobreho krile!)
28
Rojakom!
Hej, rojaki! opasujmo uma svetle meče, Plemenita krv po krepkih naših žilah teče; Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo; Povzdignimo krčpke glase domovini v slavo!
Iz pšenice, vrli bratje! ljulko populimo, Zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo, Da se krepi ona od zaroda do zaroda, Da na zemlji diči se od vzhoda do zahoda.
Dovršujmo nam od zgoraj dano naročilo, Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, Da sijalo vedno Ičpše bo pred naše vrata; Hej rojaki! kviško, da nam pride doba zlata!
Populimo trnje, lemež naj ledino reže, Dokler temna noč na naše grobe se ne vleže; Vreme se zjasnuje, ne bučijo več včtrovi, Taja se ledina, vzeli so slovo mrazovi.
Drami se prebela Vila na zeleni gori, Sveti se ji lice in oko v rumeni zori; Hej, rojaki! kako poje, poje in prepeva, Da se gora trese, da nebeški strop odmeva!
Fc. Cegnar.
Hajdino!
Visoko je slava, A k njoj staža mučna: Al što neprokrči Pomoč mnogoručna? Nije, nije pravo, Da naš rod u tami K 6 nevoljni sužanj Do vijeka čarni. —
Hajdmo, hajdmo bračo! Složno, složno samo, Našem milom rodu, Nov život da damo.
Ruke, srca, duše, Hočenja i volje, Složimo u jedno, Bit če za nas bolje. —
Hajdmo, hajdmo bračo! Složno, složno samo, Našem milom rodu Nov život da damo!
J. Sundečič.
29
Složno!
Složno, složno bračo mila Po Slaviji slavnoj, Nek nas vodi naša vila
K zori obečanoj, Korak, korak za korakom, Slavjan žurno za Slovjakom, Na bojište za dom mili Ajdmo, ajdmo proti sili Ajdmo, ajdmo doba je.
Napred, napred, ajd’ Slavjane, Iz duboke tmine,
Danak nama beli svane, Sva opakost mine.
Korak, korak za korakom, Slavjan žurno za Slovjakom, Na bojište za dom mili Ajdmo, ajdmo proti sili Ajdmo, ajdmo doba je.
Slogi.
Čista devo, u ke višnjem raju Blagonosna sunca zrake sjaju, Daj, o Vilo, da se ogrlimo, Seko mila, da se posestrimo.
Daj, Slovenali da narod ustane, Duh dedovali da u njima plane, Božanstvenom vatrom upaljeni Da so sete, što če reč: Sloveni.
Daj, da, kako medj cvetjem ljubica, Kano orao izmedj drugih ptici, Tako oni močju ognja tvoga Vazda budu kruna roda svoga.
I kakono rekovna klisura, Kad nemirna uzbudi ju hura, Što je peska, što sitna kamena, U stran tera s mesta nekrenjena.
Tak što gnjila, što ’e bolestna sada, Sa slovenskog stabla nek’ opada, Za da zdravo voče tim laglije Veče, lepše i bolje dozrije.
Tomo Blažek.
30
Slava
Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobi;
Vendar kakor siva skala Sred viharjev trdna stala
Večna bo Slovencev čast!
Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi,
In kovati ga želi;
Slave zora bo svetila, Zob verige razdrobila
Večna bo Slovencev čast!
Slovencem.
Naj mrtvaški strup jezika
Nas srdito v srce pika, Naj le slabo govori;
Vzeti nam ne more slave
Ne vtajiti bistre glave;
Večna bo Slovencov čast!
Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini
Eno srce bodimo!
Če nam je ljubezen mati, Ino sloga nas pobrati,
Vččna bo Slovencov čast!
Za Hrvate; naše brate!
Bratje! urno gor’ planimo, In orožje zagrabimo!
Mati splošna hoče nas.
„Za Hrvate “ Vrle brate!
Kliče vpije nam na glas.
Narod hrabri, bojoslavni — Narod silni, starodavni, Z nami ene zibelke
So Hrvatje
Naši bratje, Z nami ene matere.
Narod drugi jih zatreti Hoče jim svobodo vzeti, Oj krivice divjih zlob!
Glej Hrvatom Našim bratom
On pripravlja smrt in grob.
Nikdar tega ne pustiti, Vse se zanje mora biti, Kar le ima Slave ime;
Za Hrvate
Naše brate
Domu, čaru prezveste.
Kakor luna zvezd obdana, Glej junake okrog bana, Ki razsvetlja hudo noč, Da Hrvatom
Svojim bratom
Dušo, krv — življenja moč.
Da svoboda srečo čini V krasni mili domovini, Sužnosti propade zid, Da Hrvatov Slavnih bratov,
Vseh Slovanov raste snid.
31
In ko tuja nas armada S silno vojsko kje napada, Kdo nas vendar rešil bo?
Le Hrvate
Naši bratje
Imajo srce za to.
Oj zato tud’ mi planimo, In orožje zagrabimo Kadar mati hoče nas!
Za Hrvate
Naše brate
Če nas kliče boja čas. —
Dr. L. Toman.
Reč domorodca.
Duši, koji rod svoj ljube, Netreba, im da se snube
K domoljubnoj zabavi, Pustmo dakle plaho žitje, Na p6 mrtvo ono bitje
U živučoj naravi.
Hajdmo krepko, al ne besno, Niti levo niti desno,
Več po staži dedovah; Slava vsakog bodi slava, Strogo čuvat svoja prava
Prot napasti vragovah.
I po kopnu i po vodi Nek nas božja milost vodi Pod zakona barjaci, Um nam vazda bio sveča, Cilj občeni roda sreča, Svi Iliri vojaci!
Kada besna družba: gore, Strele, hura, grom i more
S Ulisom vojevaše, I kad mu več jadra i vesla Ljuta voda bjaše odnesla, On neuplašen veljaše:
Nek utone, što ostati
Neče — put nek smrtju plati;
Moje srce nepadne.
Tako duh od straha prosti
Burno more i jakosti Oblada nenavadne.
T. Blažek.
Ne udajmo se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
Z Črnegore do Urala, Od Balkana do Triglava Kliče krasna majka Slava:
Slavjani, ne vdajte se, Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Hajd Slovani, pristopite! Narod, krv in dom branite!
Slavjani, ne vdajte se!
Ne vdajmo se, ne vdajrho se! *
32
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Za menoj 1 Jaz bom zmagala! Svoboda nam bo sijala!
Slavjani, ne vdajte se 1 Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
M. Vilhar.
Nebojino se!
Nebojmo se, bračo mila!
Naš če vodja sloga biti Kud udari naša Vila,
Naš se mora vrag rušiti.
Koj nam truje domovinu, Navaljuje prot naravi, Pravah naših na starimi, I otima ime slavi:
Na njeg bračo udarajte, Njega zrno nek dohvati, Samo složno zapčvajte, Bog če silni uz nas stati.
Neganivo ko klisura Nemilujte, ko nas psuje — Hura bratijo! složno hura!
Dom i Irralj i Bog nas čuje! L. Vukotinovič.
Slavjnnoni.
Bratje, to mi dovolite, Da se smem Slovenca zvati, Da smem čelo vzdigovati Ker Slovencov sem rodu!
Bratje, to mi dovolite, Da o bregu bistre Save, Da na celi zemlji Slave Zvesfga skažem se sinu.
Bratje, to mi dovolite, Da vam dajani krepko roko In ljubezen pregloboko; Saj sem iskren domačin Bratje, jaz sem Slavjan! Nikdar Ne bo roka spon poznala! Svoboda mi bo sijala Saj Slovenc sem, Slave sin!
M. Vilhar.
Grobnicko polje.
Prosto zrakom ptica leti, Prosto zore zver prolazi, A ja, da se lanci speti Dam tudjincu, da me gazi? Tko ne voli umret prije U tom naša krv nevrije!
Znam, da naši pradedovi Celim svetom gospodjahu; A ja jezik da njihovi U robskomu tajim strahu? Tko nevoli umrčt prije, U tom naša krv nevrije!
33
Sam ču ubit svog’ jedinca, Nož u srce rinut žene; Neg da vidim od tudjinca Slobode mi porušene; Tko to izvest gotov nije, U tom naša krv nevrije!
Sam ču palit krov nad glavom, Pripravit’ si grob goniči; Neg’ da tudjin mojim pravom U moj oj se bani kuči.... Tko to izvest gotov nije, U tom naša krv nevrije!
Rušan.
Vsakemu svoje!
Prosto rčže ptica zrake, Prosto v gori srna skače In jaz tujca pa napake Bi pretrpel njega tlače, Kogar v srce to ne peče, V temu naša krv ne teče.
Vem, da moji pradčdovi So si zmage vence vili In mi jezik bi njihovi V robskem strahu zdaj tajili, Kogar v srce to ne peče, V temu naša krv ne teče.
Raji vpalim krov nad glavo, Se pokopljem v zemlji svoji Kot da z mojo bi se slavo Tuje košatil v hiši moji, Ki storiti tega neče, V temu naša krv ne teče.
Slovanska domovina.
Gdč je slavska domovina? Je li ruska carevina, Ka orjaško svoje telo U tri sveta širi smelo? Nije ona samo, nije, Slava drugdč jošte bdije.
Gdč je slavska domovina? Je li zemlja leškog sina, Gde junački narod stoji I za slavu ljubav goji? Nije ona samo, nije, Slava drugdč jošte bdije.
Gdč je slavska domovina? Je li srbska pokrajina, Tli stara zemlja ona, Gdč bi Retra i Arkona? Nije ona samo, nije, Slava drugdč jošte bdije.
Gdč je slavska domovina?
Je 1’ joj veča još širina? Možebit se ona kriva, Tam z Moravcom Čeh gdč biva? Nije tamo samo, nije, Slava drugdč jošte bdije.
3
31
Gde je slavska domovina?
Je li tamo, od starina Gdč panonski Slovak hodi, Tild, krotki život vodi?
Mije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Gdč je slavska domovina? Je 1’ joj takva veličina? II je tam, gde tla celiva Dunaj, Taja, Litva živa? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Gde je dakle domovina Stara slavska otačbina? Je li tam, gde vlada Krajnac, Istran, Štajerc, Goratanac? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
II je slavska domovina Stan Hrvata, Dalmatina ?
II je Bosna, Crnagora, Gde več zora dan otvora?
Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Nije tamo samo, nije, Veče svuda slava bdije, Gdegod slavski jezik vlada Od severa do zapada, Jug i istok mili gdi je, Tam Slavjanski dom svudi je.
To je slavska domovina, Gde nevlada snaga ina, Nego narav krotka, mila, Ka je prvim ljudim bila, To je, to je druga nije, Prava narav gdeno bdije.
Tim potrčbno vekom nije, Da tko svemu svetu krije, Gde i kuda vlada Slava Od naravi majka prava; Jer gde ona pomno bdije, Pritvornosti tamo nije.
Ivan Kukuljevič.
Domovini.
Bodi zdrava domovina! Mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna, ti edina Meni si zemeljski raj.
Tuje šege, tuje ljudstvo So prijatli, bratje ni, Slava le, slavensko čuvstvo Srce moje veseli.
Primi čelov zemlja mila, Primi srce moje v dar, Da bi vedno matka bila Ne pozabljena nikdar.
Dr. Razlag.
35
Domovina.
Ptica goru, zver pečinu
Ljubi ko svoj mili stan:
Kak mi nebi domovina, Gdž videsmo prvi dan?
Koje zrakom prodisasmo, Koje hleb nam hrana bi, Koje s vatrom ogrijasmo, I napismo s’ vina mi!
Gde je naših predka slavni, I rodbine krvne grob;
Gdč nas jedna sudba ravni Zla, il’ dobra goni kob.
Gde na nSšto kamen svaki Opominja sladko nas;
I besede naše jaki
Gde s’ u pesmi čuje glasi?
Domovino, domovino!
Sve smo tebi dužni dat;
Zate nam je sve jedino:
Mir, tišina, borba, rat.
Slobodno je nama zate Žrtvovati svaku stvar, Kad nasrne dušman nate, Da nanese tebi kvar.
Najmilija
Svaka pesma — koja Pesmom zvat se može, Da je meni mila, Svedok si mi Bože! —
Slobodno je zate nama;
Ustat, pasti, živit mret;
Jer je nama svefnja sama Kamen, drvo il’ tvoj cvet.
Sladko ime domovino 1
Ko od srca nebi svog
Ljubil tebe, za te gino;
Neb ljubio njega Bog.
U krivdu bi težku pao, Kad bi kazo da t’ je sin,
I sam sebi zažegao
Vežne kletve živi stinj.
Tvojoj zemlji njeg’ve kosti
Neb’ amanet mogle bit:
Neg ko znaci grdne zlosti Morale bi vrh nje plit.
Ljub’mo dakle domovinu Kao isti život svoj,
I s njorn svezu u jedinu Dušu i srce svaki spoj; —
Ljub’mo dakle domovinu
Kano mili život svoj,
Kao majku svim jedinu
Sve do groba služeč njoj 1 —
J. Sundečič.
mi pesma.
»Vesela1* veselju Mom nedaje roka; »Žalostna** mi suzu Izmami iz oka.
Al’ ta pesma — koja Koda slave niže: Mene moču svojom U nebesa diže. —
J. Sundečič. 3*
36
Společni.
Sedneme si k stolu, Bratri, pratele!
Birne a pak spolu
Pejme vesele!
Hle jak vinko perly LAzi 1 To nas sprosti všech nesnazi! Češke vino, česky zpev Matnou nam rozproudi krev.
Proč bychom na sveto Byli sloupove, Když kolem nas kvčte Kviti majove?
Vždyt po mis se rady toči Českych divek modrč oči; Pejme chvalu českych dčv, At slavi je česky zpev!
Aj, ti naše vlasti, Matko rozmila! Tys do vence slasti Všecky vevila: Zpev a vino, devče hezke, To jsou dary zeme Češke; Češki, zem a česky zpev, Tot jest rajske krasy zjev!
J. Marek.
Domovina.
Beseda sladka, domovina, Ne prideš več mi iz spomina; Kot iskra živa v srcu tliš, Ljubezen k sebi mi budiš.
Ko solnca žar na tebe sije, Srce veselo v meni bije;
Al žalost trga mi duha, Megla nesreč ak te obda.
Rodu
Svim, koji so Slavi zovu, Na poštenje čašu ovu, Bračo mila, praznimo!
Nek se slava svud imena Siri dičnoga plemena, Jednoskupno želimo!
Obličje, ak’ je jasno tvoje, Veselo moja struna poje: In če oko se ti solzi, V potokih moje se topi.
O sijaj, sijaj, solnce milo, Na ljube domovine krilo! Obličje jasni ji temnč, In krasi s cvetjem jo ljubo!
And. Praprotnik, na poštenje.
Prugu rodu slovenskomu
Svaki verni sin nek svomu Na čast vrednu napie:
Ljubav, sloga, da sjedine Srca brade, nemir gine, Nek srdačno vapie!
37
	Al, jer nčki mudro kaže, Da do triput Bog pomaže, Zato tretju točimo: „Bog dao sreeu svakom sinu, Koi ljubi domovina." Svi u skupa recimo! Jure Tordinac. Napitnica.
Dajmo žalosti slovo,	Naj se pesmice vrste
Sladko vince pimo;	Vsaka skerb naj mine,
Ko ga v kup’ci več ne bo, Naj vesele nas store
Druzega nalimo. Vsak popi, Ga izli Brez skerbi.	Naj otožnost zgine: Le zapoj Bratec moj Jo z menoj.
Vmes naj pesem se glasi Trčimo še enkrat vsi: V srca naj nam seže,	Živili Slovani!
Naj k ljubezni nas budi	Bratje naše so krvi,
Zvesto naj nas veže:	Bog nam jih ohrani!
Vse okrog Brez nadlog Živi Bog.	Vse okrog Brez nadlog Varuj Bog. Dajmo zvesto si rokč K zlogi ljubeznivo, Naj za Slavo nam srce V prsih bije živo: Da za njo Zmir oko Vneto bo. Gr. Krek. Zdravica.
Puna srca, pune čaše,	Bože živi naše krasne,
Neka živi, što je naše,	Našeg žitja zvezde jasne!
K tomu ljubav svaki čas, Neka bude čitav svet Bračo, neka vodi nas!	Njima samo jedan cvčt!
38
Bože živi prijatelje
I sve domorodne želje!
U njih nam je prava slast, U njih domovine čast.
Ovu čašu za Slavene!
Nek jim slava nepovene, Od nje ime naroda Čuva nas od propada
Jošte jednu za Ilire, Nek se slože i rašire U jeziku, kreposti I u staroj vernosti!
Bračo! sada zadnju čašu Za ljubav i slogu našu, To je ona silna moč, Ka če sravnat sve jednoč.
Aleksander Zdenčaj.
Zdravica.
Kozarce v roke, Veselje v srce In pesem ganljiva pridrla Ko tok bo iz gladkega grla — Bo vse omečila Bo vse pridobila Duše mrtve.
Kozarce v roke
Razum pa v glave I In misel velika postala, Besedi se jasni bo vdala, Bo vse predramila, Bo vse pridobila — Duše mrtve.
Kozarce v roke Pogum pa v sreč! In moč še v telesu zakrita V obupu, v žalosti pobita Bo krepko zbudila, Bo vse pridobila — Duše mrtve.
Kozarce v roke Vzemite vrste!
Razumnost resnici le pravi, Srce pak priljubljeni Slavi; In tuja bo sila Na meji pustila — Duše mrtve.
Dr. L. Toman.
Zdravica za Slovence.
Slovenc Slovenca vabi če se ti pit’ ne gabi, Tak pridi v gorco k nam! Smo dobre volje tam.
Bomo enč zapeli, Da bomo prav veseli;
Vsa žalost naj neha, Kjer vince je doma.
Visoke so gorice, In žlahtne so trtice, Ki pri nas rastejo, In vince dajejo.
Vinčgrad obdelvati Slovenc vsak mora znati; Kdor delal prav ne bč, Naj pije le vodo.
39
Tud trte se solzijo, Prej da vince rodijo; Naj tudi se poti, Kdor vince pit’ želi. Po pameti ga pitno Da pamet ne zgubimo, Kak grdo bi pač bič Neznati kam damč.
Kdor vince prav uživa, Veselje v srce vliva; Če srce dobro ni, Ga vince le skazi.
Zdaj kupice nalimo, Na zdravje tvojo pinto, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas.
Napij še ti zdravico Za družbe veselico; Če prazen bo bokal, Boš pa za druz’ga dal!
II’ ovako, il’ onako — I u ratu budmo tako, Ko pri čaši uvčk naši: Verni domu i čaru. Neka dita svčt ognjišta, Nek si pari glavu, Miš nij’ nikad ništa Učinio lavu, . Nije, nije, nije.
Neboji se psina’ Naša domovina, Doklam vruča krvca Grije naša srca.
Napitnica.
Bilo kak mu goder drago. Narodnost je naše blago; Tko ju tare il’ trt daje, Nema mesta med nama. To dete kazat more I starac u gunjcu, Da vrana ništ’ nemore Učiniti suncu.
To ne, to ne, to ne!
Neboji se psina’ Naša domovina, Doklam vruča krvca Grije naša srca.
Dolenska.
Pridi Gorenc! Z mrzle planine, Vabi Dolenc
V gorke doline; Mrzel je led, Pridi se gret!
Solnce gorko Tukaj nam sija, Trta ljubč Gor se ovija, Vince z gore Greje srce.
40
Brati nas rod, Brati nas Sava; Pridi na brod Krški s Triglava: Bratec, bod moj! Pij ga z menoj.
Pisen
Trta rodi, Trud pozabimo, Vince blišči, Slovencem napimo, Bratom okrog: Živi jih Bog!
v	B. Potočnik.
Cecha.
Kde muj je kraj, kde mi je vlast? To jmeno mi nejvetši slast! Neni to blud, neni to klam, Zem českou za svou vlast že mam: Neni mi zemč jako zeme, Hlas prirody to voli ve mne, A srdce mi vola s plešem, V Čechich jen ja že doma jsem.
Zde jsem zrozen a pestovan, Od matky češke odchovin, Ta pod srdcem mi nosila, Slzami lasky zrosila, Zde leta jsem prožil mladosti, Zde rajske jsem zažil blahosti; Protož volim polem, lesem: V Čechach, tu ji jen doma jsem !
Zde jsem učil se Boha znit, Co dite otcem svym ho zvit; Zde muj vzdelivin byl rozum, A zde je muj otcovsky dum: Na nej mi oko rido patri, Zde sestry me, tu moji bratri Mne touha lisky tihne sem; U nich tu ji jen doma jsem.
K nim stejny mrav a stejny zvyk, K nim stejny mne voli jazyk, Jazyk to Jana, Viclava, Jejich odkaz a oslava:
41
Reč, již Lumir a Zib oj zpival, Až Vysehrad se tim ozyval, Ta jest posud i mym hlasem Jen mezi čechy doma jsem.
Zde jsou hroby praotcS mych, A v techto prah svaty jejih; Mne duch jejich obletuje, V sndch libych se mi zjevuje; A v lune te posvatne zemS I ja jejich ležet chci pleme. Protož meni mi zem co zem, A ja v Čech&ch jen doma jsem I
Dolenska zdravica.
Celakovsky.
Prijatli zdaj vesel’ bodimo, Težave, skrbi pozabimo,
Nar lepši je dan Za dolensko stran:
Cast Bogu za tč recimo.
Le bodite Gorenci u snežninah
U svojih gorah in pečinah Žalčst je use
Kamor ozrem se, Po vaših gorah in pečinah.
Use drugač Dolencem solnce sije, Kolkokrat brez skrbi zavpije,
Ljubi bratec naš
Vzemi v roke glaž
Pij na zdravje tovaršije.
Tukaj se život redi in pase, Kjer nam vinska trta rase;
Sladek je njen sad,
Vsak ga vživa rad, In gre tebi in meni v lase.
Le primi bratec kupico v ročico
In trdi z nami dolensko pravico !
Čisto ga izpij
Pa naprej napij
Saj imaš modro glavico.
Narodna.
Gorenska zdravica.
Bratci veseli vsi Pesem zapojmo mi Od vinca sladkega Ko solnce čistega.
Glažke nalimo si, Ven ga popimo vsi l En glažek al pa dva, To nam korajžo dal
42
Kadar pri miz’ sedim, Glažek u rok držim, Si srce mi smeje, Oj kakšno veselje.
Kadar pa vinca ni, Takrat me vse boli, Vince mi zdravje dč, Ker moč u seb’ imč.
Kadar pa dnarcov ni, Kaj pa nas to skrbi? Saj birt še kredo ’ma, Bratci le pijmo ga 1
Gorenska.
Napitnica.
Pimo ga, pimo, Dokler živimo, Saj ne dobimo Kaplje ga taml Vince rumeno, čisto in sladko Teče nam gladko; Pimo ga le!
Pimo ga, pimo i. t. d.
Pimo ga, pimo, Dokler živimo, Saj ne dobimo Kaplje ga tam! Vince iz glave Sitne zabave, Grenke težave Vedno podi! Pimo ga, pimo i. t. d.
Pimo ga i. t. d. Le ga nalimo, Le ga popimo, Le ga požgimo Polni bokal! Pimo ga i. t. d.
Čaša moja.
M. Vilhar.
čašo moja, čašo moja!
Zašto si mi prazna? Natoči se, natoči se
Stepi na veselje;
Pritoči se, priteči se
Devam na veselje;
Dotoči se, dotoči se
Slavom na veselje.
Sada pijem, sada pijem Stčpi na veselje;
Sad izpio, sad popio Devam na veselje.
Sad dopijam, sad popiam Slavom na veselje;
Dakle daj, dakle daj izpij Svima na veselje.
43
Zdravica.
Hočeš zapeti Driišino vneti Kupco v desnico! Vberi zdravico 1 Vzemi si mero, Kakoršno ktero.
Iščeš resnice Brez pohlenice Vince t’ jo kaže — Vince ne laže; Kjer je potuha, Vince jo zduha.
Napitnica.
Nikaj na svetu Ičpšega nij, Nego gorica, kada rodi. Kume moj dragi, daj se napij, Dugo nas nebu, daj se ga vžij. Mužek se trudi, ter se vrti, Da se mu delo ne zamudi. Kume i. t. d.
Ognec si loži, v kleti sedi, Kumu napij a, pak mu veli: Kume i. t. d.
Moramo spravit posudu tu; Vince i k letu rodilu bu. Kume i. t. d.
To mi po glavi zmirom hodi, Da mi se delo dobro vgodi. Kume i. t. d.
Kolja nasečem, bčlil ga bum, K trsju dopeljem, oštril ga bum. Kume i. t. d.
Čutiš nadloge Žalost in toge, Vinca natoči, Srce pomoči! Božje zdravilo Te bo zvedrilo.
Kadar pa grenka Smrt nam zaklenka Več ne pomaga Marvin ne Draga. — Pimo na mnenje: Daljšat’ življenje.
B. Potočnik.
Zima prestane, rezal ga bum, Grebnice povalim, kopal ga bum. Kume moj dragi, daj se napij, Dugo nas nebu, daj se ga vžij. Žene dovedem, kopal ga bum, Dok ga uzkopam imel ga bum. Kume i. t. d.
Vezal i snažil bum ga ja sam, Kajti ja posel taj dobro znam. Kume i. t. d.
Budem ga kopal, trsil se bum, Pak se napijem, da jakši bum. Kume i. t. d.
Kosi po grmu fučkavaju, Kopači lozu okapavaju; Kume i. t. d.
Bum ga prekopal još jedan put. Tako opravim velik ov trud. Kume i. t. d.
44
Lagve bum strugal, kače nabil, Da me krvavi pot bu probil. Kume i. t. d.
Do toga dojde sveti Mihal, Grozdje dozrie, budem ga bral. Kume i. t. d.
Kada pak spresam svoje grozdje, Onda pozabim na sve trude. Kume i. t. d.
Mošta si točim, srce krepim, Da se bar malo razveselim. Kume i. t. d.
Martinje dojde, krstil ga bum, Vince postane, točil ga bum. Kume i. t. d.
Zdravica
Kraljevič je Marko Hrabar junak bio, Nego je i hrabro Bujno vince pio:
Dakle i mi, bračo,
Njegovi unuci, Nasledujmo Marka, S čašami u ruci!
Nije zalud Marko
Bujno vince pio;
Več je njim za mejdan
Srce slobodio;
Dakle i mi, bračo,
Markovi potomci, Pijmo i budimo Na mejdanu momcil
Idem iz kleti čuturicom, Žena me čeka pogačicom. Kume i. t. d.
Jedem i pijem z dccom, Ženom, Koji se trude skupa z menom. Kume i. t. d.
Petar u pivnicu s kluči leti, Pipu skreče, ter ovak kriči: Kume i. t. d.
Zakaj se trudim, neg da pijem, Zakaj se mučim, neg da živem. Kume i. t. d.
Danas al sutra mrtav nam glas, Vince ostane, nebude nas!
Kume i. t. d.
Narodna.
domorodna.
Kad pokuša zlotvor
Bitje nam oteti, I nas sokolove U verige speti, Onda, bračo, onda Markovi potomci, Svet nek vidi, da smo Na mejdanu momci!
Kad zatrubi trublja U borbu za prava, Kada krvcu našu Tražit bude Slava.
Onda, bratjo, onda Markovi potomci, Svet nek vidi, da smo Na mejdanu momci!
45
Bože živi Marka
U našoj pameti1 Bože i nas živi! Pijmo, vreme leti.
Onda, bratjo a. t. d.
D. Rakovac.
Lizinka.
Lizinka —• ach, to je dčvče!
To je ruže rozvita: Miško, krev, json jeji tvAfe, Z očka plane nebes zAre; Kdo ji spatril, kdo ji znA, Hned se mu o rAji zdA.
Lizinka — ach, to je dčvče 1 To je rajske stvoreni;
Promluvili neb zazpivA, Jako stribro to zvonivA; Dech jeji jest — koreni, Usta — kvitkfi spojeni.
Lizinka — ach, to je dčvče; Jako z vetru utkane!
V chuzi, v tanci jen se snAši, Vdčky, kam se hne, roznAši, A to vdeky neznanč, PSvaby nehledanč.
Lizinka — ach, to je dčvče!
To je andčl vteleny;
DobrA, vlidnA ku každemu, A pobožnA k Bohu svemu; Když poklekne k modleni, Každy by se modlil s ni.
Lizinka^— ach, to je devče!
To je Češka uprimnA: Nestydi se mluvit česky, Ach jak ji to sluši hezky’l „Oni“ nikdy nerikA, Každemu hned zavykA.
Lizinka — ach, to je devče! To je blaženosti hrAm!
Toli devče nedostanu, Radši mlAdencein zustanu, Ve venci se pohfbit dam, S Am a sAm — ach, sam a sAm!
J. Marek.
Zadovoljni Kranjec.
Od straže Hrvaške Gor solnce mi pride, U nograde Laške Po poldne zaide; Z Beneškega morja Jug čelo poti Od Štajerca borja Pri dčl’ me hladi.
Mi brazd’jo konjiči Za hajdo, pšenico, Nevtrudni dekliči Pa bčljo tančico; Kaj maram, se bruha Prisluži zadost’, Ni sile trebuha Okoli mi nost’.
46
Imam oblačilo Domac’ga padvana, Ženica pa krilo Iz pravga mezlana; Se sveti na lice Ko pirh moj škrlat, Nje šapelj, jegliče, Nje modric je zlat.
Kad plešem okrogle, S peto glas dajam, Premetam vse vogle, Se v cepa dva majam; Nožico pa Mince Za mano drobni, Pobira stopince Se v kroge vrti.
Na žgancih tropine, Pa kislega zelja, Bob, kaša vse mine, Ko pridem od dela, Al bodi pogača, Klobasa al sok, Al kar se obrača Na rožnu okrog.
Za vsako povelje Mam zidano voljo, Za brambo dežele Al hodit u šolo: Povsodi se maham, Kot čvrst korenjak, Pa delam, pa baham Pa pijem tobak.
V. Vodnik.
Oda vinski trti.
Zdrava bodi draga trta, Necenljivi dar nebes, Kras gorice, slava vrta, Zemlji naj svetejši les, Večih čud ne dela luna, Solnce nima te moči, Nima take sile struna, Ko rodiš jo trta ti.
Ti ozdraviš srca rane, Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane Ti obupe odpodiš. Ti unameš čut nebesen, Dvigneš duha v zvezden zrak, V prsih zbujaš sladko pčsen, čela razvedriš oblak.
Ti gostiji radost daješ, Si na piru prvi svat, Ti na plesu pete maješ, Zvezi vtisneš ti pečat. Zora mu iz lica sije, Kogar ljubiš, trta ti, Kadar druge zima brije, Kresen žar mu vžiga kri.
Gladko, kakor val po cvetu, Tok življenja mu Šumija, Zdravje pije vsemu svčtu, On sovraštva ne pozna, Starček, kakor srna skaka, Ti ga trta pomladiš! Reva mine siromaka, Sanja si kraljevi bliš.
47
Cvetje seješ ti v pustino, Razsvetliš tamote kraj, Zemljo sicer solz dolino Premeniš u sladek raj. Ni jim mčre, ne števila, Kar učiniš čudnih del; Komaj pevec bi Ahila Tvojo hvalo vso prepel.
Toraj, trta! zdrava bodi, Rodi vince, ko doslej 1 Večni točo ti odpodi, On te s toplim solncom grčj 1
Podgorski.
Vinski hram.
Sozidal sem si vinski hram, Na srčdo med vinogradom; Če kdo prijatli ima čas, Naj pride k meni v vas. Le sladko vince pijemo, In hvalimo Boga, Z veseljem ga nalijemo, K’ tak dobrega nam da.
Je hladno, kakor grudnov led, Po sodih vince dobrih let; Natočil bodem ga bokal, Pa še kaj zraven dal.
Le sladko vince i. t. d.
Kdor svoje dni ni vinca pil, Ne pel, ne ljubil; nič ni vžil: Zatoraj ljubim in pijem, In pojem koder grem.
Le sladko vince i. t. d.
48
Bog živi nas še mnogo let;
Ohrani trtice in klet;
Na zdravje žen in vsili deklet, Brez njih je prazen svčt.
Le sladko vince i. t. d.
V. Kurnik.
Veseli hribček.
En hribček bom kupil, Bom trte sadil, Prijatle povabil, Še sam ga bom pil.
Tam gori za hramom En trsek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komaj drži.
Že čriček prepeva Ne more več spat’;
V trgatev veleva Spet pojdemo brat.
Konjiči škrebljajo In vozjo težkč, Ker vince peljajo, K’ je močno sladkč.
Prelepo rumeno,
Kot čisto zlatč;
Le pijmo pošteno
Prežlahtno blago.
Po stari pomnožena.
Kimovec.
Trtica mila Jaz te častim; Draga mi bila, Dokler živim. Grozdiče sladko Zobat veliš, Z smčhom presladko Vince rodiš.
Ti si kraljica Zlatih cvetlic; Razveselica Ljubljenih tie. Trtica bčla, Vsmili se me, Ti si vesela Oh jaz pa ne!
Mene je z jokom Rodila mat’, Z jokom in stokom Pojdem tud’ spat.
ISf
Trtica mila,
Jaz te častim,
Draga mi bila,
Dokler živim 1
M. Vilhar.
Zenuška.
Ma tys laska jedind, Ženuško ty predrahi, Jižto srdce jsem včnoval, Sni se tešil a radoval; Md tys liska jedind, Ženuško ty predrahi.
Zahridenku krisnou mim, Sil a sizel ja v ni sim; Nebe mi tam požehnalo, Češke kviti rozkvetalo; Zahradenku krisnou mim, Sil a sizel ji v ni sam.
Což ji o penize dbdmf Jen když tebe, ženo mam, Muj poklad je liska tvoje, Blaho vlasti, deti moje, Co ji o penize dbam, Jen když tebe, ženo, mimt Ženo ma, ty jsi milj raj At jsem stir, mne kvete mij, At šediveji me vlasy, S tebou žiju mlade easy; Ženo mi, ty jsi m8j rij, At jsem stir, mne kvete mij.
Vše, co ji od Boha mim,
Verne vlasti zanechim, Ale ženuško mi, tebe Vezmu jd s sebou do nebe;
V jedno spojil nas Buh sam, Samou te zde nenechdm.
Jelen.
Naj bolje vince.
Naj bolje, sladko vince Za deco — belo je;
Iz pod pečovja zvira, Prelepo sveti se.
Po logu tiho teče, Živinco napoji, Tud tičica si žejo
Brez plače ogasi.
Od tega vinca glava Bolčla te ne bo;
Telo bo tvoje zdravo, In spanje presladki.
Je čista voda zdrava Za deco majhino, Tak mislim, da starejim Tud škodvala ne b6.
Slomšek.
4
50
Kolednica.
Bog daj srečo! hišni oče, Hišni oče, hišna mati! Naj sprostre nad vašo hišo Svoje krila angelj zlati, Mir, edinost in veselje Iz višave v hišo trosi, Drage vaše glave varje, Dobre dčla k Bogu nosi; Skrb, bolezen in nesreče Naj podi od praga hiše, Z dobrotljivo svojo roko Naj vam grenke solze briše, Vaše upe, vaše nade V svoje bukve zapisuje, In z periščem polnim hrame Vsako jesen napolnuje, Hišno sleme ognja varje, Polje toče in viharja;
Naj vas spremlja na vsih potih, Sije zarja vam njegova! Dobri ljudi, dobri starši, Veselite se z družino!
Naj gorijo vaše srca Za Bbga in domovino! Da razpel bo nad Slovenci Svoje krila angelj zlati. Bog daj srečo 1 hišni oče, Hišni oče, hišna mati!
Fr. Cegnar.
Moj spominek.
Kdo rojen prihodnjih Bo meni verjel, Da v Ičtih nerodnih
Okrogle sem pel.
Ne žvčnka, ne cvenka, Pa bati se nič, Živi se brez plenka
O petji, ko tič.
51
Kar mati učila, Me mika zapet;
Kar starko zložila, Je lično posnet.
Redila me Sava, Ljubljansko polje, Navdala Triglava Me snčžne gore.
Vršaca Parnasa
Zgol’ svojega znam, Inaeega glasa
Iz gosli ne dam.
Latinske, Helenske, Tevtonske učim, Za pevke Slovenske Živim in gorim.
Ne hčere ne sina
Po meni ne bo,
Dovolj je spomina:
Me pesmi pojo.
V. Vodnik.
Domovini.
V domači pokrajni okoli hoditi, Vse znance objeti ves željen gorim;
V domači dolini le enkrat še biti To samo na zemlji goreče želim.
Se v vrtu sprehajam, me v hišo poganja, Pa tudi v hiši sreč me boli;
Ker je poželjenje brez vsega nehanja Mi v vrtu in hiši počitek greni.
Oj, da bi mi b’lo od Boga pripuščeno, Z oblaki hiteti tje, kjer sem doma!
Življenje bi bilo spet razveseljeno, Dopolnjene želje goreče srca.
Oj rad bi kot tiček se kviško povzdignil, Od njega perute na pčsodo vzel!
Čez gore bi hitro domu jo potegnil, Deželo domačo prav srčno objel.
Pa ker nam na zemlji ne grč vse po volji, Zamorem le v duhu pozdraviti te;
In vselej, ko roso zagledaš na polji, Se spomni na svoj’ga rojaka solze.
4*
52
Kdar vidiš ob solncu oblake goreče, Takrat se jaz tebi na poti smejim; In kadar ti najdeš cvetlice dišeče, Glej, takrat za tebe moliti, klečim.
In slišiš prepevati ptičke vesele, Nasprot’ jim prijazno obrni glavč, In misli da takrat iz tuje dežele, Rojak tvoj u pesmi Ti poje slovč. In kadar zvečer že temota prihaja, In mesec med zvezdami lepo blišči, Si misli: zdaj mene moj ljubček obdaja, Ker v duhu on zmirom pri meni živi.
/'Tako si ti misli, ne bo te goljfalo, V resnici sem v duhu pri Tebi vselej; Do zadnjega zdihljeja bode ostalo Srca poželjenje do tebe, kot zdaj.
• Milotinke.
Skupaj sva pri oknu stala, Gledala sva na nebč, Luna mračno je sijala, Vanjo vprla si ok6.
L
Goste zvezdice si štela, Gledala jih brez skrbi, Si nad eno se zavzela In pobesila oči.
Mene pa ste dve navdale, Gledal vanje sem zavzet; Bile so oči prežale, Biser tvoj, najlepši cvet.
Sklepala roke'si bele, In molila si zvesto; Kaj besede so želčle, Ti edina veš samo.
II.
Jaz zamaknjen v te sem gledal, Sklenil sem kot ti roke;
Rad bi bil, prerad povedal Svoje skrivne ti želje.
Prosil oil bi, da molila Bi pohlevno za me zmir; Da bi kdaj mi izprosila In dobila srčni mir.
53
Želel bi da bil bi ptica, Da bi zletel čez gore;
Da prinesla perutnica Bi kdaj v tvoje me roke.
HI.
Pravil od nesreč bi peze, Od ljubezni, ki gori, Spomnil bi te prejšne zveze, Spomnil prejšnih srečnih dni.
Vem, da bi me vpokojila, Dala k slovesu rokč;
Vem, da bi mi obljubila, Še ljubiti me zvestč.
Naša zgodovina.
Gr. Krek.
Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim domovine, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane. V zlatih črkah v zgodovini Se berč narodov čini, Al od našega ni glasa Z prešnjega, ne zdan’ga časa.
Kako rod za rodom gine, To povest je domovine Vsemu svetu nepoznane Od nikogar spoštovane.
Kdo spominja se nekdanjih V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka. In če ura nam odbije, črna zemlja nas pokrije, Kdo bo še za nami prašal, Kdo se z nami oponašal?
S. Jenko.
Na vlast.
O vlasti mi, drahi ty vlasti Češki!
Tys blaho me, tys rozkoš, mi;
Tve luno moc požehnala nebeška;
Hle, jak již nad tebou to najpeknejši rino vysvitli! Tu ples a zpev vždy zaznivi, Tu liska dev cnost šlechtivi,
To moje vlast, prekrisni, vlast to mi Češki!
Tu ples a zpev vždy zaznivi, Tu liska dčv cnost šlechtivi, To Češki vlast mi krasni, Je Češki vlast mi krisni!
54
O vlasti ma, slavni ty vlasti češka!
Jet slavy tve pamatnik Vysehrad;
Ne Praha jen, mnoha i kaple veska
Ctne predky tve slavi, nam ukazuje v lesku na sta vnad; Tve slavy kvet, již zahlazen, Vrači se zpet jsa omlazen
Tou laskou pratel tvych, ty vlasti ma češka!
Tve slavy kvet, již zahlazen, Vrači se zpSt jsa omlazen; To Češki vlast ma krasna, Je češki vlast ma krasna!
O vlasti mi, dobri ty vlasti Češki, Z težkeho spanku nove zbuzena!
A j! plipoli ti laska zlatobleski,
Vyjasni Učko sve, tvi sladki reč kolem se rozleha.
To štčšti pril ti sveta Pan, Dobry že kril ti k spise dan; Blahi jsi, preblahi jsi, vlasti Češki: To štešti pral ti sveta Pin, Dobry že kril ti k spise dan;
Jsi, Češki vlast mi, krisni,
Je Češki vlast mi krisni!	Chmelensky.
V spomin Valentina Vodnika.
V Arabje puščavi Se tiček rodi;
V odljudni goščavi Sam zase živi.
So zvezde sestrice Mu mesec je brat;
Ni dano mu ptice Si ljubico zbrat.
Zanj družba ne mara In on ne za njč;
V samoti se stara
Mu leta teki.
Naj slajše dišave, Ki zanje sam ve;
Naj žlahtniše trave Kadila drage.
In miro nabira Netruden vse dni, Se vbada se vpera Za smrt le skrbi.
Grmado z njih dčla Prileten samčč, Ko pride smrt bela Na nji se sožgč.
55
Ven plane ’z plamena S svitlobo obdan, Slovečga imena
Ptic Penis na dan.
Tak pevec se trudi Samoten živi, Se v slavi, ko zgrudi
Za smrt, prerodi. —
Dr. Prešeren.
Ilimnus na Vodnika.
Tvoja struna je zapela, Domovina se zavzela, Srca vse je vnel nje glas. Noč morivna je zbežala Nevmerjoča ti ostala Bode slava večni čas.
V pevskem raji zdaj zahaja. Ki Slovence nas navdaja Tvojga duha silna moč; In Slovenija krog glave Ti ovija včnec slave Venec včdno nevčn’joč.
Dr. L. Toman.
Vodniku.
Pesmice tvoje prekrasne lepe, Od srca do srca po svetu done, Kdo je Ilirje sinove budil? Svoj dom jih ljubiti braniti učil? Kdo je gladkeje, sladkeje zapel? Glavico razjasnil, svoj narod unel? Slavec, ki klical si brate na dan, Tvoj duh naj nas vodi čez hribe čez plan!
Tebe, naš Vodnik, prepevajo v prek Ti v srcih Ilirom boš živel na vek! Pesmice tvoje so včnček cvetic, — Da Ičpše bi pele, pod nebom ni ptic!
M. Vilhar.
Vodniku.
Pred tisoč spomladmi Slovencov rodu, Slovenci so peli Ze himne Bogu.
V širocih pokrajnah Slovenec vesel, Je vitezom svojim Slavice že pel.
5«
Al hudih udarcov Omagala moč, Potihnejo pesmi, Nastala je noč. In pevska Modrica Noč dolgo zaspi, Ta pčsnika čaka, Da naj jo budi.
Zdaj pride naš Vodnik Zakliče: bod’ dan 1 Modrica slovenska, Cas pozni je — vstan’! In čujte vršenje! Lej zarije kras! Kot Eola harpe! Blišuje se glas!
Tak’ Vila slovenska: Budnik kdo je moj? Vodnik moj! al’ ti si? Ti prvo zapoj!
Gre, pije Savico, Živ pčsemski vir;
Napije zdravico, Ga vname požir.
In tam, kjer „Savica“ Peneča bobni, In gor’ na „Vršacu“ Se pesem glasi. Zapoje „rojakom,“ Prebuja jim um; „Dovoljnemu Kranjcu*1 Porašča pogum.
In „Milico“ poje, Okrogle drobni, Tud „Anakreonta“ Po vrednem slavi. „Ne žvenka ne plenka, Pa bati se nič, Živi se brez cvenka O petji, ko ptič.**
In pčvska Modrica Zmlajšuje mu moč;
In vrednega Sina Ovenča rekoč: „Ne hčere, ne sina Po tebi ne bč;
Dovolj je spomina Te pesmi pojo.**
B. Potočnik.
Triglav.
V gorčnsko oziram se skalnato stran, Triglava bliše se verhovi, Prot jasnemu nebu kipi velikan, Kaj delajo gleda sinovi, On vidčl je zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje i vrisk in njih jok.
Vse je vihar razdjal; — Narod je smiraj stal, Gledal na Triglava neba obok.
57
Pridrla je vojska iz Turških krajin, Tovarša nje smrt in razdjanje; Triglav je videl iz jasnih višin Veliko nadlog, pobijanje.
Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotel je smrt al zmage le vene;
Krv so prelivali Turke pobyali
Zadnjič zadobili zmage so včne.
Verige žulile so nas do kosti, Krivice so vrat nam klonile, Po svetu omike že zarja bliši, Veselo zapojte tud Vile, Slovenskim sinovom da v srce doni, Da vikše dolžnosti in slavniše ni, Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast
Delati, dokler naš Triglav stoji.
Savica.
Noč na nebu zvezdice prižiga, V jezeru njih svit pri svitu miga, Nič miru ne drami tihega;
Le Savica hči kraljeva Pribobni in pesem peva Od nje doma slavno mirnega.
Megla zgine, jutra zor vzdigvati, Mladi dan začne se oživljati, Vsa narava radost diha le;
In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da srce slovensko milo je.
Kar oblaki gor se pripodijo, In dolino mirno zatemnijo,
Semrajc.
58
Hudo vreme krog in krog vrši;
In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da zmagvavca čez Slovence ni.
Blisk obžari strmo peč višave, Grom pretresa žile sive glave, Piš podi razpčnjeno vodo, In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pčsem peva, Hrabrosti slovenske konc ne l>6.
Kak pod šumnim slapom kamnje pleše, Ki ga val od trde stene kreše, In v vrtincih urno suče krog;
In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Rod slovenski brani ljubi Bog.
Blisk povgasne grom strašivni mine, In nebo zdaj čisto čez doline, Se razpenja, hladni diha pih; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva Od prelepih časov svobodnih.
Že počiva mirno vsa narava, Od Savice preč čolniček plava, Zadnjič slišim zdaj še pesmico, Jo Savica, hči kraljeva, Pribobni razglasno pčva Od Slovenje slavno pčsmico.
Dr. Toman.
Slovo Žolcpaškini planinam.
Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: Košata Radoha, visoka Ojstrica, Gorjata Rinka in zobata Olšoval Povzdigajte Slovencom bistre glave, Naj bojo vrli sini Slave.
59
Iz krila vašega Savina čista zvira, Studenec bistroumnosti, moške moči: Planine cedi, ravnine rodovito porosi, Nam v tuje kraje pot odpira, Mogočne plave tira.
Dereča Drava, svetla Sava in Savina, Mogočne vode in slovenske sestre tri, Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti, In te uči, Slovenska rodovina!
Kako se zadobi modrina.
V nebesa kažejo mogočni velikani, V nebesa vzdigajmo mi srce in oko; Slovencom luč naj sveta vera bo. Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, Drugim rodom prodani.
Orjaške glave starodavne, le trdno stojite; Za pravico in resnico trdno stati
Hočmo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve, bistre reke, nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naše dela rodovite.
Anton Martin Slomšek.
Husitska.
Tešme se sladkou nadčji, Že se vrati (dAvne časy)! Že nam opčt zajasnčjf češke meče, (češke hlasy)! Česky kroj at každy nese, I vše obyceje dAvne, Nade všecko ono slavne Staročeske:
Milujme se, nedejme se,
Vybijme se, napijme se, Milty'me, napijme se, A pak vybijme se I
60
Amen! rač to Bože dati! Oroduj za nas, svaty Vaclave, Vojvodo češke zeme!
Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijme se!
Dokud krev v nas češka, plyne, Hručf zahriva, (srdce sili), Slava češka nezahyne Vznese hlavu (lev naš bily.) Nepratelum budem hrAti Tak jako medvčdum v lese, Budou oni tancovati, Když zazpivam: Milujme se a t. d.
Sila naše skaly lame A pčst češka (hruzu kaže); My se podrobit nedame, Dokud vMdnou (naše paže) At se jak osyka trese Hejno osemetnych vrahu, Vykropime jimi Prahu, Zpivajice: Milujme se a t. d.
Svobodu jsme zas nabyli, Hajme ji co (klenot skvely), Bychom ji zas neztratili, Butfme svorni, (butfme bdeli); At se česky narod vznese, At se radujou čcchove, At i naši pravnukove Po nas pejou: Milujme se a t. d.
6t
Ljubezen
Kdor ima srce, Zna za dom solze Za slovenske domovine raj. Zanjo rad živi, Zanjo hrepeni, Njo, le njo bo ljubil vekomaj.
domovine.
Čvrst Slovencov rod, Cist prebiva tod;
Oj prijaznost čista til cvetč.
Vsak prijatla ’mi
Zvest objema ga, To navada stara tukaj jč.
Od snežnih planin
Do trtic dolin
Mile pčsmice povsod pojo.
Slovenc je rad vesel;
Kaj, da bi ne pel, Njemu pesmi iz srci tekč.
Proletj'e domorodno.
B. Potočnik.
Prolčtje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja; Vetarce toplo duva kroz hvoje, Duva i šalje duhove svoje: Budit semenje, pupove ganut, Mirisom sladkim cvetke nadanut, Travu uresit zelenim resom, Lepira dignut s praha k nebesom.
Prolčtje evo nami se javlja, Narod se čisti, krepko ozdravlja; Srce mu toplo igra i poje, Poje i šalje pesmice svoje: Budit eutjenja, k narodu ganut, Narodnom slastju žulje nadanut, Misli uresit narodnim resom, Narod svoj dignut s praha k nebesom.
Sunašce blaženo, blažena zvanja, Malo po malo inagle razganja;
. Snega več neima, led se raztaplje, Svud u pojtodh žive su kaplje.
62
Kosa počimlje padat u njive, Rosulje svuda proniču gljive, Prolčtje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja.
Bratinska sloga, blažena zvanja, Malo pa malo smutnje razganja. Omraze neima, gnjev se raztaplje, Svuda u krvi žive su kaplje.
Ljubav počimlje vladat nad svima, Ljubicah bratskih svuda več ima. Proletje evo nami se javlja, Narod se čisti, krčpko ozdravlja.
Pod lipo.
P. Preradovič.
Lipa dišečo Preljubo drevč, Ko maš cvetečo Košato glavo, Drevo si sveto Uže od nčkdaj, Še je uneto Za tebe vse zdaj. U tvoji senci So stali enok Vrli Slovenci U kolu okrog.
In darovali So svojim bogom, In prisegali Smrt večno vragom. Pesmi donile So daleč okrog, Ino polnile Nebeški obok. Kot so dedovi Branili svoj rod, — (Tako sinovi Ga bran’te povsod I)
Dav. Trstenjak.
Prostost.
O veselem jutra zoru Hodil sem po hišnem dvoru, Kar jo ptiček priskaklja: Ah ni mogel prileteti, Se mu mora milo zdčti, Strta je perutica.
Matica za njim prišviga, Posvari gi, mu pomiga, Kam da revček naj hiti. Kak se spenja, kak skakuje, Milo, milo kak žaluje, Da obeh perutic ni.
63
Kupe zrnja zdaj zagleda, Jih. obskakje, jih obsčda, Kupce krog i krog obgre; Pa mu matica zapoje: Varuj, varuj dete moje, Da kdo ne zasači te.
Meni zlo se ptiček smili, Ga oteti hočem sili K sebi bliže vabim ga: Bodi moj, te bom napajal, Pital pridno, ne nagajal, Dal ti dosti dobrega.
Kar se mati oglasila: Sinek! kaj sem te svarila ? O brezskrbna ti mladost! Ptiček zdaj vso moč si vzame, In se vzdigne, ter objame V viših zrakih ga prostost. Zdaj zažvrgolita sladke, Glasne pesmi, milogladke, Da razlega se nebo. — Mislim, da sta hvalo pela, Da jih sužnost ni objela; Sužen biti je strašno!
Dr. Toman.
Slovenska dežela.
Jaz vem za deželo, prelepo slovi; Vsak kdor jo pozni, jo visoko časti; Slovensko deželo u mislih imam, Nikolj je visoko, dost hvalit’ ne znam. Zatoraj, zatoraj resnično povem: Slovenski deželi enake ne vem!
V tej lepi deželi jaz mirno živim, Pošteno s prijatelji se veselim; Pošteno veselje povsod je domž, Slovenci povsod so veselga srca. Zatoraj ....
V tej Ičpi deželi prijatle imam, Od lica in srca jih dobro poznam, Njih srce je čisto prav kakor zlato, Prijatelja svojga pozablo ne bo.
Zatoraj . ...
V trgatvi slovenski v jeseni sem bil, Vsak dan se pri drugih ljudeh veselil; Veselje jeseni pozabil ne bom, V jeseni Slovenja veselja je dom.
Zatoraj ....
64
In moram svoj kruhek iskati drugod, V slovenski deželi ga najdem povsod; Navadil povsod se bom hitro ljudi, Saj so mi Slovenci prijatelji vsi.
Zatoraj ....
In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj Pogledati, kliko godi se vam kaj;
Zaupam, da boste prijatli mi še, Da ni še nobeden pozabil na me.
Zatoraj ....
Večerni obrazi.
Tihi mrak zemljo pokriva, Luna sred neba vesli;
V gojzdu slavec že počiva, t Pesmic milih ne žvrglja.
I.
Božji sel skrbno iz raja
V solzne kraje pride spet, S spanjem vtrudene navdaja, Pokoj nosi križem svet.
Ne žaluje več sirčta, Rana več je ne boli, Ker jo v tihi sen zamota, Žalost vsako prepodi.
V razvalino luna sije,
Vanjo moj se vpre pogled, Žalost v srce meni lije
Prejšne slave vničen sled.
II.
Tukaj nekdaj so Žetale Hrabrih vitezov nogč;
Čase zlate žvenketale, V prsih grele jim sreč.
Zdaj kraljuje groza tiha, Iz ozicjja diha strah;
Veter čez robovje piha, Tla zarašča zelen mah.
Zvesto gledam zvezde zale, Ki na nebu v kraj gredč;
Usta polne so njih hvale
Strune jim pojo tak6:
III.
„Srečne trikrat zvezde mile, Vlile mir ste mi v sreč;
Spet obraz ste mi zjasnile, Proč- odgnale vse željč.“
65
„Ne more srca pušice, Ki rodile so obup;
Ne solzi se mlado lice, Ker ste želu vzele strup. “
Gr. Krek.
Na vlast.
Vlast! jake to sladke jmeno, Usty Usky vysloveno!
To svate slovičko vlast!
Heslo me a je slast!
Vlasti ma, drahU ty mati!
Tim jmenem chci ja tč zvati;
Vlasti! ty jsi matka mil Matka, — a ja dcera tva!
Tvou dcerou chlubim se slouti, K tobS chci co k matce Inouti; Liska mne s tebou poji, Rany osudne hoji.
Tvou chci liskou večne plati, K tobe pred svetem se znati, Všude tebe zastati, Tobe verna zustati.
K tobe co dcera se miti A co matku svou tč ctiti, Pro te horlit, o te dbit, Vše, co mam, v občt ti dat. Krev, co me probiha žily, Duševni, tčlesnč sily, Tobe dam i čela pot, S ve zdravi a svuj život.
Prijmi pak v posledni dobe Tvou dceru do hrobu k sobe, Nas ni smrt nerozdvoji, Chci i mrtva byt tvoji!
Die Chmelenskeho.
Na Dr. Prešernovem grobu.
Ko zvezde luč, poprej nikdar poznane, Prisvetil je tvoj duh nam iz noči!
„A1 roži so le kratke ure dane“:
Za toboj zgodaj nam oko rosi
Na grob, kjer tvoja struna mila j’ omolknila.
Al tvoj pepel naj tihi mir pokriva, Da ravno hitro vzet veliko si končal, Objema te mladika večno živa;
Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo srce tvoja struna mila mu budila. p, Levstik.
5
66
V spomin Prešernu.
V logu domačem ua lipovi veji Slavec od zore do mraka je pel, Čul se v dobravi še glas ni mileji, Vtihnile sape so, ko je začel.
Videl, da brate so spone žulile, V mreži slepote je slišal njih stok; Videl v temnici sestrice premile, Slišal neveste zgubljene je jok.
To mu je vsekalo rane krvave, To je ranilo njegovo srce;
Sam’c je oblčtal domače dobrave, Samec obhodil snežene gore.
Pesme prepeval je Žale in mile Od domovine nesrečnih sinov, In od ljubezni sladkosti in sile, Ki umorila ves up je njegov.
Da zalezvale povsod so ga sove, Sivi kregulji preganjali ga, Vendar budil je domovja sinove, Vendar razbil je oklepe duha.
Rojstvo doživel je zvezde nebesne, Videl je solnca svobodnega kras; Znebil veselo vezi se telesne — Joka po njem se zdaj lipa na glas.
Bože, Bože! . . .
Bože, Bože! . . . kad sam dete bio, Malo dete, razsute pameti, Čestoput sam gorke suze lio, Čestoputa k tebi, Otče sveti!
Ruke dizd, klečeč na koleni, Da igračku ti daruješ meni. —
Fr. Cegnar.
67
Bože, Bože!.. . kada 1’ mladič posta’, Te mi ljubav njedarcem zavlada, Ja sam k tebi dosta puta, dosta, Dizo oči, dizo ruke tada, 1 molio t’ sa suzam na licu, Da mi dadeš ljubljenu dčvicu. — Bože, Bože I .. . potom otac kao Milih, nježnih i ljubeznih čeda, — Kad si mi ih u milosti dao, Moči tvojom da ih i od vreda Ti sahraniš, — vek pripadam tebi, Da nikakvom tako čaru nebi. —
Bože, Bože !. . . pa baš evo sada, Preda te mi i pred milost tvoju, Sama suza i koljeno pada, Da t’ i želju domorodnu moju Ja izrazim, a ti da je čuješ — Da se mojem narodu smilujež.
Bože, Bože!... spasi narod ovi 1 Bože spasi dostojanje tvoje! .. . Da ustane ko Izračlj novi!
Da obnovi živovanje svoje! . .. Bože spasi! ... četiri su veka, Da s’ on muči a još nema loka!
J. Sundečič.
Strune! milo se glasite, Milo, pesmica! žaluj;
Srca bolečine skrite Trdosrčni oznanuj:
Kak bledi mi moje lice, Kak umira luč oči, Kak teko iz njih solzice, Ki ljubezen jih rodi;
Strunam!
Od želja kako zdihuje, Po nji hrepeni sreč, Kak mu je veselje tuje, Kak od sreče nič ne ve;
Kak seboj me vedno vleče, Koder hodi, njen’ obraz, Kak obličje nje cveteče
V srcu nosim vsaki čas;
5*
68
In kak ve, ki bi nje hvalo Rade pčle zanaprej,
Ak se ne usmili kmalo, Morte vtihnit’ vekomej!
Te in take ve nosite
Tožbe, strune! kje do nje;
Ako mor’te, omečite Neusmiljeno srce. —
Dr. Prešeren.
Hrvatska domovina.
Vedro nebo, vedro čelo, Blaga prša, blage noči, Toplo leto, toplo delo, Bistre vode, bistre oči. Vele gore, veli ljudi, Rujna lica, rujna vina, Silni gromi, silni udi; — To je naša domovina.
Kaj maram, da nimam Srebra ne zlata;
Ljubezen goreča Tud nekaj velja! Kaj maram, da nimam Prekrasnih oblek; Zvestoba naj mene Odeva na vek !
Kaj maram, da nimam Na hribu gradu;
Po hišici nizki Še več je mini !
Kaj maram, da nimam Po zimi cvetic;
Saj cvete mi včdno Nedolžnost iz lic 1
Zanju srpi, mašu kose, Ded se žuri, snope broji, Škriplju vozi, brašno nose, Snaša preduč dčte doji: Pase marha, rog se čuje, Oj, oj, žveči, oj, u tmini, K ognju star i mlad putuje, Eto slike našoj domovini. —
A. Mihanovie.
Slovenka.
Kaj maram, da nimam Obilo blaga;
Ne hodim po svetu, Sem rada doma 1 Kaj maram, da v dar mi Ne prstan že zlat;
Še lože brez njega Grem dčlat in spat!
Kaj maram, da nimam Ne rek ne morja;
Ne bo mi po vodi
Ljubezen ušla 1
Kaj maram, da nimam Ne gor, ne planin;
Samo da moj ljubček Slovenski je sin 1
M. Vilhar.
69
Nitra.
Nitra mila, Nitra, ty vysoka Nitra! Kde že sli te easy, v kterych si ty kvitla ? Nitra mili, Nitra, ty slovenski miti! Čo požrem na tebe, musim zaplakati.
Ty si bola nekdy všeckych krajin hlava, V kterych tečie Dunaj, Visla i Morava; Ty si bola bydlo krile Svatopluka, Ked1 tu panovala jeho močni ruka;
Ty si bola svate mčsto Metudovo, Ked’ tu našim oteom kizau božič slovo. Včilek tvoja sliva v tuoni skryta leži; Tak sa easy meni, tak tento svet beži!
Pobratimija.
Naj čuje zemlja in neb6 Kar dans pobratimi pojo; Naj se od ust do ust razlega, Kar vsak med nami dans prisega:
Da srce zvesto kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj I
In če ločenja pride čas Na razne pota zžene nas, Tu na, pobratim, roko mojo, Ti pa podaj desnico svojo :
Da srce zvčsto kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj I
Beseda dana vez velja;
Ne moč zemlje ne moč nebi, In ne pekla ognjena sila Vezi ne bode razrušila:
Saj srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj 1
S. Jenko.
70
Slovenskim dekletam.
Oj hčerice zale naroda slavite!
Slušajte naročbe budivnih glasov; Globoko si v srčeku jih ohranite, Iz prs so plamtečega Slave sinov;
Pomembni so časi, Potrebni so glasi, Slovenje prerodba naj bode naš slov.
Predrage sestrice, ko lunica mile, Blišeče, ko jutranji solnčica žar, Vam bijejo v prsih prežlahtne le žile, Nebeške ljubezni napolnjeni dar;
Ošabne visosti,
Pregrešne slabosti
Gotovše vas varje, kot tabor in var.
Moči ste bogate si srca uneti, Veljati pošteno in blago deklč Za mater naroda živeti, umreti, Se staviti v vojske domače vrste;
Vse to vam podala Slovenija zala;
O času potrebe zna terjati vse.
Moči ste bogate, ne iščite druge, Obrnite pridno jo v plodno obrest, Da spolnite vse sporočila zasluge Spolnjenja, da hvali prečista vas vest.
Ta mater le ljubi,
Je nikdar ne zgubi,
Ki v mislih in djanji ostane ji zvest.
Vrtite tedaj se v pohištvanji pridno, Skrbite marljivo, trudite se zlo, Da hiša domača se snaži prav vidno, Da pridnost pripelje v njo radost, blago.
Le mater prašajte,
In se zanašajte
Na uk nje pobožen in skušen zvesto.
71
Podpirajte starte že v letih slabotnih, Kot angelj skrbeč le spremljajte jih zmir. Na krajih posvetnega hrupa, v samotnih O varite srca krepost si in mir;
Nezlobne radosti, Nedolžne mladosti
Slade naj življenja vam mladega tir.
Brez hlimbe, sumljivosti grde navade, Brez srda, napuha, prevzetja srci, Prijazne, priljudne bodite ve rade, Vživajte vesele radosti svčta.
Brez srčnega kvara
Le vredne nje dara
Vas hoče Slovenja, ki zlobe ne zni.
Če zarja čistosti mladenča pregane, Ljubezen goreča drvi ga za vam’, Maj čiste ljubezni se v srcih užgane In pa rodoljubja zedini dvoplam;
Le v tem se ljubite, Si zvesti bodite;
Ljubezen ta dvojna je vrednosti znam.
Za to se z mladenčem prehrabre postave Obljubite v matere cenjene čin, Ki čuti se nepremenljivo, da Slave Za njeno povišbo le rojen je sin;
Ki v njeno le zmago Življenje da drago, Če tuje ji pripravlja predrzen pogin.
In kadar veselje vas, mati postati, Pregreje v srce in rodi se otrok, Svarite, redite mu v srčiku zlati Pomen rodoljubja prežlahtni, visok;
Od zibelke male
Do možnosti zale
Skrbi naj edine vam bode otrok.
72
Pojite mu roda presvete napeve, Da v srcu občutek se čisti in kri; Trebite iz srca škodljive mu pleve, Da jedro živeljno mu ne zaduši, Da čisto in jasno, Da krepko in krasno
Slovensko v slovenskem otroku plodi.
Da, kadar ošabno vas tujček popraša : Kje imate, kinč vaš in vaše blago? Rečete pogumno: to cvetka je naša, Kazajte'otroka: to kinč . in blagd 1
Le s takim se blagam Ne s tujim nesnagam’ Slovenije kinčajo hčerke samo.
Dr. L. Toman.
Uspomcna na Vraza, Blažeka i Nemčiča.
Oj pupolju ruže krasne, Sto ini veneš veče sad!
Ni razvio još se nesi, Sto mi gineš toli mlad 1
Gorko siizo, sto niz lice Potečeš mi sada dol’ Kojano te tajna, tuga, Kojano te rodi bol?
Vene pupolj ruže krasne, Jer ga obstre Ijuti mraz, A men’ bolnu na um padč, Na um padč „Stanko Vraz."
U zelenoj vidim gori Slomljen ležat viti bor, Dični ponos gore cčle, Ponos, ures i uzor 1
A što ti je srce moje, Kakov li te stiže jad, Da s’ od boli tako gorko, Zaječalo bolno sad ?
Slomljen leži bor u gori,
Vij or ljut ga baci tam, Tomo Blažek — Antun Nemčič Kud odoste vajine nam?
Slovenkam.
Devo mila, devo krasna 1	Struka si mi vilinskega,
Vatra plane meni jasna,	Uma pako božanskoga,
I uztrepte prsi moje,	Lica bčla i rumena,
Kad spomenem ime tvoje. Čela vedra i poštena.
73
Žarke tvoje erne oči Bratski vežu zlobne moči, Piam se u njih s vodom sklada, Jer med njima ljubav vlada.
Usta, izvor sve miline, Nježnosti su znak nevine, Devičanska pako njedra Zora bela zora vedra.
Al neljubim te rad toga, Več sto s’ roda slovenskega, Jer kada mi naški kažeš: „Ja te ljubim" tad nelažeš.
A. Zdenčaj.
Vltava.
Vltavo,vVltavo!
Beko Čechu, reko sily 1 Kam se dčly tvoje Vily, Kam ti ladni slavikove, Kam ti zpevni Lumirovč? ^Slavikove odleteli, Lumirovč povymreli."
Vltavo, Vltavo, Reko Čechu, reko sily I
Vrati se ti tvoje Vily?
Prilitnou ti slavikove, Vstanou z mrtvych Lumirove? Bude nam zas zpčvu dano? »Bude ddno, ano, ano, ano 1“
Picek.
Slovenska deklica.
Sem slovenska deklica, Milka mi j’ imč, Sem obraza bistrega, Urahro ’mam srce.
Ljubi moj je čvrst rojak, Lep slovenski je junak, Ljubi moj je Slave sin, Krepki sin planin.
Mati me slovenska je Nježno dojila, K sladkem domoljubji me Je odgojila.
»Bog vas živi vččni časi" Pela zmiraj bom na glas: »Bog vas živi mamica Vrla Slovenka!"
Kadar se možila bom S toboj, moj junak!
Mora strašnih topov grom Tresti zemlje tlak.
In na grada razvalin’ Te objamem, sin planin! Dam ti roko, ljub’ junak, Hrabri korenjak.
Sem rodu slovenskega Kaj je »slava“ znam;
V srcu mi do »slavnega" Divji snuje plain. — Sinček moj pa mora bit’ Naroda, svobode škit, Mora Slave bit’ vojak Srčni korenjak.
74
Kadar pride boja dan, Vene mu pletla bom, In če pade bojnih ran — Padel je za dom. Potlej grob bom venčala, O junaku vriskala, Padel v bran je naroda — Srečna Slovenka 1
Jeriča.
Kranjski fantje.
Kranjski fantje saj smo mi Slavjanske korenine, Junaška v žilah teče kri Do naše domovine.
Slovenske ljubce zbiramo Se v tuje ne oziramo Naj gorše so Slovenke.
Kranjski fantje saj smo mi, Ko pčsmi zapojemo: Čez šest fari naš glas leti, Korajžo si dajemo.
Se snidemo pod lipico, Ga pijemo z majolčico, In možko se vedimo.
Kranjski fantje saj smo mi, Ko vriskati začnemo: Glas do Triglava naš doni, Ko fantje ga častimo.
Planinam kranjskim zvčst je on Za svoje.ljubce ima priklon; Od njega se učimo.
Kranjski fantje saj smo mi, Veselo mi živimo: Če tuje se mirno zadrži, Mu žal’ga ne storimo;
Kdor išče zabavljiv’ obrest, Pa najde kmal’ junaško pčst, Zabavljat’ ne pustimo.
J. Fleišman.
Kud? . ..
Kud trtamo bračo, Kao slepi tako? U prodor slepoča Vodi vesma lakol
Srb Hrvatu neka Bratsku ruku pruži, A Hrvat sa Srbom Nek s’ iskreno sdruži.
Slovenac u kolo Naše nek se hvata, Bugarin medj’ nama Nek si bira brata.
To je nas zadatak, To nas svrhi vodi;
Taka sloga naša Samom srečom plodi.
75
Pocepani, ajmeh I Vččno čemo stradat, Iz jame u jamu Sunovratno padat:
A vrag če se smejat Paklenim grohotom, Nad pogibom našom, Nad našom ništotom.
Ne za Boga bračo ! Za živoga Boga I Ne bezmo od sloge; Jer tek može sloga
U ovom nam času Obstanak učuvat, A s vremenom težak Još i jaram zgruvat.
Rukujmo se zato, Ko mladenci isti Pri obredu bračnom. Da u zavez čisti
Želimo do groba Stupiti i ostat, I po tom na našem Jugu slavni postat !
J. Sundečič.
Pod oknom.
Luna sije, Kladvo bije Trudne, pozne ure že;
Pred neznane
Srčne rane
Meni spati ne puste.
Ti si kriva
Ljubezniva
Dčklica nevsmiljena!
Ti me raniš,
Ti mi braniš, Da ne morem spat’ domA
Obraz mili
Tvoj posili
Mi je vedno pred očmi;
Zdihujoče
Srce vroče
Vedno k tebi hrepeni.
K oknu pridi, Drug ne vidi. Ko nebeške zvezdice;
Se prikaži, Al’ sovraži Me srce, povčj, al ne?
Up mi vzdigni,
Z roko migni, Ak bojiš se govorit’! —
Ura bije,
K oknu ni je, Kaj sirota čem storit’!
V hram poglejte, Mi povejte, Zvezde, al’ res ona spi;
Al’ posluša,
Me le skuša, Al’ za drugega gori.
76
Ako spava,
Naj bo zdrava, Ak me skuša, nič ne de;
Po nje zgubi, Ako ljubi Druz’ga, počlo bo srce.
Lahko noč.
Dr. Prešeren.
V sladkih sanjah spiš kraljica; Čuje nad teboj srce, Ki si mila mu kraljica, Ki je srečno, kadar ve, .Da te var’je božja moč
Lahko noč 1
Slavček v vrtiču prepčva, V srce vliva sanje ti;
Svetla luna te odeva Z žarki, ki so miljeni. Naj te var’je božja moč
Lahko noč !
Spančkaj, sladke sanje vzivaj, Ki ljubezen jih daje ; Sladko, mirno v njih počivaj, Pokoj naj objame te; Spančkaj, daj ti božja moč Lahko noč 1
F. Malavašič
Pri luni.
Mila, mila lunica, Kje je moja ljubica? Kje je, kje je Milica, Up moj’ga srca? Al še misli na me? Al je pozabila, Da živeti za me Mi je obljubila!
Zbudi, zbudi ljubico, K okencu privabi jo, Saj vesela z menoj bo, Zbudi, zbudi jo 1 Prišla bo na okence, Gledala bo na me; Dala mi bo rožice Zbrane oh le za me 1
M. Vilhar.
IT
K. o v lirska.
Neni muze nad kovafe!
Mužf on cely prime tvare, On znA stAti na svych nohou, On tež tuhe rame mA, Dila večnd krAsu mnohou Rukou hlavou vykonA!
U n As — u nAs j de rAz na rAz, RAz na rAz, Tu rAna na rAnu Co hrom dopadA, Na darmo nižAdnou KovAr nezadA.
KovAr rAd mA všecko rAzne, Reč ni rAny nechce prAzne Slovo mužne, rAny hrotne, Statny čin pro dohrou včc! A tak ohne, zmlati protne, Každy odpor našinec I IT nAs atd.
KovAr je vždy muz od rAny, Jako doma tak pred pAny: Krive srovnA, zdorne zlomi, Pfitel prAv, ne lichych slov, Buši kov neb zrAdce hromi Jak co prijde na nAkov. U nAs atd.
KovAr neznA hluky marne, VyčkA času k rAnč zdArne; Prv než železo je žhave, NechA hučet prAzny mech;
ZnAt se z rAny v dobe pravd’ Pravy kovAf pravy Čech! U nAs atd.
78
Ceska vlasf nam Bohem dana, Uhlim, rudou požehnAna, IJhli dava svetlo, plamen, Železo zas šilu dž, Ohni srdci, sile ramen, Svetin hlav se svet podda. U nas atd.
Čech vždy byval kovar radny, Bystry duchem ranou padny, Ruchadla znal kout i stroje, Ostry meč i dobry mlat, Nechcem hanbit predky svoje, Svoji na svem chceme stžt. U nas atd.
Kovaška.
Ni moža ga nad kovača, Prosto svoj obraz obrača, Se podpira, krepko nogo In prečvrste roke ima. Dela vedno, lčp’ga mnogo Z roko, glavo dokonča. Tu kar, tu kar, tu kar gre Vdar na vdar, Tu jeklo na jeklo Kot grom mu doni, Zastonj nikdar kladva Kovač ne vihti.
Kovač rad ’ma vse prav razno, črti reč, besčdo prazno; Mož beseda; krepko bije, Trdno stoji on za prav, Tako zdrobi in razbije, Kar sovražnik kolj naprav’. Tu kar i. t. d.
Dr. Rieger.
79
Kovač kovanje rad ima, Pred gospodo in doma, Krivo zravna, pusto zlomi, Pravo ljub’, krivice ne, Jeklo kuje, vrage hromi, Kar na naklo pride le. Tu kar i. t. d.
Kovač praznih hrupov neče, če se pravi čas ne steče, Da želčzo se razbeli, Vedno krepko mčh bo gnal. V pravem čas’ bije veseli Kovač čvrsti, Slovenc zal. Tu kar i. t. d.
Slovenska od Boga dana, Z ogljem, rudo obdarvana. Ogjje gori, svetlo plami, Prot vragu želčzo da.
Ognju srca, silni rami, Bistri glav’ se svčt poda. Tu kar i. t. d.
Slovenc bival kovač močni, Bistre glave, z roko točni, Koval orodje in ščite Ostri meč in dobri mlat. Dedov svojih ne sramite ! Svoj’ na svojem čemo stat’. Tu kar i. t. d.
Dr. Rieger.
Milica.
Tak je sladka, tak je mila, Kot bi rože dihala, Krasna, kakor da b’ se bila
V rajski rosi kopala.
Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se blišči, Kakor zarja njeno lice, Ko se v zoru rumeni.
80
Kakor zvezde nje očesa, Ko ozrejo se z nebi,
Kakor jelka nje telesa Kast visokoravnega.
V njo sem tako se zamaknul, Da mi solnce vgasnulo, Da mi celi svet je mraknul, Vrajskem svitu zrem le njot
Fr. Cegnar.
Naj lepši.
Lepše rožice rodila Še nobena ni pomlad, Kakor ti predraga mila Si narave redki sad. Zarja sije ti z očesa, Lica so kot rože cvet, S toboj bile bi nebesa, Gorše nima celi svet.
Kdor te vidi, se zavzame, Više bitje se mu zdiš; Tvoj pogled ljubezen vname, Vse enake prekosiš.
Tudi mene si ranila, Moji duši mir kališ;
V celem svetu ni zdravila, Ako ti me ne zvedriš.
Ti si vredna vse ljubezni Meni zdiš se božji dar; Da bi skoraj te na desni Drug moj peljal pred altar. Zlate prstane menjala, Zvesta biti mi vsegdar; Sveta vez naj zavezala, Srečni bo zakonski par.
V. Kurnik.
Mojemu narodu.
Ako zate rod sloveni 1 Moje srce ne gori, Stvarnice mi srd ognjeni
V divji vihri naj grmi.
Dokler mi mazinec miga, Dokler duša je v teles’. Naj se vedno bolj užiga
Ta ljubezen, dar nebes 1
Kadar pod zelenim plajšam Bom zagrnjen mirno spal, Ona — trdno se zanašam —
Bo puhtela še iz tal 1
Poženčan.
81
Ukazi.
Da ne smem, si ukazala, Belih rok se dotaknit’, Zvedla, deklica si zala!
Kako znam pokoren bit’.
Da ne smem, si ukazala, Od ljubezni govorit’;
Zvedla deklica si zala! Kako znam pokoren bit’.
Moram da, si ukazala, Hojo k tebi opustit’;
Zvčdla, deklica si zala! Kako znam pokoren bit’.
Moram da, si ukazala, Tebe se povsod ognit’;
Zvčdla, deklica si zala!
Kako znam pokoren bit’.
Zraven si mi ukazala, Da te moram pozabit’;
Bogal, deklica bi zala: Ak bi moglo se zgodit’.
Al sreč mi drugo vstvari, Al počakaj, da to bit’
V prsih neha, — Bog te obv&ri! Pred ni moč te pozabit’. —
Dr. Prešeren.
Sila spominja.
Drug ti je skrbno nastavljene mreže Nestanovitno zasačil srce;
Vendar na mene še nčkaj te veže, Kaj da je, komaj med nama se ve.
Marsikdaj se govorica ti zmeša, Ko me zagledaš med drugmi ljudmi, Marsikdaj tvoje okč me pogreša, Iščeš okoli me s plašnim’ očmi.
Večkrat, ko vtrudena praznega hrupa V misli zamaknjena sama sediš,
Vsili v spomin se ti pevec brez upa, Stari čas skoro nazaj si želiš.
Marsikdaj, ko ti tvoj ljubi zapoje, Sreče v ljubezni se baha vesel,
V srce te zbadajo pesmice moje, Ki jih od njene nesreče sem pel.
6
82
Sama sodila si pred me nemilo, Sama me zmirom še sodiš ostrč;
Pravijo vendar, da slabo plačilo, Kdor me pri tebi zatoži, dobo.
Trdna med nama vzdiguje se stena
Z brezdna globoc’ga do strmih nebes;
Vendar ne vdrža želj skrivnih plamena, Da bi ne mogel on švigniti čez.
Ne pozabiti jih, so te prosili
Drugi, ne moje prevzetno sreč;
V mislih ti niso, al mene posili Pomnila boš ti do zadnjega dne.
Dr. Prešeren.
Zgubljena vera.
Nebeško sijejo oči, Ko so sijale prejšne dni. Nudeče lica zorno še Cvetejo, ko so pred cvetlfe.
Se usta smejajo ko pred, Sladkost ni manjša z njih besčd. Otemnil ni ga časa beg, Nič manj ni bel prs tvojih snčg.
Život je tak, rokč, noge So kakoršne poprej bile. Lepota, ljubeznivost vsa Je, kakoršna je pred bilč.
Al vervat’ v tebe moč mi ni, Kakor sim včrval prejšne dni. Le sveta, čista glorija, Ki vera da jo, je prešla.
En sam pogled je vzel jo preč, Nazaj ne bo je nikdar več.
83
Ak bi živela vSkomej, Kar si mi b’la, ne boš naprej. Srce je moje bilo oltar, Pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar.
Dr. Prešeren.
Vajenska.
Vzhfiru bratril zbrojme piže, Kril a laska k vlasti kiže, Doba k boji zve;
Dele, dele nemeškejme;
Puce bedra opise j me — K spise vlasti sve!
Trouba voli, pripor veje
Necht se zdrihi, necht se smčje
Pleme vihave;
Pevne, pevne v slibu stujme Mužne vudce nisledujme, K spise vlasti sve 1
Boj se bliži 1 boj se bliži 1
Brzo spadne, co nis tiži
Bfime hubive,
Z boje, z boje zkvete sliva; Chrabre chranme svati priva K spise vlasti svč 1
Kuže! zhoubcfi svych se chopme, V proudu vlastni krve stopme Škudce žiznive, Rychle, rychle meče tasme Včrne krile sveho spasme K spise vlasti sve 1
Bol. Jablonsky.
6*
84
K slovesu.
Kaj od mene preč oko, Preč obraz obračaš mili ? Kdo te mene ljubit’ sili? Bajši koj mi daj slovč.
Desno roko brez skrbi Daj k prijaznemu slovesu, Solz v nobenem ni očesu, Žal-besede v ustih ni.
Žale misli v srcu ni;
Saj ni pred bilo veselo, Ko se za te je unelo, Naj ne bo prihodnje dni!
Vrnil bo se prejšni čas; Hodil pota bom temotne, Kamor sreče bo togotne Gnal nemili me ukaz.
Moja stara ljubca b6, Bo potrpežljivost mila Zvezo z mano ponovila, V zakon dala mi rok6.
Od pomoči nje podprt Nosil bom življenja pezo, Dokler zmaga sreče jezo Zadnja ljubca, — bela smrt.
Dr. Prešeren.
Mornar.
Nezvesta! bodi zdrava, Čolnič po mene plava, Na barko kliče strel;
Po zemlji varno hodi, Moj up je šel po vodi, Mi drug te je prevzel.
Pri Bogu sim obljubil,
Da pred bom dušo zgubil, Ko nehal te ljubit’,
Si z desno v desno segla, Pri Bogu si prisegla, Mi vedno zvesta bit’.
Morja široka cesta
Peljala me je v mesta, Kjer lepe deklice;
Obrazov njih lepota, Sneg beli njih života Zmotila nista me.
Spet so se jadra bele Od južnih sap napele, Prinesle me nazaj ;
Dekleta mojga ženo
Sem najdel poročeno, — Prestal sam Bog ve kaj t
Le jadra spet napnimo,
Valovom se zročimo, Kak je čisto morje !
Kaj njemu upat’ smemo Mornarji dobro vemo;
Dekletam kaj, — kdo ve?
Ne straši moč viharja, Ne grom valov mornarja, Se smrti ne boji.
Spomin v potopu mine, Ljubezni bolečine
Vsak dan spet oživil
85
Po morji barka plava, Nezvčsta, bodi zdrava, Sto tebi sreč želim!
Po zemlji srečno hodi;
Moj up je šel po vodi, Le jadrajmo za njim! —
Dr. Prešeren.
Ko brez miru okrog divjam, Prijatli prašajo me, kam ? Prašajte raj’ oblak neba, Prašajte raji val morji, Kadar mogočni gospodar Prvi jih sem ter tj e vihar.
Kani ?
Oblak ne vč, in val ne kam, Kam nese me obup ne znam.
Samo to znam, samo to vem, Da pred obličje nje ne smčm,
In da ni mesta vrh zemlje, Kjer bi pozabil to gorje 1
Dr. Prešeren.
Nezvesta.
Ljubca moja, kaj si st’rila, •Pa ti druz’ga ljubit greš, Ah zakaj si prelomila Mi prisego, al ne veš, Kol’kokrat si obljubvala, Večkrat roko mi podala, si rekla: ljubček moj!
Jaz sem tvoja, bod’ ti moj ?
Čez vse sem tebe ljubil, Dušo dal bi bil za-te ! Mislil sem ne bom te zgubil; Pa odpadlo mi je vse. Menila si bit nevesta, Pa postala si nezvesta; Bi te mogel še ljubit’, Pojdi, pojdi se solit’.
Več ne veš in več ne pomniš Kar še jaz tak dobro vem? Tak’ povej, zakaj prelomiš Mi prisego? — Potlej grem! Ah kako sem se jaz spekel, Ah zakaj ti nisem rekel, Da ne maram več zate, Ko si jela ljubit me !
Jamar.
86
Nezvesti.
Ti si djala Minka zala,
Da ne maraš za me več, In sadila
Bi nemila
Meni rada v prsi meč.
Prekanila
Si se mila;
Jaz še nisem bledih lic, Kamor zajdem, Tamo najdem
Pčvajočih sladkih ptic!
Če za mene
Oh nobene
Zveste ptičice ne b6, Voščim večo Tebi srečo
Ino ljubljeno roko.
Ti si strupom
Namest upom
Nalivala si srce 1
Z Bogom hodi,
Zdrava bodi, Jaz pa vriskam čez vrhe.
M. Vilhar.
Žalost.
Ko ptičica sem pčvala, Sem sladke sanje sanjala;
(Oh zdaj pa nikdar, nikdar več
Veselje preč je preč.)
Cvetela sem ko rožica, Nebeškim žarkom ljubljena;
Oh zdaj i. t. d.
Ročice moje miljene
So zale vence spletale;
Oh zdaj i. t. d.
In lesketala oe’ca sta
Kot zvezde dve, kot solnca dva;
Oh zdaj i. t. d.
Le pod menoj še biva mir, Krog mene pa ga ni nikir;
(Srce le tje, le tje želi, Kjer angelj moj leži t)
87
Zagorska.
Bom šel na planine, Na strme gore, Bom slišal od daleč Zagorske zvone !
Zagorski zvonovi Premilo poj6, Nemara preljubo K pogrebu neso.
Pa če jo nesejo, Le naj jo nesč;
Saj dalj je ne bodo, Da neb’ šel za njo.
Zvoniti bom rekel, Kropiti pa ne;
Kropile jo bodo Le moje solzč.
Zagreble jo bodo Le moje roke;
Krog groba sadil bom Cvetice Ičpe.
Med lepe cvetice Naj mene lože, Saj včm, da mi poči Na grobu srce.
Narodna.
Spomen.
Sččas li se onog sata, Kad si meni okč vrata Pele ruke savila,
I krijuči svoje lice
Meni skoro nehotice Tajim ljubav odkrila ? Sečas li se onog jada, Kad glas dojde iz nenada, Ko iz vedra neba grom:
Da ja moram odlaziti, Tebe dragu ostaviti
I svoj mili stari dom ?
Suza zasja u tvom oku, I otvori preduboku Ranu tužnog srca mog.
Reči ništa ti nemogo;
Žalost nema ročih mnogo — Pitaj glasak srca svog.
Odkad stobom se oprostih, Odrekoh se sve radosti, Prazan mi je celi svčt.
Jer bez tebe nema mene Kano što bez rose vene U livadi mladi cvčt.
Kad če opet danak dojti, Da če moji jadi projti, Odpast s moga srca led?
Kad ču opet srčtan biti Z nježnostju te zagrliti, Srkat s tvojih ustah med?
S. Jovič.
88
Slovo Milice.
Obljubil ti z menoj Si včnčike plesti, Ko rožce rodila Bo mila pomlad; — Al mogla sem čakati In prizanesti Ti venček ljubezni podat.
Obljubil ti z menoj Klasovje si brati, Ko polje jesensko Bo mrak nam zakril; — Al mogla sem čakati Tebe na trati: Se venček ljubezni ni zvil.
Obljubil si travico Z menoj kositi, Po logu zelenem Kjer rožce cveto; — Al mogla sem čakati In venček razdrčti: Ker nisi ti vil ga z menoj. Zdaj vence in klasje Zeleno nabiraj, In pleti jih za me — Za hladni moj grob, Začelo oko mi je Mračno umirat: Te Milica vab’ na pokop.
Narodna.
Slovo.
Draga Minka, bodi zdrava 1 Čez planine se podam!
Prej ko solnce zopet plava, Za seboj naš hrib imam!
Grenke solze bom prelival, Žalost trla bo srce;
In kjer koli bom prebival, K tebi stegal bom roke!
Saj ljubezen naju veže Čez doline čez gore !
če oko te ne doseže, Pa doseže te srce.
M. Vilhar.
Vse mine.
Kje so moje rožice, Pisane in bele, Mojga srca ljubice, Žlahtno so cvetele?
Ah spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima mraz.
Kje so moje ptičice, Kam so zdaj zletele, Oh nedolžne pevčice, Kak so žvrgolele ? Zanjke b’le nastavljene, Ptice so se vjele vse.
89
Kje je hladni potok moj, Kjer sem se sprehajal, Kjer skušnjav nevarni boj Mene je obdajal ?
Vel’ka, vel’ka suša b’la Zenica je popila ga.
Kje je moja utica, Utica zelena, Kje je hladna senčica Z lipice spletena? Hud vihar podrl je njo, Uh zelena več ne b6.
Kje je tista deklica, V vrtu je sedela, LSpa kakor rožica Pesmice je pela? Hitro, hitro mine Jas, Mine tudi lep obraz.
Kje je fantič zdaj vesel, Ki je to prepčval, Da bi enkrat še zapčl, Kratek čas nam delal ? Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas.
Orožen.
Svarjenje.
Stoji, stoji tam lipica, Pod lipo hladna sčnčica, Pa v senci miza kamnata, Na štiri vogle rezana. Okoli mize stolici, Prelepi stoli rčzani; Na stolih fantje mi sede, Med fanti deklice mlade.
Vesele pesmi si pojo, Pijejo vinčice sladko, Prijazno se pomenkvajo, la samski stan obrekvajo. Že priletela ptičica, Oj drobna ptica pisana, "e sedla je na lipico, ^apčla tako pesmico :
„Devičice, noričice, Če fantom vse verjamete; Vam beli grad obetajo, Pa črne koče nimajo."
„Vesele pesmi vam pojo, Vam vince točijo sladko ;
Ve z njimi se pomenkvate, In samski stan opravljate." „„Le psži, pazi ptičica! Oj drphna ptica pisana; Če fantje tebe vjamejo, Ti zlato perje spulijo."" „Če meni perje spulijo, Življenja mi ne vzamejo, Jaz novo perje spod redim, In spet v zeleni log zletim."
„Tam bom po vejah letala, Dekletam milo spevala: Jaz sem ostala pisan ptič, Oj, ti pa nisi več deklič."
Narodna.
90
Svornost v narodu.
Svorne, bratfi, stujme k matce, K matce velke j edine, At se leskem davne slavy Prdpor se Ivem rozvine : Spanek dlouhy dal nam sily S jitrem kyne oslava : Jenom svorne: — svorne haji Štit svateho Vdelava!
Zarivalo slunce sldvy Nad viteznou Čechii, Zarivalo českym vlastem Od Baltu až k Adrii. Slunci dana vlast je velkd Slunci Čechu oslava: Jenom svorne: — svorne haji Štit svateho Vaclava!
češki) slovo svetem trdslo Vyzy’vajic k zdpasum, Česky chordl nebem hybal Narod když pel k nebesum. V kuru svetic česky zni tež Tvurci večna oslava.
Češi svorne! — svorne hdji Štit svateho Vdelava!
Veren reči, veren vire Cyrillu a Metodu Čech na hofe dokrvacel V obet dal svou svoboda ! Zatluč, Čechu, na tu horu Tam spi tvoje oslava: Jenom svorne; — svorne haji Štit svateho Vaclava 1
Velebnejšim byl pad riši Po zoufalem zdvodu, Když se pridružil k nim strasny Pid českeho narodu!
Však z plamenu tčeh jak fenix Vzletne Čechil oslava:
Jenom svorne; — svorne haji Štit svateho Vdelava!
Narode muj zaslepeny Osudnym tim platnenem, Nevidiš, jak krev prolitd Proudi opet pramenem ? Plamennou tou krvi z hory Vzplane nam zas oslava: Jenom svorne; — svorne haji Štit svateho Vaclava!
Kosti otcuv v zem jsou vsety, Krev jim stydla ve spanek, Z kosti puči velikani, Z krve rudy červdnek : Červdnek, že narod vstava, S nebe pid mu oslava: Jenom svorne; — svorne hdji Štit svateho Vdelava!
Nuže svorne, bratfi, k dilu, Nadej’ kyne z vychodu Prišla doba, vola nas již Ku sldve Pdn ndrodu !
Čech se vzhližel v slunci slavy Čechfim kyne oslava: Jenom svorne; — svorne hdji Štit svateho Vdelava I
Vaclav A. Crha.
91
Sarafan.
Stara mama, o ne šivaj Sarafana več, Pusti delo in počivaj, Zlati čas je preč 1 »Hčerka k meni sedi, Ljuba hčerka ti 1 Mlada si pa vedi, Da mladost zbčži."
»Poješ veselice, Kakor ptič, sladko;
Bereš si cvčtlice; Pa minulo bo 1“
Ilajd
Hajd na gore, tam visoko Sloboda j oš vlada, Gledaj, kudgodj stiže oko Tmina svuda pada, Hitmo gore, više, više, Rajski duh tam diše 1 8unca trak i šumska jeka „ Tam nas okružuje, Zubor pticah, rumon rčka’ Po svuda se čuje, Bus i trava izpod rose Cvet i miriš nose.
»Prešle bodo leta, Z njim veselja slaj, Lic rudečih cvčta
Več ne bo nazaj 1“
»Tudi jaz sem pela, Mlada deklica;
Zdaj sem tiha, vela, Stara mamica 1“
»Al nad hčerko sladje vživam Prešlih veselin,
Sarafan rudeči šivam
V mladih let spomin.11
Ruska.
na gore!
Tam je tihi mir i pokoj, Tam je duši bolje.
Dole, zemlji na širokoj Ljudske su nevolje.
Tam sred zraka studenoga Svak je bliže Boga.
Hajdmo gore, što smo više Prostiji zrak piri,
Slobodnije tam se diše, Padaju sindžiri,
S kojimi nas dole kuju I život naš truju.
Hajdmo gore, tam visoko, Gdč zrak čisti vlada, Gdč nevreba tudje oko, Vlast čovččka pada, Hitmo gore, više, više, Božji duh tam diše.
J. K. S.
92
Žalosten glas zvonov.
Pojo, pojo zvonovi
Od daljnih dveh strani, V bel’ dan done glasovi
K’ ga zarija zlati.
U gradu začrnelem
Glasi se prvi don;
Pa v samostanu belem
Odpeva drugi zvon.
U gradu gospodična Je zapustila svet, V cvetlicah bledolična Leži mladosti cvSt.
U samostanu druga Prisego govori, Zvesto ljubiti spruga, Ki v nebu ji živi 1
Pojo, pojo zvonovi, Dvčh src je mir otet’.
Slovo jemljo zvonovi:
Bog te ob vari svet 1
Večernica.
Olejte že solnce zahaja, Skoro za goro bo šlo;
Hladen počitek nam daja,
Pojdmo veselo domč 1
Čujte zvoniti,
Točivat zvoni. Čujte ....
Zvoni le zvoni nocoj, Sladko počivat zapoj 1
•čujte po drevji šumeti, Glejte kak vetrič pihlja;
Urno že začne mračiti, Hitro da bomo doma.
Čujte zvoniti ....
Delo smo danes storili, Naj se vsa ves veseli;
Bomo se tudi požvili, Že se večerja hladi.
čujte zvoniti....
Sedmo za mizo in jejmo S pametjo božje dari, Srce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi.
Čujte zvoniti, Počivat zvoni. Čujte . . ..
Zvoni le zvoni nocoj
Sladko počivat zapoj 1
Vzem’mo po jedi in pimo Sladkega vinca bokal, Svojga očeta hvalimo, Ki je tak dobrega dal.
Čujte zvoniti ....
Zdaj si počimo po volji, Naj nas petelin zbudi, Kadar škrjanček na polji Juternjo pesem slovi.
Čujte zvoniti....
93
Vsi bomo enkrat zaspali,
V miru počivali vsi,
Dčlo na vselej končali,
V hišo očetovo šli:
Takrat zvonovi
Zvonite lep6 : Takrat....
Kličte k očetu domo,
Kličte nas v sveto neb6 1 Slomšek.
Zvonikarjeva.
Ko dan se zaznava, Danica priplava, Se sliši zvonenje Čez hribe čez plan: Zvonovi zvonite 1 Na delo budite, Ker naše življenje Je kratek le dan.
Kdor hoče živčti In srečo imeti, Naj dela veselo, Pa moli naj vmes : Zvonovi zvonite 1 . K molitvi vabite, Ker prazno je dčlo Brez žegna z nebes.
če dčlavc se vpčha, Trpljenje mu neha, Ga delapust vabi, Večer ga hladi: Zvonovi zvonite 1 Nedčljo znanite, Gospod ne pozabi Plačilo deli.
Oh naglo nas mine Ves trud, bolečine, Utruden se vleže Na pare trpin: Zvonovi zvonite ! Domu ga spremite ; Gre z dela in teže Adamovi sin.
B. Potočnik.
Veselja doni.
Preljubo veselje, oj kje si domi, Povčj, kje stanuješ, moj ljubček srci,? Po hribih, dolinah za toboj hitim, Te videti hočem, objeti želim.
Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, Na plesi pri godcih, kjer sladko pojd; Al’ prav’ga veselja na rajanji ni, Pijance, plesavce veselje beži.
91
Te iščem po polji, kjer rožce cvetč, Po logu zelenem, kjer ptice pojo, Pa ptice vesele in rožice vse Le majo veselje za mlado srce.
Poslednjič veselje še le osledim, Na vaško ledinco pridirjam za njim; Glej tamkej z otroci prijazno igri, Jim kratek čas dčla, pri njih je doma.
Oh blažene leta nedolžnih otrok, Vi ’mate veselje brez težkih nadlčg; Oh kako vas srčno nazaj poželim I Alj vi ste minule, zastonj se solzim.
Le eno veselje še čaka na me, V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Trpljenje v toisto deželo ne zna, Le tamkej je pravo veselje domž.
Novo leto.
Slomšek.
Navada je vošiti Nov leto priti, Al res al z jezikom, Mora se st’riti, Delavcu nese Bogate dari, Pratkarja časi Tud kaj doleti.
Privošim en konec Starmu bolniku, Dolgove pobrisat Lenmu dolžniku; Zdravniku grobe Pogosto gnojit, Doktorju srečno Vse pravde dobit.
Sleparju saj nekaj Vrčdnosti plačat, Tim dnarje, ki znajo Z njimi obračat; Zdiha katira Že dolgo moža, En’ zaročeni Ne več k enega!
Ohranit poštenim Njih dobro voljo, Hinavcu pometat Enajsto šolo;
Mladmu priženit Zadosti petič, Babi jezični Obilno novic.
95
Prijaznost in pokoj Celemu svetu, Zakonskim ljubezen Saj eno Ičto ;
Da čebelarju Vse muhe roje, Kmetu da dež po Prijatlih ne grč.
Raztrgane norce Al skrite v žamet Želim da b’ Ičtos Srečala pamet; Birtu pokredat Tram, stčno in strop; Pivcu porajtat Prej ide u grob.
Bogatmu, sromaku Polno mošnjico, Da lahko za pratko Vrže petico;
Ako pak ima Pri lanskem ostat, Pojde moj trebuh Pod rebra vasvat.
V. Vodnik.
Pojmo radi.
I<e veseli pojmo radi, Dokler smo nedolžni mladi I In zakaj bi mar ne pčli, So nas angeljci veseli.
Saj tud angeljci pojejo, Svet, svet, svet Bogu ženejo; Ptice Čast mu žvrgolijo In pojo, se veselijo.
Kdor nedolžen je, rad poje, K’ ima čisto srce svoje; Če tud reven je, ne toži, Rajši eno si zakroži.
Mi pa vsi nedolžni mladi, Pojemo poštene radi,^ In zakaj bi jih ne pčli ? K’ so nas angeljci veseli.
Vesela šola.
Sola bod’ pozdravljena, Ti nas veseliš;
Si za nas pripravljena Da nas podučiš.
Se učiti prav Ičpč Naj edina skrb nam bč.
Šolarjem:
Bog daj srečo, dober dan, Pridnim šolarjam ;
Vse igrače zdaj na stran, Nauk v skrb je vam.
Naj sreč, ne le okč
Uku posvečeno bč.
96
Pred šolo: Oče mili iz nebes, Jaz te prosim zdaj I Zlivaj milost čez in čez Šole srečni kraj, Pošlji svetega Duhi, Da pomoč mi pravo di.
Po šoli: Slava tebi večni Bog! Za nauke vse, Milost skazal si otrok; Poje ti srce, Šola je končana zdaj; Bodi hvaljen vekomaj!
Učitelj.
Učitelj kraljiček Učencom vsem je, On vlada, strahuje, Postave daje.
Učitelj očeta Tud ima ime, Učence vse ljubi, Skrbuje za nje.
Učitelj vrtnar je, Učence redi, Jim čednosti rožce Na srca sadi.
Učitelj je rčvež In bogat je tud’, Plačilo veliko Ga čaka za trud!
And. Praprotnik.
Slovo učencov.
Povzdignimo veseli glas, Junaško zapojimo, Da nam prijetno teče čas. Po bratovski živimo, Da b’ tud za se dosti dni Vedno peli brez skrbi: Živite prijatli, se glasi.
Slovenska zemlja naj živi K’ je Bogu ljubezniva; Naj vedno sladek sad rodi, Se sreča nanjo zliva, Da očetje, mamice, Bratje ino sestrice Zdravo mirno z nami naj žive.
Prijatli če se ločimo Iz šole zdaj veseli; Obljubiti si hočemo. Da bomo vedno pčli. Naj ostane nam spomin Od življenja vseh stopinj, Bogu zvesti ino domovin’.
97
Nedolžnost
Naj lepše veselje Nedolžnost nam da;
Nam slajša življenje, Po rožcah pelja.
Prelčpo se sveti Srebro in zlato, Še lepše nedolžno Je srce mlado.
Veselo po drevji Golobček frfrd, Veselo po trati Jagnjiče skaklja;
Pa lepše še bije Nedolžno srce, Ne ve za trpljenje, Ne grenke solze.
Glej solnčice sije Nedolžnim lepo, ’ Naj lepše se sveti Od zvezdic nebo;
Nedolžnosti roža Še Ičpše cvčti, Se naj bolj prijazno Nedolžnim smeji.
Pregrešno veselje Nam srce kazi, Napravlja trpljenje, Življenje greni;
Podobno je kači, Ki pisana vsa Morivnega strupa Obilno ima.
Posvetno veselje Se staja kot led,
Hitrejše ko rožic, Popada mu evčt;
Le trnje bodeče Mladenču pusti, In vleče pod zemljo Tud mlade kosti.
Če hoče skušnjava Omotiti nas, Poslušajmo takrat Svoj notrajni glas.
Rudeče obrača
Se lice na smeh, Al’ angelj varh kliče: »Nikar, to je greh.“
Tak čemo varvati Se grčha zvesto, Da srca hudoba Omam’Ia ne b6, Naj angelj varh z nami Veselje ima, Nas lepo po poti
V nebesa pelja.
V nebesih tam čaka Že angelj na nas, Kjer gleda veselo Očetov obraz.
Iz lilje prečiste Ki večno cveti, Nam spleta on krono Nebeške časti.
Krumpak.
7
98
Sladko nmriti.
Jede mladik na svem koni, Jede do boje:
Vrany konik vesel skače, Ale dobrd mati plače (Pro dite svoje.)
Neplač, neplač mila matko, Pro syna sveho;
On jen jede tebe brdnit, Jede vlast i narod chranit, (I Lenky veno.)
Priklusam jd zase k tobo Na svem vraniku;
Nedd Čech se snad zabiti, Musi Lenka venec viti (Mne i vraniku.)
Kdybych ale v krute seči Preč mel zajiti, Pak netruchli, mild matko, Pomni, že je Čechu sladko (Pro vlast nmriti.)
Goslini!
Gosel vsaj jemati mi nikar, Mojih gosel glasnih!
Vgasnite mi raji solnca žar, — Gosel ne dam krasnih.
V prsih zvoni in doni mi sladko, Ko z vajeno strun se dotaknem roko; Sladkosti ljubezni pozabljenih dni, Zvestost domovini mi v srcu budi:
Gosel ne jemajte mi nikar, Gosel mojih glasnih.
Gosel vsaj jemati mi nikar, Mojih gosel glasnih I
Vgasnite mi raji solnca žar, — Gosel ne dam krasnih.
Razsaja krog mene naj divji vihar, In stvarstvo končati preti naj požar;
Prepevajo božjo mi goslice moč, Dajejo pogum mi, srce da ne poč’:
Gosel le jemati mi nikar, Gosel mojih glasnih! —
99
Življenje.
Popotvanje, bratje, Je naše življenje, Mož modrih od nekdaj Je to govorjenje, Skoz ktere dežele Pa pot nas pelji, Naj pčsmica moja Na znanje vam dd.
Po travnikih prva Nas pisanih pelje; Marjetce, zlatice, V stezice nam stelje; Otroci brezskrbni Po travci tekč, V rumenkaste lasce Cvetice pleto.
Mladenčev, dekličev Je druga dežela, Razlega se petje Veselga kardela;
Si delajo sanje Od zlatih gradov, Pa skušnje jim manjka Modrosti darov.
Po tretji hladno je, Gre pot čez višave, Se kri umiri, se Razjasnijo glave;
Se trudijo z delom Postavni možje, Sad truda berejo, Za prihod skrbe.
Čez gole vrhove V četrti so pota, Je mrzlo že srcu, Ne greje gorkota; Pa starčekom kmalo Dežele je kraj : — Tako je na zemlji Le kratek naš raj 1
Uršič.
Prašnike — odgovor.
Povejte tovarši!, kaj mi smo na svčti?
Kaj naši nameni in kaj nam početi?
Prijatli predragi, popotniki smo,
Iz tuje dežele v domačo gremo 1
Povejte, kaj, ljubi, je naše življenje, Zdaj dobro, zdaj slabo in zgol spremenjenje ? Življenje je cčsta, čez plan, čez gorč, Ga naglo zapelje, kdor pota ne ve 1
7 *
100
Povejte, preljubi, kaj čas nam pomeni, Ki naglo nam teče v hitrosti ognjeni? čas voz je nemirni, neneham’ drdra, Se nikdar ustavit’, obrnit’ ne da.
Povejte, kaj strasti, kaj pamet, kaj vera, Ki srce posesti nam hoče vsaktera? Nadležni vozniki popotnih so tč, Pa trdna le včra voznik naš naj bč.
B. Potočnik.
Majci.
Jeli jošte spominješ se, Maj ko moja premila, Kako si me Boga molit Več za rana učila?
Kako si mi slabe ruke Na glas zvona sklepala, A kakč je mlada duša . Moja k nebu klicala ?
Sad, kad čujem »pozdrav Gospi“ TJ tudjini zvonit gdč, Mah sam dete, ruke sklopim, Kano onda uza te, I opet se čutim, bavim U onom včku blaženem, Tako nebo od dčtinstva	•
Nosim svedj u srcu svom.
P. Preradovič.
O spremenil leta.
Staro leto je zbčžalo In soboj je odpeljalo Mnogo želj in blagih nad, Prinašalo tu je sreče, Sekalo tam rane žgeče; Mnogi bil je njega sad.
Kaj prineslo bode leto, Novo Ičto zdaj začeto Nam odkrito, znano ni. Prehajalo al bo milo, Al v bridkosti nas topilo, Skrito nam je pred očmi.
101
Zagotovljen pa resnično Sem, da djanje zgolj pravično Ohranilo bo nam mir; — Rodoljubnost in poštenje, Blago čednostno življenje Bo odprlo sreče vir.
Slovenska.
A. Praprotnik.
Bože muoj, otče muoj,i Ak je ten svet zmotany1 Co vystoji, čo vystoji Ubohy poddany.
Každy ho sužnje, Blatu nepopravuje, Bo sa každy tak nazdavd, Ze večne panuje.
Jak sedldk tak i pan, Každy must umriti, Každy musi v čjernej zemi Uhniti, uhniti!
Vy pani zemani!
My jsme vaši poddani, My budeme v čjernej zemi Srovndni, — srovndni!
Tolažba.
Ne plaši se, če burja hraste vije,
Po hudi uri lepše solnce sije, Zročuj Bogu v nadlogi vselej se, Ne plaši se!
Le veseluj ! Ki v strahu ’ma viharje, Tud skrbno tebe, dete svoje'var’je;
V nedolžnosti na svetu se raduj, Le veseluj l
Le veseluj! če je tud velka sila, Saj svojim je tud roka božja mila, Težave svoje le Bogu daruj,
Le veseluj!
Ne plaši se! če nimaš pomočnika, Se ti prijatel v sili vsak odmika, Tožuj Bogu potrebe svoje vse, Ne plaši se 1
102
Ne plaši se! le svoj pot moško hodi, Če tud hudoben svet krivično sodi; Povrni vselej hudo z dobrim le!
Ne plaši se!
Zvezdani.
Tam na nezmernem nebi Se zvezde svetijo, In lepe navke tebi O človek! pravijo.
Povzdigni le od zemlje
K nebesom rad oko; Ti svet veselje jemlje, Bo tam povrnjeno.
Vi zvčzde ljubeznive Prijazno svetite, In med želene njive Me ’z hiše vabite;
Oh rad se k vam oziram,
In hvalim Stvarnika, Ki od začetka zmiram Prelčpo luč vam da.
Srebrno luč prijazno Vam stvarnik je prižgal, Po nebu vas je razno Ko rože nasčjal.
Vsaki po njenem mesti On pot odkazal je, In vse po svoji cesti Se čudno sučete.
Pa tud za nas na svčti Ostaje prave ni;
Za vččno le skrbeti Zveličar nas uči.
Oj zvezde brez števila! Nad vami je moj dom, Ko duša se ločila, Nad vas povzdignjen bom.
Zatoraj rad po noči, Ker vsaka stvar zaspi, Se solnce od nas loči
Večerna prisvetli: Vas zvezde ogledujem, K’ ste mi prijatlice, V nebesa rad zdihujem, Kjer pravi dom moj je.
Pet čašah.
Narodna.
Tvojih ložah, domovino, Tvoji sini piju vino: Tvom oltaru krvca naša, Tvoj oj sreči prva čaša!
Druga čaša, bračo sada Našim slavnim mrtvim spada, Da oživi duh njihovi I u nami se ponovi.
103
Treča čaša svim živučim, A četvrta onoj brači, „ Hoji uvčk srcem vručim	Koju vid i razum krači
Za dom i za narod rade — Stranputice basat čini, ba drug život Bog im dade! Da se vrate k domovini.
Petu čašu svaki svomu, Sto na srcu leži komu — II je ljuba, il je zlato — Da mu od Boga bude dato!
P. Preradovič.
Tukaj gori se neznani, Velki svčti sučejo, Z lučjo solnca so obdani, Krogle pote tekajo. Zvčzda zvezdi je soseda, Njih za nas števila ni, Ena v drugo svčtlo gleda Vsaka božjo čast gori.
Zvezde.
Svetla cesta je razpeta Čez neba brezkončni zid, Tam se vozi čast Očeta Viža pote zvezdnih rid;
Vse je kroglo, vse se miga,
Vse od ognja sveti se, Vse oznanja, da velika Eoka svet stvarila je.
U. Jarnik.
Star pevec ne boj se peti.
čebelca visoka Gori v planine Prilčtna si upaš Snežne na brine?
Si letala nizko, Zberala cvefje, Nanašala mladim Cčlo poletje.
Kraljeva te roža Vab’ na pušave, Te matica pošlje Na goličave.
Hitiš prot oblakom Nič ti ne maraš Tvoj rod je nebeški, Ti se ne staraš.
Ne boj se mi pesma Ak si globoko, Naj beli se glava, Stopi visoko.
Anakreon sivček
Na gosli poje, Vmes lasce rumene Zapleta svoje.
V. Vodnik.
104
Na
Blagor mu, ki se spočije, V črni prsti v Bogu spi!
Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni.
Tiha zemlja ga ne drami, Strasti ne buči vihar;
Bratoljubje vlada v jami, Greje prah ljubezni žar.
Bridke tuge, bolečine, Duhomorni trop, skrbi, Žalovanje grenko mine, Potok solz se posuši.
Ne slepi rumeno zlato, Cast, ime, naslov in stan; Smrt pobrati pod lopato, Kar rodil je beli dan.
Oluja
Oblači se viju naokolo, Kiša pada Iznad grada
Seva munja, puca grom.
A ja gledam sa prozora Mutnim okom Po širokom
Razplakanom svetu tom.
Obuzme me tuga neka, Te u svoju Crnu boju
Zavije mi cio svet.
grobih.
Žezla, palice beraške, Kdo med temi zbiral bo?
Krona, krila siromaške, Komur mar je tam za to?
Krije vse odeja ena, Reve in škrlatnike;
Zgrinja travica zelena
Vsi enake prtiče.
Kar je črna zemlja dala, Vzeme črna zemlja spet;
Duša je iz ječe vstala, Spela se nad zvezdni svet.
Blagor mu, ki se spočije, V črni prsti v Bogu spi!
Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni.
Fr. Cegnar.
(toča).
Čini mi se, ko da nigda
Iza kiše
Neču više
Žarkog sunca oko zret.
Priroda se uvek prima
Našeg srca, U njem zrca
Jasnost svoju i svoj mrak.
Jasni dani, bez da znamo, Prodju lako,
Mračni pako Ostavljaju uvek znak.
P. Preradovie.
10&
Sirota.
Mati ziblje, lepo poje, Pete milo se smehlja, Se ne ve za tuge svoje, Ne za žalosti sveti.
Mati vmerje, zlata mama, Milo joče deklica, Po širokem svčtu sama Se ozira Milica.
Le za mamo srce bije, Mamo išče le ok6, Mami le ljubezen klije, Mamo usta kličejo.
Tam na grob ji venec dene Žlahnih rožic, lep, cvetee, Z vencem deklica poven e, Nju zdaj nič ne loči več.
Dr. Razlag.
Ilci na grobu matere.
Šrota, srota ne zaspim; Polnoči mi ura bije, ".roza strah me je samije — N materi na grob bežim.
grobih je trna nocoj, Zvčzde gost oblak pokriva, ‘-°lz potok oči zaliva: "rob ošlatam pred seboj.
^ati, mati kje ste vi?
"roba noč vas je požrla, ' jemlje mrzli dom zaprla, — »aš otrok na njem medli.
9^1 zastonj je hčerke stok! ^mu Ij mutaste mrliče ^apuščena srota kliče ? "roba ne predefe jok !
Pridi matern duh meglen’, Te objeti se dvigujem, V črno noč roke stegujem In objamem križ lesen.
Križ, te kušnem sveti križ! Znarnnje mojga odrešenja, Znamnje večnega življenja! Noč duha mi razjasniš.
Na te, srota, se oprem;.
Kažeš z groba na zvčzdišče: Gor naj duh zgubljenih išče! Se tipljivo gor’ ozrčm.
Žalovala več ne bom, Le skoz tamne groba vrata Se odpre nam hiša zlata Večnega življenja dom.
B. Potočnik.
Pčela.
Zu ... zu . . . zu . ..
Od cvetka do cvetka, Mala pčela preleče, Dok s’ nasree medka.
Zu . . . zu ... zu .. Tad k ulištu radka Hiti, da ga sahrani Do nužde i gladka.
106
Zu ... zu ... zu ...
Pčela milo zuči, Pa i k radu podobnu Činom svakog uči.
J. Sundečic.
Moja vožnja.
Pučinom plovim pod stegom svojim, U nebo gledam, Boga se bojim; Sputnicu zvčzdu negubim s oka, Koja mi stažu svetlja s visoka; Klik mi je celi, bud’ da što grozi:-„Bože pomozi! Bože pomozi."
Pučinom plovim pod stegom svojim, Po sredi vala, ko labud stojim: Cilj mi je sveti, da naprej stupam, Da se u znoju krvavu kupam: Da pčvam pesmu mojemu rodu: Sve za slobodul — Sve za slobodu!
J. Sundečič.
Sirota.
Zunaj veter brije, Plan in goro krije Črna noč.
Jadno dete kliče
Iz grobov mrliče Na pomoč.
Mati mu umrla, Očo v grob zaprla Bela smrt.
Samo je ostalo, Tužno pribežalo
V božji vrt.
„Zlata mama moja, Glej, sirota tvoja Tu stoji;
Nima kaj oblčči,
Nima kam se vleči, Glad preti!
Vzemi mene k sebi, Dobro je pri tebi, Mamica!
Nimam druge mame, Da bi ona na-me Gledala."
107
Dete se sklonilo, Vleglo na gomilo K mamici.
Zarja rumenila, Ni ga prebudila V postljici.
Fr. Cegnar.
Tam za goro zvezda sveti, Oj kak jasno se blišči 1 Sveti zvezda, daj upreti V tebe vsako noč oči.
Ti spominjaš me tak milo Kaj za goro svčtlo je, Kaj za goro je cvetilo, Kaj glasilo milo se.
Zvezda.
Dčkle, kakšna je danica Tak je bil nje dušo žar,
Ljubeznivosti cvčtlica Srca kinčala oltar.
Pesme kot srebrne strune Z njenih prs so zlivale, B’le so vse ljubezni pune,
Vsakega tolažile.
Dav. Trstenjak.
Dve utvi.
Dve utvi ste priletčle
V jezero pod skalni grad; Tam plavate družno po vodi Veslate v kristalni hlad.
Jaz gledam skoz okno dve utvi, In v meni utriplje srce, Zamišljeno v dneve pretekle Na lice usiplje sreč.
F. Levstik.
Na razhodu.
Kje so časi, kje so dnovi, Ko smo Slave mi sinovi Vedno bili združeni ?
Čas vrti se v večnem tiru, Dan hiti po časnem viru, Dan blišči, in dneva — ni 1 —
108
Kje domači glasi mili, Ki svobodno so glasili Se iz srca mladega? Ah. so pošumeli v gaji Na veselem, ljubem kraji Doma srčno dragega. —
Oj 1 kje družbe so vesele, Kjer zdravice so se pele, Kjer šumelo vince je ?
Ah! so družbe se ločile — So zdravice potihnile;
Časa morje vse požrb. —
To ločitva opominja, Ponovi se bolečina, V tem solzice nam lijč, Pred ko gremo, se objimo, Zvesti biti prisežimo Slavi, kamor kol’ gremč.
Kmal’ na mejah bomo stali, Bratom dragim zajokali, Bratom milega srca;
Bratje I z Bogom ostanite, Nikdar nas ne pozabite — Vsi smo doma enega.
Težko je pač ločen biti, Dom in drage zapustiti, Tega, tega se bojim;
Ker le z brati v kup živeti, Z brati svojmi vkup umreti Vedno, vedno si želim, če grobovi se odprejo Daleč unkraj nam za mejo, K njim prijatli romajte;
Pojokajte na gomile Solze bridke, srčnomile Na košice bratovske.
109
Z Bogom, z Bogom si recimo, Bratje zadnjič se objimo, Dokler čas nam pripusti; — Kmalo, kmalo črez doline Drage, slavne domovine V tuje kraje nas drvi. —
Dr. Toman.
Slovo
Mrzel veter tebe žene Drobna ptičica od nas, Ki iz lipice zelene Mi si pčla kratek čas.
Vsako jutro ptič’ca moja Zgodaj si prepevala, Vsako noč je pesem tvoja Sladko me zazibala.
Kolkokrat si ti zletela V svoje nježno gnjezdice, bolkokrat si mi zapela Milo pesem v srčice.
od lastovke.
Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesem žvergoliš, Ker čez hribe in doline Toplih krajev si želiš.
Zdaj boš zapustila mene, Ah, kak srce me boli, Mrzel veter tebe žene, Pojdi, kam te veseli!
Ah, da ni mi perje dano, Rad, o rad bi spremljal te, Ali v ledje zakovano Moje revno srce je.
V. Orožen.
Lahko noč!
Dahko noč t
Daj -nam Bog svojo pomoč 1 smo delo dokončali, bi tudi sladko spali. _
Vsa vročina je zdaj proč. Lahko noč!
prečen je, ^dor dopolni dčla vse. v saki dan ’ma svoje delo, faiostno pa tud’ veselo; t Yr dolžnosti vse stori, Lahko spi.
Vsaki dan
Naj bo dobro dokončan! Zdaj počivat zdravi gremo; Al pa vstanemo ne vemo: Smrtna ura, zadnji dan Je neznan.
Sprav’mo se, Roke si podajmo še! _ Naj sovraštvo naše mine, Vsaka jeza ’z srca zgine, Prej da solnce zašlo bo Za goro.
110
O Gospod, Le ne hodi ti od tod!
Ker se nam bo vse stemnilo, Nam življenje to minilo, Jezus ne zapusti nas Zadnji časi
Enkrat pa,
Ko se nam pot dokonča, Bomo zemljo zapustili, Se k očetu povrnili, Pojdemo vsi trudni spat, Zopet vstat.
Svetle so
Vrata gor’ v sveto nebo Težke skrbi le-te zemlje Srce tje seboj ne jemlje, O, kak bode gor’ lepo Le domč!
Prej in zdaj
Križev poln je le-ta kraj, Hudo z dobrim se vojskuje, Zemljo z revo napolnuje;
Mira najti ni tu nam: Mir bo tam I
Lahko noč!
Tamkaj vid’mo se drugoč, Kaj bi se več smrti bali, Enkrat bomo zopet vstali; ' Zdram’la bo nas božja moč Lahko noč!
A. M. Slomšek.
Vlastenska.
Vlasti sve bu<f, Čechu, vernv, Je to zakon Boži,
Vlast Te koji, a když skonaš, V luno sve Te složi.
Darmo na torn svčte širem Illedaš jinč vlasti, Zde Ti žiti, zde umfiti V rozkoši i strasti.
To ta zemč, kde tvych otcu, Tekla krev pramenem, To ta zeme ozdobeni Mnohym slavnym jmenem; Zde otcove boje vedli Za Tvuj narod drahy, Zde Žižka i Prokopove Potirali vrahy.
Když od vekfl pekel temno Rozum lidsky hnetlo, Kozsvitil tu duch slovansky Pravdy jasne svetlo; čech byl ze všech za osvčtu Prvnim mučednikem, Jiri krai byl narodnich priv Prvnim bojovnikem.
Svobodo, zde prapory tve Nejdfiv zasumely, Zde v mučeni z nžs nejlepši Za Vlast utrpeli;
Tolikerym protivenstvim Hynul syn te zeme Al e jeste nezlomeno Stoji naše pleme!
lit
Ločenje.
Ce labudi odlete Kje v dežele bolj gorke, Ce od drevja list leti;
Zime ivje vse mori:
Vpraša tužno me sred: Al se bomo vidli še? Ker ločit’, oj ločit’ mi rani srce.
Ko se rožce oblete, Slavci žalostno molče; Se prijatli ločijo, Solzni jemljejo slovo, Vpraša tužno me srce: Al se bomo vidli še? Ker ločit’, oj ločit’ mi rani sred.
Če nam starši odmerjo, V črno jamo jih nesd; Mir in pokoj Bog jim daj, Nam poslednje večni raj.
Vpraša tužno me srce: Al se bomo vidli še? Ker ločit’, oj ločit’ mi rani srce.
Srce bridko ne žaluj, Grenko žalost premaguj; Kar na zemlji le živi, Vse le kratek čas trpi. Vsak želi in govori, Da b’ tud tam b’li združeni, Ker ločit’, tam ločit’ b’lo večno gorjd.
Poslovenil A. Leban,
112
Popotnik.
Popotnik pridem čez goro Od doma vzel sent že slovo, In kamor se oko ozre Povsod se mi nov svet odprč. Tud tukaj solnce gre okrog, Dolino vidim hrib in log; Pa solnce naše bolj blišči, In hrib naš, hrib naš lepše zeleni.
'Tud tu cvetd cvetličice, Po njih šume čebelice; Pa naših rož je lepši cvčt, Čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod drugae se govori; Jaz tuje nikogar ne poznam, In sred ljudi povsod sem sam.
Prijatli se objemajo, Pojejo, si napivajo; Jaz grem po poti tih mem’ njih, Vse prazno v prsih je mojih. Može se in se ženijo, Veseli so in ukajo;
Pa meni raste rožmarin V preljubi moji domovin’.
Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš ? Kjer znanci moji še žive, Prijatli moji v grobih spe? Zdihujem, prašam vedno: kje ? Prijatli k vam želi srce, Peruti imčti si želim, Da k vam domu ko ptie zletim.
J. Strel.
113
Opomin k veselju.
Veseli bodimo, bratje, veseli! Vetrovom skrbi moreče Pustimo, tugo in žalost, Pustimo kesanje.
Še sije na nebu luna srebrna, Še vrne se vsako leto Pomlad, se vrne zelenje In cvetje na drevje.
Še cvete, zori se trta po solnčnih Goricah, in vino zlato Preganja skrb in težave, Preganja oblake.
Med travo se bistri potok razliva Navdolj po svitlem kremenu, V grmiču zraven prepeva
Na vejici slavec.
Kak lepa je zemlja, kak je nebeška!
Ko vstane iz morja zjutraj Spet solnce, rože cvetejo Prepevajo ptice.
Na zemlji je raj, na zemlji nebesa Kapljajo so vsako zarjo, Jehove dih se razliva
Po brdih po logih.
Priliznjene sapice zibljejo v drčvja Verheh se, šumljajo kakor Kerubskih citer šeptanje, Ko pesem nebeška.
In bratje v pozemskih takih nebesih!
Ki vredne so dane biti Serafom v dom in svetnikom, Ne bomo veseli?
8
114
Dokler mi še prsi bodo dihale,
Oživljala duša truplo, Iz žile v žilo kri tekla, Se čem veseliti.
Vzamite muhe, protne radosti,
Vetrovi 1 skrbi moreče
Vzamite, tugo in žalost,
Vzamite kesanje 1
Fr. Levstik.
Želja Slovenca na tujem.
Kje prijazne ste višave, Ki obdajate moj dom?
Kje cveteče ve planjave,
Vas še kter’krat videl bom ?
Kje predraga si dolina, Kjer preživel sem mladost ?
Kje višina, kje planina, Kjer užil sem tolk’ radost?
Kje si zlat’ga časa zlati Blagi ljubeznivi kraj, Kjer so draga moja mati, Dragi oče časni raj ?
Žarneje tam solnce sije,
Vetrič bolj hladan pihljd;
Bolj zeleno žito klije, Bo^ prijazno vir Šumija 1
Toda gora vid ovira, Siva megla vmes stoji;
Se zastonj oko ozira,
Videt’ dom zastonj želi.
Zgini megla, gora zbeži, Perutnice Bog mi daj;
Me na tuje več ne veži, Da zletim prot’ domu zdaj
V. Urbas-
115
Tolažba.
Za vsako cvetko belo,	In v vsaki uri bridki,
Ki zima v okno jo vsadi, Ki rod človeški stiskajo, “totero rožic daje	Sledijo kmalo druge,
“pomlad, ko zemlja se zbudi. Ki mir in radost prineso.
Tedaj srce le trpi!
Se kmalo vse prenaredi, Po kratki tu nevihti Se ondi vse spet prevedri.
Odkar, dušo, ti mi ode Mome oku iz okruga, Na srce mi pade tuga,^ Kao mraz na jadan cvet. Moje misli bez slobode Kano pčele usred zime, Neče, da se leta prime, Studen im je cčli svet.
Tuga.
Neznam nigde mira za se, Simo tamo hodajuči, Kad sam vani, moram kuči, A iz kuče moram van.
Tako trajem svoje čase;
Vreme kao iz olova, Pritiskuje prša ova, Večnost mi se čini dan.
Niti spavam niti bdijem, Več onako čudno ’e meni, Živim samo u spomeni, Da si živa još mi ti.
Jeste dušo, reči smijem: Da si život žitja moga, Da si prva mi do Boga, Angelj njeg’ve ljubavi.
P. Preradovič.
Danici.
Tebe še gledam, Ti mi še siješ Ljubo in milo, Zgodnja danica I
Kakor sijala Si mi otroku V sladkem naročji Matere mile.
11G
Nepremenljivo V sreči, nesreči Ti si mi vedno Zvesta ostala;
Upe podrte Z nova budila, Vsako veselje Z menoj delila.
Ti me spremljala Z doma na tuje, Z doma po svetu Zgodnja danica!
Vendar še gledaš Moje domovje, Majki migljaš še V srebrne lase.
Je li še zdrava, Srečna, vesela Ondi za goro, Ondi za morjem? Še bi jo enkrat Videl v obličje, Kanila z oka Solza bi gorka. — Vendar še siješ Ljubo in milo Tj e na mogilo Mojga očeta;
Rad bi pokleknil, Križ bi objel še Ondi na grobu Svojga očeta:
Preden posiješ Ljubo in milo Meni na rako, Zgodnja danica 1
Fr. Cegnar
Vinske Mušice.
Ženicam Mušicam Duh vinski je znan, Od vfide jih bode, Je močnik neslan.
Dolensko, Gorensko Le vinček ohran’ Že take namake So tudi v Ljubljan’.
Je mlada, ga rada Saj merco na dan, Je stara, ne mara Se petih ne bran’.
Ga studna odljudna Si vtoči na stran, Ni čudne neumne, Da b’ ne bil srkljan.
Popivka ga čivka, Bod slab al’ močan; Pa sveta mu peta Pa srčba še kan.
V. Vodnik.
117
Devy
Dčvy ruske, devy panske, Kdožby vam nesloužil rid? Vy Britanky jste slovanske, Sluha viš se rad chci zvit. Sotva ohnem zplapolite, Již zas nadra kryje led, Ted jedninim nis bodite, Ted zas ranu leči zhled.
Bevy polske, dčvy sladke, Kdožby vas nelibal rid?
Viš mrav nežny, reči hladke Nim i niš ošlechtf pid. Jste vy sestry se lesknouci Lehkorouche Francie, BSvy vabne, jež kvetouci Pesti jen Arabie !
slovanske.
Devy srbske, devy zpevne, Kdož u vis by nedlel rad? Vaše krisy polozjevne Jen milenci možno znit. Vy slovanske jste Italky: Kdož te kri.se odoli? A však laska jen Vcgtalky V nadrich vašich plapoli.
Devy naše, devy češki, Kdožby vim se nevzdal rid? Vy jste obrazy nebeški, Vam chci srdce, duši dit! Vy jste dčv slovanskych ružc, Jež rozviji zihy mij : Kdo ty pisnč popsat muže, Jež slychivi česky hij ?
Vy nemite v svete rovnych, Vteleni jste andele;
Libeznosti nevyslovnych češka cestou naštele. At je dcera, at je miti, At je sestra, chot mili: Všude divči šlechtu zniti, Vždy je Češka spanild!
Chmelensky.
Brodar.
Oj talasi mili, ajte, Čamac dalje moj tirajte, A ti vihru doč nemoj But je danas dalek moj ;
Oj, oj, oj !
Put je danas dalek moj!
Svedjer s mirnom mora svesti Brodar u svoj čamac sesti — I tad vesel piva oj !
Velik ti si, Bože moj !
Oj, oj, oj !
Velik ti si, Bože moj 1
118
Morske pute svedj miluje, Srčču traži — Boga štuje, Smelo s morem vodi boj, I dom verno ljubi svoj, Oj, oj, Qi1
I dom verno ^ubi svoj.
Kod kuče su sestre, brača — K svojim rad se brodar vrača, Žena s čedom vice oj;
Gde si druže — čačko moj?
Oj, oj, oj !
Gde si druže — čačko moj?
Oj talasi mili, ajte, Čamac dalje moj terajte, A ti more mirno stoj, Dok se u dom vratini svoj, Oj, oj, oj !
Dok se u dom vratim svoj !
Spomin otročjih let.
Kje našel vas bom Ičta blage, Ko sem v naročji mame drage Okušal slastno sad ljubezni Ter kljuboval nesreči jezni ?
Težave bile so mi tuje, Neznane rane, žalost, nuje V življenje stopal sem veselo, Vsaj še srce ni nič želelo.
Ker zdaj so se zbudile želje, Ki srcu vzele so veselje;
Ozrem se rad na leta mile, Ter pojem: „da bi se vrnile.1'
Blesko jezero.
J. Trnski.
Gr. Krek.
Otok bleski, Kinč nebeški Krajnske zemlje ti! Včnc iz raja Te obdaja, Vse se veseli.
Vali igrajo Ribce imajo Dobrovoljni ples, Ladja giblje Se in ziblje Nas k Kraljic’ nebes.
119
Z vrhnje srede Skale bič de Stari-Grad je rob; Čez od Grada Mutast strada Strmi Babji zob.
Kdor si tukaj, Le zaukaj Tu brez vse skrbi! Krajna mati V svojem zlati Draga naj živi!
K. Huber.
Tujki.
Prosim te, tujka ljubezniva, V me ne vpiraj taninih oči, Da se ljubezen nepremag^iva
V mojem srcu ne obudi.
V njem že nosim ljubezen verno, Spremlja me zmiraj in povsod;
Davno v udanostjo neizmerno Ljubim naš slovenski rod.
Lepa tujka, kako boš delila Ti udanost verno z menoj, Reci, kako boš ti ljubila
Narod moj neizmerno z menoj.
Pomladni sprehod.
Za menoj ostani, o mesto!
Z veselo te dušo pustim;
Čez travnik, čez polje in cesto, Od griča do griča hitim.
S. Jenko.
Sijati pomlad je začela, Gorkoti umiče se mraz, Vsa zemlja je zopet vesela, Vesel je človeški obraz.
Studenec in rčka se taja, Vsa rast iz zemljice hiti, In tukaj in tam se sprehaja Družina veselih ljudi.
120
V naj krasneji dobi nam leta,
Naj človek bo star ali mlad,
Veselja up naj več obeta, Obeta še mnogi nam sad.
O kar je življenja po sveti, In kar je na zemlji stvari, Ko pomlad začenja cveteti, Vse giblje in se veseli.
Tud meni srce se dviguje, Skrbi pa umičejo sč;
Iz misli se misel mi snuje, Iz radosti radost cvete!
Veselje mi daja peruti,
Ko ptiču, ki ječe je prost, Zemlje skoraj noga ne čuti, Navdaja me up in mladost.
Fr. Levstik.
Na jezeru.
Po jezeru Bliz Triglava Čolnič plava Semtertje, V čolnu glasno Se prepeva Da odmeva Od gore. Mile ptice Po dolinah In planinah Se hude; Ker so čule Pesem mojo, Vsaka svojo Žvergole.	Bibam srca Vsem igrajo, Da skakljajo Nad vodč, Še valovi Šepetajo In Šumija j o Med sabč. Tukaj Slava Vence vije; Srce bije Nam gorko 1 Čujte gore In brčgovi, Da sinovi Slave smo! M. Vilhar.
121
Slovan jsem a Šablenka.
Slovan jsem a Slovan budu, Černe čižmi nosit budu;
Černe čižmi a čižmdra, Ostruhenky od koviira.
Šablenka brušena, To je moja žena, Ona me vyseka, Až bude potreba.
Šablenka brušena Na obč dve strany, Ona me vyseka Z Uher do Moravy.
Neumrem na sidrne, Umreme na poli, A ked s konja spadnem. Šablenka zadzvoni.
Blago tebi ptičice, Ah ptičice malal J u gori zelenoj, I kraj marskog žala! Kak u duši osčtiš, Bevaš pčsmu tako; Kako t’ grlo podnosi Ovijaš je ’nako. —
Ptičici.
Ah ptičice zavidim,
Zavidim ti vesma, Što je tako slobodna Mila tvoja pesma;
Jer se moja slčditi čestoputa mora, Baš na ustnam, — kada joj Neugadja bora.
J. Sundečič.
Lahko noč!
Sunce zajde, mrak proteže Po obzoru svoju moč;
Sanak spusta svoje mreže I sve hvata; — lahko noč!
Opet jedan danak prodje, Kao što če i svi proč, Doz vati ga nitko ovdje Več nemože; — lahko noč!
Dan za danom tako gine, Motajuč nam život proč, I poslčdnji dok nemine, I smrt reče: lahko noč!
P. Preradovič.
122
Moja ladja.
Plovi, plovi moja ladjo U koj godjer kraj;
Ja ti cilja još nenadjč, Sama cilj si daj 1
Kad te ’e amo več zanesla Tvoje sudbe moč, Razpni jadra, pruži vesla, Plovi dan in noč!
Uzdaj se u vetra volju I valovah beg,
U budučnost gledaj boljo, K nebu digni steg.
Ribar.
P. Preradovič.
Ribice lude Hodite amo, Ribice kuda Bežite tam o ? Meka je sladka, Udica tanka, A živet krasno Na zemlji vanka. Ribicam ovdje Ljuska se snima, Bojnog oklepa Netreba njima; Jer svatko živi Ž njimi u miru, Bogci i bogati Stol im prostiru.
Svatko im gleda Pribavit slasti, Mesto u vodi Plove u masti. Ribice lude Kušajte samo Kako je ovdje Bolje neg tamo — Kušajte jednoč, Tako mi sreče Znam da nijedna Vratit se neče.
P. Preradovič.
125
Noč na
Žarki solnčni so vgasnili Po robčh Triglava že
Tičev kori potihnili, Mrak pokriva vse gore.
Jezero stoji pokojno, Tiha noč razširja se, Zvčzdnih lučic svit nebrojno
Doli v ogledalo zrč.
In čolniček po vodici V gladkem teku privesla, Lčpo kakor v srebrnici
Z neba žarki se igra.
Blejskem jezeru.
Bratje zvčsti, srČnomili
So v čolniču združeni,
So od šuma se ločili, Da bi prosto pevali.
Pesmi sladke, srčno vnete
V tiho noč odmčvajo, Srca v prsih vsčm pregrčte
V zvezdni plan se širijo. —
Čolnič mirno dalje plava Čez globine jezera, Od mogočnega Triglava
Krepka sapa mu pihlja.
Duh slovenski srca viža
In edini tako naj
Slave čolnič, da se bliža
Srečno čez globine v kraj I
And. Praprotnik.
Zdravljica.
Prijatli, obrodile
So trte vince nam sladkč, Ki nam oživlja žile, Sreč razjasni in okč
Ki vtopi
Vse skrbi
V potrtih prsih up budi.
Komu naj prej veselo
Zdravljico bratje! črno zapet?
Bog našo nam deželo
Bog živi ves slovenski svet!
Brate vse, Kar nas je Sinov sloveče matere.
124
V sovražnike z oblakov
Rodu naj naš’ga tresi grom!
Prost ko je bil očakov
Naprej naj bo Slovencev dom.
Naj zdrobe Njih roke Si spone, ki jih še teže.
Bog živi vas Slovenke
Prelepe žlahtne rožice 1
Ni take je mladenke Ko naše je krvi dekle, Naj sinov Zarod nov
Iz vas bo strah sovražnikov.
Mladenči! zdaj se pije
Zdravljica vaša, vi naš up, Ljubezni domačije
Noben naj vam ne vsmrti strup, Ker zdaj vas Kakor nas
Jo srčno branit kliče čas.
Grabljice.
Zima in pomlad počivale ste, Grabljice moje, od zdaj pa vec ne! Kosa že poje, hajd, hajd na gorč, Hajd na zeleno gorč.
Dččko pred menoj z veselo rokč, Brusi in šviga strupeno kosč, Travica pada in pada pred njim, Jaz pa raztepam za njim!
Rožice blčde krog mene leže, Več jim ne bije nedolžno srce;
Moje pa bije in bilo še bč, Jemljem od rožic slovč!
Dr. Prešeren.
125
Solnce pripeka v zagrabek hitim, Mešam, obračam, se jako drvim; Preden ko lunica sije nad nam’, Peljem na sčni se dam!
Urno in čisto pograbite ve Grabljice moje, travice lepe, Kadar dograbimo mrvo nocoj, Pojte počivat z menoj.
M. Vilhar.
Podskalska.
Ti jondci z Podskali Jaky je to statny rod, Česky a zachovaly, Bez cizoty a bez mčd: At to jak chce v čechach chodi, Podskalak
Vlasti sve se neodrodi Nikterak.
Jako starš, Vltava Nezmčnila posud beh, Podskalak vždy zfisUvA Stary, vlasti včrny čech: Jak se proti bouri brani Vyšehrad, Podskalak narodnost chrdni Dosavad.
Česky jazyk, česky zpev Nikdo n&m nenahradi. Pro ne statek, pro ne krev Každy mile nasadi: Go nam slavni zachovali Otcovč, Hodno, aby zastavah Synove.
126
Dokud mame silnou pest Nedejme si pouta klist, Branj me sveho rodu cest Nezrazujme českou vlast: Pakliže se kdo z nas bratri Odrodi, Toho hodme jak se patri, Bo vody!
Ipava.
P.
Ipavska dolina, Lepota sveta, Nam grozdja in vina
Presladkega da.
Pod trto počiva
Se hladno ljubo; Veselje se vživa, In včnča glavo.
Ipavska planjava
Je krasna zares!
In reka Ipava
Je radost očes! Spod skale pridete,  Skoz mlake šumi, Cvetice opere
In trte hladi!
Slovenske Ipavci Prepčvajo tla, Veselo ko slavci
Gorečga sreč,!
Čez vrhe planine Njih grozdje nesč, Zastran domovine
Zneso se krepkč.
Naj laška ravnina
Še bolj se blišči
Pa lepša dolina
Se tale mi zdi 1
Tedaj naj Ipava Na veko živi, Ker prva in prava
Slovenska je hči.
M. Vilhar.
Bohinska.
Cudapolna krajnska zemlja Daleč tebi para ni,
Imenitna sestra Švajca,
Vse od tebe govori!
’Maš planine
In doline
Da oko mi ostrmi.
Mi Bohinci v srčdi raja, Radost sladko vživamo Hladna sapica izhaja Tu Savico pojemo.
Rožce krasne, Zvezde jasne, Mične tukaj vidimo.
127
Po jezeru rib’ce igrajo, Gladko plava ladjica;
Ptice spevajo po gaji Žlahtna raste travica
In Bohinka, Ljuba Minka Je naj zaljša deklica.
Triglav naš je kralj planine, Premogočni star očak;
On navduši naše sine, Nepremagani mejak.
Kraj gorenski,
Kraj bohinski Bodeš mi spomin sladak.
J. Fleišman.
Pozdrav.
Pozdravim te gorenska stran, In tebe, Bled, široko znan 1 Snežnikov sivih množica, Prisrčno bod’ pozdravljena!
Pozdravljen bodi gospodar — Triglav kipeči, močni var!
Planine rožno včnčane — Podite mi pozdravljene!
Otoka mila cerkvica, Nebes kraljica in gospd, Ljubeznipolna, vsmiljena, Ponižno bod’ pozdravljena!
In še enkrat gorenska stran, In ti, o Bled, široko znan! Snčžnikov sivih množica, Prisrčno bod’ pozdravljena!
A. Praprotnik
Gorenke.
Če gori pogledam Na strme gore, Se sladko zasmeja Mi tužno srce ; Gorenke priljube Triglava sestre Poštene Kranjice Postave lepe.
Cvetlice planinske Prežlahtno diše, Dčkleta gorenske Pa daleč slovč — Iz ust jim premilo Se pčsem glasi, Ko slavčeka petje Ki ljubco zgubi!
Kudeče jim lice, In modro okč;
Umiva Savica Z lahko roko Sape jim zdrave Bistrjjo glave Jezera Mati Pa varje sreč.
J. Fleišman.
'128
Peričnik.
Tam za Triglavom visokim, Ki gleda, kod Sava se zvija;
Iz srčde zale
Strme skale
Ven kipi, Jo čez skališe Mrzlo piše Veličanski Peričnik.
Tamkej med hribi v samoti
Nam Krajne imenitnost skazuje
Krog sebe meče
Lesketeče
Kapljice;
Jo hitro dere, Sebe pere
Veličastni Peričnik!
Teb’ veličastni Peričnik!
Naj vedno se slava prepeva, Ki sama pena Gor se spenja, K’ dol’ zletiš;
Častiš s šumenjem In gromenjem Božjo vsegamogočnost.
Na goro.
J. Valjavec.
Na goro, na goro, Na strme vrhe Me kliče, me miče, Me vabi srce!
Na gori cvčtice Naj zalše cvčtč! In ptice preljube Naj slajše pojo!
Nad menoj na gori Je svobodni dom, Iskal ga in našel Bliz neba le bom! Na gori pod menoj Oblaki vise, Nad menoj višave Bliščijo vedre.
Na svobodni gori Ni zemskih nadlog, Nad menoj, pod menoj, Krog mene je Bog! Tedaj le na gčro, Na strme vrbe
Me kliče, me miče Me vabi srce.
M. Vilhar.
129
Slava vinu.
Ko što iskra prahu Sve razvija sile: I vince junaku Sve potresa žile;
Ugrije mu krvcu, Razžari mu grudi; Te k srčanu delu Silnoga pobudi.
S tog je Marko ’nako Nemilice pio, Da b’ nakičen vina Bolji junak bio. — Slava vinu daklen Porad moči take! Sokolilo uvek Naše nam junake!
J. Sundečič.
Ach ne-ni.
Ach ne-ni tu, ne-ni, Co by mne tešilo, Ach ne-ni tu, ne-ni, Co mne teši I Co mne tešivalo, Vodou uplynulo.
Jake je orani Bez pluhu, bez koni. Jake je orani Bez koleček?
Takovč orani, Jako milovdni, Jako milovdni, Bez hubiček!
PoiAd mne dAvaji, Co se mne nelibi; Porad mnS divaji, Co ja nechci: Da vaji mnč vdovce, Ten mi jen piil srdce; Pul ho dal nebožce, Pul by dal mne. —
9
130
Planinar.
Visoko vrh planin stojim, V veselji rajskem tu živim; Tam dol’ ljudje prebivajo, Veselje redko vživajo.
Prid’ vrh planin, Nižave sin.
Men’ prvo solnce zablišči, Ko zajde, meni še svetli; Mrakovi dol’ stanujejo In srca omrzujejo.
Prid’ vrh planin, Nižave sin.
Je poln čvrstih cvčtic moj stan, Stoje viharju, zimi v bran; Tam dol’ mehkužne hirajo, Se razcvetč, že vmirajo.
Prid’ vrh planin, Nižave sin.
Studenci bistri mi teko, Poje mi čredo in travo;
Tam dol’ se reke zbirajo, Jezove, breg podirajo.
Prid’ vrh planin, Nižave sin.
Men’ bistre sape zrak vedre, Mi jasnijo glavo sreč; Tam dol’ megle se. vlačijo, Duha more in tlačijo.
Prid’ vrh planin, Nižave sin.
Po jasnem meni solnce gre, Al’ zvezde migajo svetle; Tam doli strele švigajo, Med gromom hiše vžigajo.
Prid’ vrh planin, Nižave sin.
B. Potočnik.
Lovska.
Pustimo zidovje, Hajdl bratje na lov Skoz gozde, lesovje, Skalovje in rov.
Katerega mika, Le brž na noge, Nasujmo smodnika Dovolj si v roge.
Po čutarah pjače, Po torbah jedi, Kaj hleba al krače Kar lakot podi.
Pa puške na rame In hanžar na stran, Naj ure že rane Se pride na stan.
Svoboda je naša Do naših ograj, Zavrela bo kaša Če zine kdo kaj.
Prem dan se zaznava Zatrobi že rog, Da stresa dobrava Se daleč okrog.
131
Čez hribe, doline Krdelo vihri, Obišče planine Visokih gora.
Kar z goše zelene Srnjak prileti Otčt si življenje, Ker smrt mu prčti.
Al risanca poči, Mu pride do dlak, In kviško poskoči, Pa zvrne se znak.
Po daljni pečini Razlega se strčl, Ki plašni zverini Življenje je vzel.
Krdelo veselo Prihrope z dolin, Tj e, kjer je grmčlo Kjer dviga se dim.
Ko pomlad se bliža, Svoj vrtec gradim, In orjem in sčjem In trte sadim.
Po letu koševam Planine, doli, In srpe bruševam, Ko žito zori.
V jeseni gozdarim, Otavo kosim, Pšenico omlatim, Pa grozdje mestim.
Ko vidi beguna, Ni konca zdravic, Od šuma in hruma Ne sliši se klic.
Vse hurra! upije, Ker z njimi drvi, Klobuke prizdigje In strelca slavi.
Loviti, drviti Je nam čezi vse, Divjino strčliti Nam lajša srce.
Saj srčnosti sine Poznajo povsod, K’ Diane boginje Obhajamo god.
Zdaj pa se spočimo, Končali smo lov, — Kosilo zavžimo Bog daj blagoslov!
V. Kurnik.
Kmet.
Po zimi počivam — Kmet truden je vsak — Orodje popravljam In puham tobak.
Ves teden se trudim, Si žulim roke, V nedeljo hladim si Glavico, sreč.
Če nimam le preveč Na rami nadlog, Vrtim se in vriskam, Če ravno sem vbog.
9*
132
Ak peče srce me, Pa vendar molčim, Ker vem, da sem rojen, Da naj več trpim.
Če kdo zaničava Težavni moj stan, Taj nima al srca, Al nima možgan.
M. Vilhar.
DobrovoJjni kosci.
Že drobne ptičice pojo, Zapojmo tudi mi;
Bogu naj čast in hvala bo, Kateri nas živi.	.
Moj Miha ti zaspani ptič! .
Ne slišiš nič? clo nič?
Fantiči vstanimo, tri slišal sem bit’, Vodirje nalijmo, in pojd’mo kosit’.
Poglej naš sosed že kosi, Prav jasno nebo je ;
Zaspanci, da vas sram kar ni;
Le brž vzdignite se.
Moj Jurka, oj ti veli ptič, Ne poješ danes nič?
Le koso zdaj v roke in hitro za njoj!
Ledine so šroke; bo likof nocoj ?
Matevž naj gorši kosec je,
Res para njemu ni;
Glej, kak jo premiljonsko žge:
Čuj koso kak žviži!
On dčla kakor turški meč, Le smuk! jo maha preč.
Pa Boga zahvali za tolko moči;
Glej vsi smo se gnali, al’ predi si ti.
Nekteri ima dost moči,
Pa ostrit’ prav ne zna;
Kosišča prav naravnal ni, Za to mu malo zda.
t33
Tomaž pobrusi le kosč
Da prav zapčla bo.
Po tem jo spet rčži prav gladko naprej, Junaku se košnja ustavljat’ ne smč.
Krtin in kamnja ogni se, Da kose ne skrbiš.
Prav hladna rosa danes je:
Jelj Grega, moj pajdaš?
Tam gospodarja zdaj poglej;
Le brž naprej, naprej 1 Rad jesti in piti obilo nam da, Saj smo pqkosili skor vsaki za dva.
»Fantiči! danes pridni ste,
Ne bil bi ne včrjel!
Iz čutare napijte se, Da vsaki bo zapčl.
Ti Blaže dobro grlo ’maš, Zasukati jo znaš.“
Pač z grlom premorem dekličev devet; Pa skrhano koso poostril bom spet.
Pomahali zdaj travo smo,
Pred solncom kose skrij, Da jih oškodvalo ne bo;
Z vodirjev vodo zlij.
Noj, Grega, kar ne bodi tak, Ne bodi meglenjak!
Ostrila poberi in pridi pod hrast;
Veselo zaukaj vsem koscom na čast.
Juhe! Juhe! skončali smo,
Dobili vina pit’;
Potica se prilegla bo, Jo čemo zdaj drobit’.
Glej mati nam za likof da
Plečeta dva, glej dva!
Njej zdravje napijmo: Bog živi nas vse, Ki daje nam roso in lepo vremč.
134
Mladenči ne pozab’te vi, Da nosi smrt kos6, Pokosili smo rože mi, Smrt nas kosila bd.
Le glejmo, da nas ne vlovi Brez božje milosti, Tak shranil po smrti, kot žlahtno send, Bo Oče nebeški nas v sveto nebd.
Jož. Lip old.
Mlatic.
Urno cepec iz pod rok, Pikapoka, pikapok 1 Branje naša doba je, Hajd za rano na noge, Urno cčpec iz pod rok, Pikapoka, pikapok.
Urno i. t. d.
Vdarimo na polni snop 1 Zlato zrnje skakaj v strop. Urno i. t. d.
Urno i. t. d.
Snope koj obrnimo, Krepko jih namlatimo 1 Urno i. t. d.
Urno i. t. d.
Skopo strani, slamo v kraj 1
Zlato zrnje na vršaj 1 Urno i. t. d.
Urno i. t. d.
Zadnič žito zvejajmo Vina semkaj, žejni smo ! Urno cepec iz pod rok, Pikapoka, pikapok.
M. Vilhar.
135
Orač.
Pomlad potrka Hajd na noge, Nam bo ogrela Možko srce!
Plug iz pod strehe Brano na dani Jarme na vole, Kdor ni zaspan!
Zemlja se tala, Svet Valentin Vabi na delo, Dela sem sin!
Zjutraj naprežem Plug svoj držim, V desno in levo Brazde drobim 1
Žito posejem Tukaj in tam; Marno povlečem, Potlej pa dam’ 1 Sprežem voliče S plugom pa v kraj! Jesen klicala Bo ga nazaj !
M. Vilhar.
Železa, dve osli In čutarico
In koso na ramo, Pa hajd na gorč! Zelena senožet In trave Ičpč, Me vabijo k sebi Na hladne vrhe 1
Kosec.
Pred solncom že sklepnem. Nabrusim koso,
Po travi jo sučem
Z veselo rokč 1
Za menoj raztepa
Pošteno dčklč, Obrača in grabi
Travice Ičpe 1
Nad nama razgrinja Se jasno nebč, Pa moje nebesa So njeno okč !
Voziček nalagam, Naprezam in grem, Zapojem, zavriskam, Bogu hvalo vem.
M.. Vilhar
136
Plevica.
Me smo deklice vesele, Kakor bela rosa mlade, In prepevamo kaj rade, Kadar žito plejemo.
Urno, urno sestre drage Ves plevel iz plodne njive I In sadike vse škodljive Urno naj populimo.
Krog in krog poj6 škrlice, Proti solneeku letijo, In molitvice puhtijo Gor za njimi do nebA!
Urno, urno sestre drage!
Njivo moramo dopleti 1 In po tem pa pčsem peti Večnemu na večno čast.
M. Vilhar.
Ženjica.
Pšenica je zrčla, Ko čisto zlatč, Bom srpek uzela Z veselo roko ! Na blaženo polje Pred dnevom hitim, In dobre sem volje PSvaje trpim!
Moj srpek prav poje In reže ko strup, Pa pesmice moje Navdaja mi up. Pred srpom podira Se klasje Ijubč, Zastonj se upira In maja z glavo!
Moj dragi pa snopje Za menoj vozla, Ga vozi v poslopje In spravlja z voza. Sem pridna ženjica, Za klasje skrbim; Na tleh je pšenica Očeta častim!
M. Vilhar.
Perice.
Mati zakliče pridne deklice: Hitro vstanite! prat se mudi.
Srajce, rokavce, rute in peče, Prte poberte, prat se mudi.
137
Žehto končale, lug ste izprale, Le na perišče nesite prat 1 Ptičke vesele vam bojo pele, <	Bibiče hočjo vas pozdravljat.
Pridne perilje, da b’ se učile Tudi oprati svoje srce, Grenke solzice vaše dušice Bojo omile, očedile.
Dobro ožmite ino splaknite, Vmazano p’stiti, b’lo bi grdč;
Solnce sušilo nam bo perilo Belo ko sneg se bliščalo bd.
Prav spokoriti, dobro omiti Grešniki mormo svoje sreč;
Milost bo sjala, srce nam vžgala, Da bo v ljubezni svetilo se.
Solzice.
Tebe kličejo solzice, Ki pred menoj zdaj bežiš, Oblčdvati moje lice Brez usmiljenja pustiš.
Si nad srcom se motila, Vedno vnetim le za te, Ko ga, draga, si zvolila, Ni zvestobe bolj čiste.
Naj ti mir cvčtč na svetu, Z mojega srca bčži, Lipico pozabi v cvetu, Kjer mi tvoj spomin živi.
Se ti odpirajo sladkosti, Dragi venčiki plet6, Lahko ranjeno bridkosti Moje srce pilo bo.
Bi le mogel pozabiti
Tvoj ljubezni poln obrazi Te li moram zapustiti, Pomnil te bom vsaki časi Žalost mi srce zaliva, Le po tebi hrepenim, Dokler grob me ne pokriva, Ljubi mir zastonj želim.
M. Kastelic.
138
Venec ljubezni.
Zemlja se zagrne v tmine, Glava težka mi zaspi;
Duh čez hribe in doline Na perutah k teb’ hiti.
Teb’ v naročje glavo trudno Denem, gledam ti v obraz, Ti pa smejaš se priljudno Ko si se nekdanji čas.
Mi kušuješ mlado lice, K srcu nosiš mi rokč, Brišeš radostne solzice, Ki po licu mi teko.
V ljubem si ostala kraji, Jaz pa šel sem daleč preč, Morebiti sreča naji
Tu ne združi nikdar več.
Ves čas, ko si mi odvzeta, Štejem ure, štejem dni, Z ur so mesci, z dni so leta, Mčscov, let pa konca ni.
Pomlad se na zemljo vrne, Petje slavcov se zbudi, V cvetje zemlja se zagrne, Za me pa pomladi ni.
Cas vrti se neprestano, Celi rane in deli, Meni pa nekdanjo rano
Vsak dan zopet obudi.
III.
V teku, ki teko ga leta, Draga, ti postala boš
Modra žena iz dekleta; Jaz iz fanta moder mož.
Srce mirno bo postalo,
Zginol čas bo sladkih sanj, Drugega ne bo ostalo, Ko solze v spominu nanj.
Moja pčsem bo nosila
Tvojo hvalo križem svčt, Z ust mladenčev se glasila
Bo še v času poznih let.
IV.
Iz solza, ki so vesele Mi rosile moj obraz, Rože bodo razcvetele, Ko spet pride cvetja čas.
13»
Iz solzi, ki so otožne Zalivale mi ok6, Vijolice pa pobožne Pomlad obrodila bo.
S. Jenko..
Samo.
Kje nek zemlja grobe krije, Kjer junači domačije Mirno smrtno spanje spe? Al nihče za nje ne ve?
Rad nad tvojo, hrabri Samo, Bi pokleknol črno jamo, Kušnol rušnjo, ki pod njo Hrabro ti leži tčlč !
I kleče tik tvoje rake Sebi moč ljubezni take, Kakoršno si ti gojil, V srce bi le-to le vlil.
V pčsmih glas bi svoj povzdignol, Z njim Slovence bi navdihnol; Tvojo vrednost rod spoznal, Tebe vreden bi postal. —
S. Jenko.
Vysoka hora.
Horo, horo, vysoka j sil Mi panenko vzdileni jsi, Vzdalena jsi za horama, Vadne liska mezi nima.
Vadne, vadne, az uvadne !
Neni v svčte pro rone žadnč, Neni žiidnč potčšeni, Pro mne vice k nalezeni. —
140
Sila spominja.
Drug ti je v skrbno nastavljene mreže Nestanovitno zasačil srce;
Vendar na mene še nekaj te veže, Kaj da je, komaj med nama se ve.
Marsikdaj se govorica ti zmeša,
Ko me zagledaš med drugmi ljudmi, Marsikdaj tvoje ok6 me pogreša, Iščeš okoli me s plašnim’ očmi.
Večkrat ko vtrudena praznega hrupa,
V misli zamaknjena sama sediš, V sili v spomin se ti pevec brez upa, Stari čas skoro nazaj si želiš.
Marsikdaj ko ti tvoj ljubi zapoje,
Sreče v ljubezni se baha vesel, V srcu te zbadajo pčsmice moje, Ki jih od njene nesreče sem pel.
Sama sodila si prej me nemilo, Sama me zmiraj še sodiš ostri* Pravijo vendar, da slabo plačilo, Kdor me pri tebi zatoži, dobo.
Trdna med nama vzdiguje se stena
Z brezna globoc’ga do strmih nebes; Vendar ne vdrža želj skrivnih plamena, Da bi ne mogel on švignoti čez.
Ne pozabiti jih so te prosili
Drugi, ne moje prevzetno srce;
V mislih ti niso al’ mene posili Pomnila boš ti do zadnjega dne.
Dr. Prešeren.
141
Borba.
Kud ste svibnja mog časovi kratki? Nade sanci zlatni dan i noč?
Kan pod leto ode slavulj sladki, Vidio sam vas hitrom jagmom proč. —
Smrki suncel danah mi nerodi 1
Dosta dugo čekd sam zahman: čas mladosti tonu, kč tone u vodi
Zlatan prstan ... proso je moj dan.
Tražih sladki mir u prašnih knjigah Kan u ružah pčela traži med;
Plača praha, plača gorkih brigah Sad je meni uspomčne jed.
Iz srca mi nauk sanke dere, Mladih mojih danah sladki dar: Razbjenog se hvatam čuna vere Ko razbjenih dasakah mornar.
Nu čas beži ko nočca ozori;
Kazbjen čun mi izbaci talas . ..
Gdč ste sanci? gdč li zlatni dvori? Gdč ti zvčzdo, što sjala on čas.
Stanko Vraz.
Sanja.
Pri zeleni mizi	Z drušinjo možakov
Možki ino ženske,	Gospodične zale
Družina gospode	V našem so jeziku
Bila je slovenske.	Gladko vse kramljale.
Ves zavzet sem gledal, Čudu sem se čudil, Da iz sanj goljufnih Kviško sem se zbudil.
S. Jenko.
142
Srca sile.
Kadar gledam v nebo jasno, Kadar gledam v tihi, mirni ščip, Mi veselja bije glasno
Srce, kaže mi oko nje kip! Ko vidim tako zvezde mrgoleti, Mi srce mora pesmico zapčti.
Kadar pride zora zlata,
Kadar solnčni žark mi priblišči,
Se zelena vzdiga trata,
Ptica melodije mi glasi;
Tedaj v natoro krasno le hiteti Me sili in pesmico zapeti.
Tam ko vidim cvetke mile,
Ko natore vidim zelenjad,
Kamor srca so me sile
Gnale, si želim le zmir ostat’, In slušat ptice sladko žvrgoleti, Pa tudi z njimi pesmice si peti.
Janko Vijanski.
Bčelar.
Bučelice rojite, Iz ula izletite! Po pisani livadi; Razpnite perotnice, Preljube sirotice!
Skopneli so snčgovi, Potihnoli vetrovi, Že rožice cvetijo In kronice dišijo;
Bučelice rojite,-Na pašo izletite!
Po nebu solnce plava, Vesela je narava;^ Metulj po polji leta Od cveta pa do cveta; Bučelice rojite Na cvetje poletite.
Le pojdite po polji Po cveticah okolji, Medu mi naberite, Na dom ga nanosite, Da bote svoje cele Za zimo preskrbele.
143
Naložite nožiče Za božične potice, Napolnov^jte stene Za svečnike crkvene; Bučelice rojite, Iz ula izletite I
Lepa Anka.
Ala je Ičpa naša Anka!
Da 1’ je istina? dal je san? Dresu se bor i jela tanka, Navidj^juč joj struk tanan.
U lugu sladki sbor slavuljah Šiiti nje čujuč sladji glas;
Nad njome trepti roj metujjah Mnijuč da j’ cvetak nje obraz.
U vrtlju s dive krasne ruže, Gledeč taj .licah, ustah raj;
Hitri ju hladci grleč kruže, Da ju odvedu u svoj gaj.
Niz stenu pljuska, u dol skače Brže i brže vodopad, Gdč igrajuč se, prst namače; Da ga poljubi, nosi hlad.
Tako sve čezne, da ju prati I grli ljubeč njezin sled;
Samo ja moram ovdč stati, Gdč me začara nje pogled.
Stanko Vraz.
Moj
O ljubi vrtec, vrtec moj! Veselje imam vse s toboj; Razgrinjaš mi cvetice mile, Ki dušo bodo mi vedrile.
vrtec.
Cvetlice mile so same, Ki v srce moje govore;
Iz njih besčda sladka veje, Ki dušo celo mi pregreje.
144
Človeška govorica ni, Iz rožic ki nam govori; Nebeški glas iz njih se Čuje, Ki čudno giblje, navdihuje.
Na
Zatoraj ljubi vrtec moj!
Veselje imam vse s toboj; Razgrinjaj mi cvetlice mile, Ki dušo bodo mi vedrile!
A. Praprotnik.
vrtu.
Po vrtu sem hodil, Cvetlice sem bral, Otrokom naj lepše Za včnce dajal.
In vence spletali So mične, Ičpe, In zraven ustili Besede sladke.
O mila nedolžnost! Kak sladko živiš! Pri rožcah minljivih Se tak veseliš!
Nedolžne ročice In čisto srce, Te rožce so tiste, Ki tebe zlate.
Oj zmiraj tak sladko Tvoj cvet, da bi klil! Med rožce naj raje Bi v vence ga vil!
Mati.
A. Praprotnik.
Dete revno, dete malo, Kdaj nek bodeš poplačalo Vse skrbi, kih tvoja mati Za-te mčgla je prestati?
Sem pod srcem te nosila, Z lastnim mlekom te dojila, Noč in dan za te skrbela, Noč in dan za te živela.
Postijo kolkokrat prestlala, Zibelj tvojo sem zibala, Ti zapela pesem sladko, Da zaspalo si čez kratko. Čez te potlej se nagnila, Srčno k Bogu sem molila: „Oče hudega ga brani, Meni, sebi ga ohrani.“
Dete malo in ubožno,
Bodi pridno in pobožno: S tem skrbi mi boš plačalo, Dete revno, dete malo!
S. Jenko.
145
Plauinarica.
Rožic ne bom trgala, Da bi vence spletala;
Mirno, svobodno, ljub6 Po planinah naj c vet 6.
Ako bi jo trgala, Rožica bi vmirala, Glavico občsila, Solnca ne bi včakala.
Tudi jaz sem rožica, V božji vrtec vsajena, Skrivam se zdaj tu zdaj tam, Trgati se pa ne dam.
Rožic ne bom trgala, Srca so nedolžnega;
Naj z menoj še vživajo, Mir, ljubezen, svobodo!
M. Vilhar.
Jadransko morje.
Buči, morje adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, Ko po tebi hrastov brod Vozil je slovanski rod.
Ko ob tebi mčsta bele Naših dčdov so cvčtele, Ko so jadra njih ime, So nosile njih vojske.
Moja
Ko zaspal bom v smrti, Ne kopljite jame, Kjer vrste se križi;
Tam ni mesta za me.
Tiho morje! kam si djalo, Al brodove pokopalo, Si jih zbilo ob peči, Da jih videti več ni ?
Morje ni jih pokopalo, Ob peči jih ni razdjalo;
Da jih vidčti ni več, Tega kriv je tuji meč.
S. Jenko.
gomila.
Na visoki Tatri Jamo mi skopljite, Tri drevesa svete Na-njo zasadite.
Tam moj duh bo gledal Na vse štiri strani, Dokler svčtla zora Dneva ne oznani.
S. Jenko.
10
146
Pesem starega Krajnca.
Kaj doživel sem na svčti?
Bog se usmil’, kaj se godi!
Vsak nerodno če živeti In pregrehe kraja ni.
Če zmešnjavo oblek pogledam, Skoraj Krajncev ne poznam;
Vsi podobni so sosedam, Bit’ Slovenci jih je sram.
Pri tih spakih je vganjvati: Biba leze, biba ni —
So Slovenci imen’vati, Če polž kozel je z rogmi.
Vsak oškomban po soldaško, Zajc mu striže pod brado,
Hlače nosi po francozko,-Nemec, Lah je za pestjo.
Zdajne kmetiške dekleta Kakor žlahtne so gospe,
Vsaka ’z škatljice uzeta V zlatu, svili: to se ve.
Oblačila vse imajo Iz angleškega blagi, Vsčm domačim slovo dajo, Kar je tujga, to velja.
Barke nam blago nesejo,
Vino, žganje ljubi vsak,
Že kote berači p’jejo, Kmal bi vrglo to me znak!
Vsak čez hude čase toži, Da nikjer ni dnarja vzet;
Pa si slep sam težo množi, Potlej z lahko če živet.
147
Kar srce je zlezlo v hlače, U opasico pa vrat, Glava biti če drugače, Jela torej se mčšat.
Mladi star’ga več ne sluša, Stari mlad’ga Se spoštuj!
Moj Bog, kaj še človek skuša, Svčt pa je če dalje huj.
„Stara šema tiho bodi, Drži jezik za zobmi, Al pa te jemal bo zlodi“ Tak mladina govori.
Ni ga več moža besede, Ko bi z lučjo ga iskal, Namčst mož so brze zmede, Nočjo vedet’ kar je prav.
Dčlavci le na goljfijo Delajo in na okč, Kupci imajo odrtijo Za tovaršico zvesto.
Kdor gospodski dim če biti Začne včro zanič vat’;
Da ga svet začne hvaliti, Trapa vččnega imenvat’.
Ženske naše več ne znajo Tihe sramežljive bit’,
Vse z jezikom obravnajo, Zlodja znajo ž njim krotit’.
Se po dviških šapljih praša, Proč so prešli že povsod;
Cganost se za mizo znaša, Dvištvo Slo za duri v kot.
10*
148
Silno silno vera peša, U pregrehih vse tiči, Čudno se nam š.trenja meša, Voz nam le pod pot leti.
S šibo lakote, bolezni In z vojsko je Bog svaril;
Nas oteti večnem brezdni — Pa se je zastonj jezil.
O ko b’ rajnci oživeli, Vidli, kaj je zdaj na svet’, Za glavo bi se prijeli, Naglo si želeli vmret’.
Če tako še dalje pojde, Sam ne vem, kaj bo ’z tega, Pa saj bo brez moje škode Kmalo pojdem iz sveta.
Ruža.
„Vidio sam ruže cvetak mlad U krasnom njegvom blesku;
Sjaše ko zora, rano kad Iznese luč nebesku .. .“
Kaži mi, Krasna devo! Kaži mi: Hočeš li igrat?. . .
„Digne se šapat, hvale šum, Svako ju dvorit prosi;
Jer svako srdce, svak ju um Nad ruže sve uznosi.. .“
Kaži mi, Krasno srdce! Kaži mi: Hočeš li igrat? ...
Narodna
149
„Dojde i junak pesnik k njoj, Vzhičen roneč pčsme:
Divna je ruža i nje goj, Al se je taknut nesmS ..
Ah slasti,
Krasna dušo!
Ah slasti
Igrajuč s tobom!
Stanko Vraz.
Pomlad.
Pomlad mila Odklenila Svoj veseli nam je raj; Cvčtje klije, Radost sije, Zeleni že vrt in gaj. Zraven tudi Ne zamudi	Zdaj le hiti Vence viti 0 mladina 1 zdaj je čast Dan zbežuje, Cvet vsahuje, Kmalo mine rožni kras.
Poiskati dušni sad!
Pomlad ide
Zopet pride
Čas mladosti le enkrat.
A. Praprotnik.
Dobro jutro.
Lahno gine Groza tmine, Petelina glas Drami tiho vas. Dobro jutro! Mrak se vrne . V jame črne, Tamne zemlje dn6. Zvezde gasnejo. Dobro jutro!	Skozi vrata Neba zlata Zora priblišči, Nebes rudeei. Dobro jutro! Svet se maja, Ino vstaja; Ptiči zapojč, Duri se odpro, Dobro jutro!
150
V bliska slavi Zdaj pozdravi Plan, goro in zrak, Solnca beli trak. Dobro jutro!
Vname dčlo
Se veselo Neštčvilnih rok, Vrt miglja in log; Dobro jutro!
Solnce hoče Biti vroče Odneha hlad; Toraj zadnjikrat: Dobro jutro!
Podgorski.
Studenček.
Studenček pod skalo Samotno kipi, Vodico prežalo Pred seboj vali. U senco se skrije, Ko solnce gorkč Po logu zasije Nad bistro vodč.
Zdaj mrzla vodica Po senci šumi, Iz ktere se ptica Napiti želi. Bliz tebe stojijo Vyolce lepe, Prežlahtno cvetijo, Prijazno diše.
Pri tebi počijem, Se dobro hladim; — Se vode napijem, Ter žejo vgasim. Studenček pod skalo Samotno kipi; Vodico prav zalo Pred seboj vali.
Obalo.
Petelinček se j’ oženil, Pri lepi beli pišici.
Muha je bla družica, Komar pa starašina.
Petelinček.
Komar je z muho plesal Da se je medvčd trčsaL
Muha se je spodteknila, Piskre vse preobernila.
151
Komar je segel po poleno,	Pošljimo ji po padarja,
la vdaril muho čez koleno.	Po tega Ijub’ga dragarja.
Preden padar priteče Pa muhi kri odteče.
Narodna.
Šent-Urbanova.
Preljubi sveti Urban, Ti dobtr naš mejaš, V goricih ti stanuješ, In žlahtio grozdje ’maš; Le zori ja — in medi ga (Boš dal nam dober mošt.)
Veselo te na hribcu
Vsak kmetič počasti;
Okol’ podobe tvoje Rad brajdo naredi.
Le varji nam — oskrbi nam (Gorice žlahten sad.)
Vsak priden kmetič skrbno Vinograd okoph, In k svetemu Urbanu Se v gorco rad poda;
Pogledat gre, kak kaže se, (Al čepek še drži?)
Iz gorce v gorco gleda, Al Urban zeleni;
Vesel mejašu kaže, Kdar zelen plašč dobi.
Povabi ga, da b’ v hramek šla, (In pila vsak en glaž.)
Po svetemu Mihelu Trgatev dobra je, O svetemu Martinu Pa vince krsti se;
Le pijmo ga, hval’mo Boga, (K’ nam dobro vince dA)
Na zdravje vseh Slovencov Naših prijatelov, Posebno pa Dolencov Urbana sosedov: Nalijmo mi, popijmo vsi (Slovence Bog živil)
Narodna.
Občutki.
Ko zagledam jasne vas gore Z večnim snegom bčlodete, Iz srca vzdigujejo želje Se popred nerazodete, čudno v meni gane se srce, Kaj godi se mu, sam6 ne ve.
152
Ko zagledam lčpo zelenjad, Kjer Studenc se bister vije, In pihljaje tiholjubni hlad Med cvetlice divne dije, Čudno v meni gane se srce Kaj godi se mu, samo ne ve.
Ko zagledam polno zvezd nebo, Milo-sjajno belo luno, Skozi gajev slišim v noč temno Biti miloglasno struno, čudno v meni gane se sreč Kaj godi se mu, samo ne ve.
Ko zagledam žarovnet obraz čiste ljubljene device, Kteri vije žlahtnogladki las Se čez bčlo, zorno lice, Čudno v meni gane se srce, Kaj godi se mu, samo ne ve.
Ko zagledam polno radosti Drago svojo domačijo, Ko se struna srčna oglasi Pčsmi mile se zbudijo, Čudno v meni gane se srce, Kaj godi se mu, samo ne ve.
Kaj, prijatli, je le vendar to Čudno srca hrepenenje? Čujte, Čujte, to srca blago Je nebeško poželjenje. Kadar v meni gane se srce, Njega v njem občutki se bude.
Dr. L. Toman.
153
Novoletnica.
Vsak kaj drugega si vošči
Vsak kaj drugega želi:
Taj na suhem in na morji Sreče najti hrepeni.
Toraj vstrčči je težavno, Vsčm vošilo prav ne bč,
Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošnjo. —
Tu bi dobro bilo solnce, Tam bolj dež prilega se; Pač .je križev polna zemlja Kdo sošteti more vse?
Vse to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez.
Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rose, Da zacelijo se hude
Rane, ki nas še skelč.
Zjutraj.
Solnce čez hribček gre Luna pa za gorč, Zvezdice presvitlč
Se potope.
Solnce čez hribček gre;
Rožice se bude
V’rosi pa njih glavč Krasne blišče!
Solnce Čez hribček gre, Ptičice žvrgolč,
Žarkov se vesele, K nebu lete 1
Solnce čez hribček gre, Pesmi v nebo donč,
Rajati tudi sme Moje sreč.
M. Vilhar.
Pod
Moja pčsma krotko moli Kroz tu tihu noč:
Dodji s bčla grada doli, Dodji, dušo, dodj!
Šušteč tresu grane bori U mčsečini:
Nek te, dušo, strah nemori;
Neprijatelj spi.
prozoroni.
Čuj slaviča u dubravi!
Vapi njegov pčv:
„Utčši ga, što ga stravi Najkrasnija dčv’l“
On razumi srdca jade, Milih udes hud;
On razblažit pčsmom znade Svaku nježnu grud.
154
Ded’ i tebe da razblaži!
Sidji k men’ u gaj!
Ah smiluj se i pokaži
PSvcu put u raj l
Ah put u raj!
Stanko Vraz.
Delapust.
Prijazno zvonenje V dolino doni, Nam praznik znanuje Veseloglasi! In delo težavno Končali smo že Dovoljno, veselo Nam bije srce.
Hvaležni zapojmo Zdaj slavo Bogu, In pojd’mo veselo Počivat domu! Gospodovi praznik Približal se je, On duši veselje In moč nam daje.
O kako zahaja Nam solnce lepč, Ozira se milo In jemlje slovč! Oj solnce prijazno Vabiti nas če, Na praznik veseli, Da ž njim bi šli tje. Tam vedno obhaja Se praznik vesel, Nikoli ne mine, Ga Bog je začeli Ko enkrat se stekel Življenja bo čas, Bo delapust večni Tud prišel za nas.
A. Praprotnik.
Moje jutro.
Vse že rože ljubo cvetu U prijaznem cvetnem letu; Rosna vsa je trava, Al’ mil ljuba spava.
Ali roža ni rumena Ino kita ni zelena Ni vabilna trava, Dokler ljuba spava.
Solnce zlato toplo sije Popke mlade s cvetjem vije, Ali cvetja slava Moja ljuba spava.
Kadar ona mila vstane, Takrat moja zora svane, V slasti srce plava, Ljuba več ne spava.
Ljudevit Vukotinovič.
156
Solnce je že utonilo, Žarki vzeli so slovo, Mrak in megla pogrnila Sta dolino in goro. Tihe so premile ptice, Skrile so se v perjiče; Tam vise do zlate zore, Zibljejo jih vejice.
Zvečer.
Rosa pada na ravnine, Krčijo se rožice, Zavijajo se v peresa, Da ne zmrzne srčice. MSsec blede žarke sije Za oblake plavajoč, — Drage sestre,. sladke sanje, Spite mirno —• lahko noč.
M. Vilhar.
Udaljenoj.
Mlada krasna domorodko, Svetlo-kosa, bčlo-ruka!
Znaš li vreme, kad ma desna Vila ti se oko struka ?
Od sto svččah sja dvorana, Od sto zvezdah — krasnih očiu’;
A ja htio bi sad, da mogu, Taj nočni dan sastrt nočju.
U kolo se momčad hvata,
Al nij meni do zabave, Več ja žudim, kč što lani, Igrat s kosom tvoje glave.
Žudim čarom od celovah
Usta moja k njoj prilčpit, Gledajoč ti rajske oči
Za ostali svčt oslepit.
Ali z Bogom, što si prošč,
Čase kano strčlja s luka 1
S Bogom i ti, domorodko, Svetlokosa, bčloruka 1
Stanko Vraz.
156
Večerna.
Solnce se je skrilo,. Zvon je že odpel; Delo se storilo, Dan je slovo vzel. Začne se drugoč Za počiti noč, Nam za mlado jutro Dati novo moč.
Pod perutmi božjim’ Lahko sladko spim, K Jezusu izdihnem Ko se prebudim; Božji angeli Bojo varvali Njega, ki se z Bogom Vleže in zaspi.
Zvezde lesketajo, Nebo se svetli, Nam na znanje dajo, Da tam noči ni.
Solnce je Bog sam Svojim ljubejam! Večna luč jim sveti Kjer je večni dan!
Srečen, kdor nedolžno Ino prav živi, Srečen, kdor pobožno Sklene svoje dni, Srečna družina Tamkaj čaka ga; Ž njo na večne čase Gledal bo Boga.
Kolko revnih, vbogih V noči zdaj trpi, V sili in nadlogah Spanja si želi.
Nočem pozabit Lepo zahvalit Večnega, ki meni Daja si počit.
Oče tebi hvala Za dobrote vse; Ki mi jih darvala Tvoja roka je.
Ljubi angelj moj Varuj me nocoj! In prihodnjo jutro Bodi Bog z menoj!
Sprehod.
In srce, ti se ne zbudiš, In jezik vedno le molčiš?
Zdaj klije tebi dvojni cvet: Spomladni čas, čas mladih let.
Poglej obrni se okrog, Zelena gora živ je log, Povsodi pomladanski cvet Vesvoljni v svate vabi svet!
15T
Podaj prijatel mi roko, Pod milo ideva nebč, Kjer njiva zopet zeleni, Nad njo škrjanec žvrgoli.
Al spet si tukaj znanec moj ?
Le dvigni se na glas zapoj; Naj petja glas veselja klic Oznanja nam prihod cvčtlic!
Zvezdica.
Mrak tihotni vas že krije, Sladki mir na zemljo lije Mili žar večernice.
Ptica v logu mirno spava Le oblakov čreda plava
Pod obnebjem semtertje.
V majhni izbi dčte bolno Bledih ličic tuge polno
Spi na revni postljici.
Zraven čuje mati blčda In zvčzdica svetla gleda
V izbo tihe žalosti.
Zdaj zarudi dčte v lica
Vtrne svčtla zvčzdica
In zleti pred oknice; Čuj glasove sladkomične, Od zvčzdice žarnolične
Govor ti zasliši se.
„Sladki sinek, dete bolno,
Vbogo dčte, tuge polno, Čuješ li, poznaš moj glas?
Gledaj, jaz tvoj oče mili, Prišel v zvezdosvetlem krili
Sem na zemljo k tebi v vas.“
S. Jenko.
358
»Pojdi z menoj, sinek blagi, V moji domovini dragi
Ni bolezni, ni solza; Tamkej zdravje večno klije, Žar veselja vedno sije,
Družba angeljčkov igra."
»Pojdi z menoj sinek mili, Angeljčki ti bodo vili
Svetlozlate venčike;
Bele trgal boš cvetlice, Božal svetle boš zvezdice
Kakor krotke ovčice."
»Pojdi z menoj v stanje krasno, Kjer nebo je vedno jasno, Kjer je mili oče tvoj!
Cuj, kak pesmice donijo, Angeljci nasprot hitijo,
Pojdi, pojdi sinek moj 1“
In glej 1 hrepeneč ročice
Deček dvigne, žarno lice
V sladkem smehu obledi;
Milo mamico pogleda — Vgasne zvezda svčtlobleda, Vbogo dete v smrt zaspi.
Slanea.
Jeriša.
Je pa davi slanea padla Na zelene travnike, Je vso travco pomorila In vse žlahtne rožice.
Meni pa nič ni za rožce, Ako slanea jih vzemej Meni je za dččlo mojo. Ki pustiti hoče me.
Ravno sredi mojga srca Edna rožica cveti, Če ne boš ji prilijala, Se gotovo posuši.
Kaj ji bodem prilijala? Nimam vinca al’ vodč, Jaz pa bodem le prilila Svetle svoje solzice.
Narodna.
159
Uzrok.
Pitaš me : šta uzroči, Kada nas svet razstavi, Zašto nam suzne oči ?
Zašto nas tuga travi ?
Kada nad rčke, gore Odnese sudba drago, Duša u te prostore
Svoje ide tražit blago.
O polnoči moj duh bedi Vzdiguje se v nebesa Kjer lučnate tčlesa Vrtijo se skoz veke že; O polnoči moj duh bedi.
Tako bez duše tuži Srce nam danke, leta — Kano metulj na ruži, Na kojih nejma cveta.
Tuži i u sve veke Tužeči neprestaje, Dokle nad gore, rčke Nestigne u svoje raje.
Stanko Vraz,
polnoči.
O polnoči moj duh bedi
Za domovino milo
In nje krvavo silo Žaluje ter toguje se, O polnoči moj duh bedi.
O polnoči moj duh bedi In Boga moli milo, Da njo bi božje krilo Obsenčalo, obvarvalo O polnoči moj duh bedi.
Slava mladosti.
Dav. Trstenjak.
Oj mladosti, oj dragosti 1 Dobo snage, dobo zdravlja, Dobo burne odvažnosti
I na zemlji rajskog slavlja 1 Silo divna u naravi 1 Tebe moja pčsma slavi.
Ti si Ičpo vito drvce, Sto put neba pružaš grane, Zdrava soka — čiste krvce A žestine razigrane, Pomamna si i vilovna U pomami napredovna.
Stas ti vitak, lišce krasno, Noga brza, neumorna, Oko bistro, grlo jasno, A ruka ti ratoborna.
Dalje vidiš, bolje čuješ, Rasteš, bujiš, obiluješ.
Tebi zora Ičpše rudi, Tebi sunce lepše sine, Večma nadme miriš grudi, Tebi vreme brže mine; Krasna jutra i uranci, Divne noči, srečni danci.
160
Ti uz srdca glas prianjaš, Tebi guče to golublje, Ti najsladje sanke sanjaš, Ti uzdišeš ponajdublje. Na oblacih gradiš dvore, Gde angjeli s tobom sbore.
Tebi samoj sav svet tepa I nadeva uz tepanje Imena ti sladka, lepa: Ti si svetu milovanje, Dika, duša i srdašce, Zora, zlato i sunašce.
Ti si stidna i srameča, Veselit se ti umiješ, Najsladja je tvoja sreča, U sav grohot ti se snuješ, Za brigu te briga nije, Po srdcu ti jed nerije.
U noge se ti uzdaješ,' U kolo se hvataš složno, Igre svake igrat haješ Razdraženo, razpoložno.
Za igranja brza, hitra, Veselo se srdce titra.
A ljubeči ljubiš pravo, Ljubiš verno, postojano.
Ti se jedna nadaš zdravo I izgledaš pouzdano.
Želje tvoje, želje vruče Gramženje su i čeznuče.
Ti se dižeš hametice, Da prkosiš kletoj zlobi. Kad tuguješ nedužnice, Kamen tvrdi zaplako bi. U tvom li se raju smrče, Suze roniš ponajgrče.
U kog da se svet uzdaje, Kada mu je do poleta? Na mladjijeh svet ostaje, Mlada leta — nada sveta. Mladost svako snosi breme, Mladost svagda slavno pleme.
Oj mladosti zelen bore, Zeleniš se svega veka, A tvoje su kitne gore, Dol, livada, bistra reka; Tvoji sladki ti domšnci, Tvoje pesme, tvoji venci.
A kad mineš, dobo krasna, Spominjanje najsladje si, Razdragaš nas kadšto za sna, Još nas žacnu tvoji besi, I projuri po kostina’ Čudna tvoja munjevina.
Rlago našoj omladini, Ako shvača, što nam vredi. Blago miloj otačbini. Kad joj mladež sreči gledi, Kad mladuje i devuje, I mladujuč napreduje.
Ivan Trnski.
161
A Z B U K A
crkveno-	gradjan-sko-		crkveno-	gradjan-sko-	latinska
cirilska			cirilska		
4	a	a	oy	y	u
G	6	b			f,ph
B	B	v	X	X	h
r	r	g	(O	6	6
A	A	d	ip	m	šč
e	e	e	II	u	c
JK	JK	ž	i.	h	č
s	3	z	Y	M	č
4	3	z	Ul	Ul	š
H	M	i	'b	'b	—
1	i,»	i,j	bi	bi	y
!b K	K	dj, k	b H	b t	š
A	JI	1	K)	K)	ju
M	M	m	A	H	e, ja
N	H	n	ic	e	je
O	0	0	/b	oy	a
n	n	P	IA	i ti	j«
P C	P c	r s	hb -O	ioy e	ja th
rr	T	t	v	v	y
n
162
HAPCKA (ny'IKA) HBCMA.
Boate iKHBH, HyBaft, Bojne, Il,apa Hamerb h iianib aomb!
Cnjiaiib B^poMb 4a iiacb Moa?e My^poMb Bjia^aTb AecnnijoMb!
ITIththmo My papcTBO a^bho
O/Vb iiaeaae csanie:
Cb xa6c6ypciiOMb e KyhoMb cjiaBiio
Ko6b cnoGHa Aycxpie.
Cb^ctho, B'bpeo h nomTeno
JIpaBAy, Ay^KHOCTb 6paiIHMO, A Kaflb Tpida, Ta^b xpa6peno
Ha opyate ckohhmo!
3HaK>hb Kano cjiana cTapa
BoiicKy khth JiOBopowb, — Bjaro, jKHBOTb, cbc 3a Hapa, Cbb 3a IJ(apa h 3a 40Mb!
Hh o rpal>aHHHb cb MyKOMb crene, Towy BoftiiHKb 6yAn niTHTb;
yMe Hue neKb npeTeue yMb Hann. ayxoMb noHOCHTb!
163
Cpeha, cjiasa iieKb H3Bnpy no senunxb namie’:
Cynpe 6oaw iieKb y Mwpy Ch Bpxb cpehne AycTpie!
Cnjie name neKb ce cjioate:
CseMOryhanb epi. e CKJia^b;
II iiaiiTeaiw aacHO možkc HaABjia^arn ce cjoroMb pa^b.
K eAHoii CBpcn noro^JibHBH
Cbh nacroifMO 6paTCKH htb;
Hapi» Aa JKhbh, ^omb ^a >khbh:
AycTpia he Bh»jna 6wrb!
ysi namera Bja^a i^apa
KpBjio, cpijeMB po^nna,
B'bKOBHTon* nyna napa Mnoa nama Hapm^a.
CBany cpehy, CBaKy cjiaBy
Msjiiii, Boate, Tn na^b HbOMt: iBpaiib - locnna , Gjincasy,
Baer, xa6c6ypcKH ;khbh aomi>!
ti*
164
CyAEHHA CPKCKOrt PO^A.
Axt cy46mio cpčcKori. poaa, Aokio hemi uaci fohhth,
II 40Kie hemi Cp6crno TyiKHO, Cue k’ nponacTH B0411TM?
Majo 4’ th e, niTO aaMi yae, Mat cp Mi caane Aymana ?
Maio a’ cy th name cyae, II ocBSTe 4yniMaiia?
Maio 1’ th g cy46o weTa Ha Kocony iiecpeha ?
Maio a’ th e nenipi Bina, IHro HCMacMO npoaiiha?
3api Te nie naciiTiiaa 3neKa tcjkkiixi aanaqa?
3apt th nie 40CTa 6111a EMa namiixi oraua 1
3api iouii. hoch ydiaiKeHa
0 cy46iiHO HCMnaa?
3api 6aui'£> iiieuit 4a H3Tpi6Hnn> H noc.1i54Hi.er1 Cp6iina?
C P B H H y.
Behb ce cp6ci<a aacraBa Bue CBy4a anno,
II cpčcKa ce 6paba csa Cnyaa 6ope ciaBHO;
Tpafin'iapa Miimima
Il xpadpiixi uiafihauia,
II 6o»ia 4CCHH«a Epami npaBa Hama.
Cp6i> ce 6ie n kpbt. aie, 3a cbok) cao6o4y;
Cp6i> ce 6ie 4a 406ie CBoera B0fiB04y.
Ypa, cbo 0104a, Aorno Hani e BOftBOia!
Ypa cpdcKort poaa, JKubi Hani. 6io BOiiBoaa!
165
Hpna ropa, Cp6ia, Fin Bchb Cp6mn> ma^a, IIocecTpiiwa Eaaia, BoftBO4ima Miaia, Ayuiaat iiapcTBa yBVKy To cy uenipi cry6a, Kail 3arpy6n na lory 4yuiaH0Ba rpy6a.
Cp6i> co 6ie 11 t. A-
C ji
4oki e mi era no6aB ciora, H aaieacia Tent na Bora Hoinaaia Maui na Bpara, Kptnnia co nama caara, ll3K0uacM0 npary rpo6r>, Cp6iifii> npecra 6htii po6i.
3aBa4ii uaci nycra 3106a y naiirope sa naci 406a, A Bpa3ii ce ceiiiHiime, Te uaMi KpBgy 40 call miuic;
3a.iy4i> cBCiuit iuaKa rpo6i, CpčiiHi oda cyiKHH po6i!
Ciua Bpara call Cp6n«y Hpim cnainr’ 40M0BiiHy, Hue, 63iikt> nopyuiiiTH, 4o CKora ra noHH3HTH
H upeiHTH ry^ y poi'b, To e pacupe name nioit!
Micro ciaBBnxi Hejiaua
H papa 4yiuaaa,
Bora^ Hawi sacaii nOKiaan BoiiBOiy Cre4>aua, 4a ce 11041 hmimi pyayio
Banari, Cpcjii. 11 Bauaa, 4a B0fiB04CTB0 ocayro
Epaha naju roiiaiKa.
Cp6r> ce 6ie 11 t. 4-Cb. Mnieiuiihi,.
OTA.
0 Cp6iiHa kto he cnacrn 3nHiohHxi 041 iiponacm? Bt>pe Bewa y ry^iiaa, Cbo6 he cnacrn rem Cp6mia!
Cinam Cp6r> o ca Cp6o»n, Kao ne6a črpanimi rpoat.
Ciojkhmo ce 6paho Jinia! y cioni e nama ciua, .Iio6aBT> poia Beni iiaci CHaatii, Hue, Btpa, 63iikt> 4pa®H,
Hi’ nočtiirr’ Bpara mu, Mi’ y 6010 ocTar’ cbm;
Haiuro jkiiboti češi 0106040? Haiaii — naiafl 3a bio po4e! Ta eaapeii ynnpe ce! [rpece! Hyit — Bpan po6cTBa laaue AiUiio 6paho, ci bbmi he Eoin
Ciomht’ Bpara KpsaBon.
166
3a Kopncn ce Bpa3» 6ope, Mn 3a Bipy, HMe, 4B0pe; Tepanje cy Hbniin 4py3ii, 4oM0BMHe Baine ay3ii.
Eon Haci> Mehe ocTaBin’, Bpare heno mb no6m’.
Cpbcka
H caMi Mja^a CpČKima, Mimkomt. Me 3OBy;
Hmbme 4pyry Cp6Kiinio Anny KyMOBy;
HuaMi 4paron Boifina CpčcKon CBma CpCniia, .Hnon AHMBOn Cp6ima, HpaBon Cp6ima.
Mani mb e CpČKima Cpčcuon oma uhu;
Orna cii mii 40iitia
Cp6cKa MafiKO th !
Cp6l Cp6BHa pO4BTB,
Cp6cKa Mani 40ifini Mopa boboh Cpčinia, Hpaeor CpSima.
3aBHCTi>, 3406a, naeMHimH, To cy Bpara caBesBiniB;
Hanin: npaB4a, 'iacn b c.me OraaacTBa joo6aBi> npana.
AS4M0, 6paho, neMa cipa, Hama dirr’he oo6i4a!
5-	Maaeninli.
A'bK.imjA.
H hy M4a40MT> Cp6nHy Cp6ae p04iini,
CpčcKBMi hy ra, Cp6ima MjIkomt. 40ifini,
Hexa b oht> CpdcTBy 4a Onen, iiOBon CpGinia, linon 4H'iHorb Cp6ima, HpaBon Cp6ima.
Bojiime 64Hori> Cp6nna, Hen Ty^E ueo CBtn, MaKapi 4a ra 04’bBa
CBiua 11 cKepjen!
H Ka4i 6y4CMi yMpiTii Khepi hy moio saiueni, Hena jio6b CpfiHHa, HpaBon CpGiuia.
I. Cy6onihE.
167
Cpcckh
S cam, Cpfimn, cpčcKH cbiirb, Mme m’ PadHBOii;
I^bii mm 6 aaner^ MOfi: C’ CpčcTBOMi nadaft, CTOfi!
M ron by ce dpwaTH, 4<«t rodb GydeMi, dHcarn!
Beau cpGcKori OTua cbm, UpaBH CpČCKH CHHl.
O41 oma mh ocTaja lina dapa rpn: Une Cp6a, Mani h KpBi, IUto m’ y cpuy Bpn;
Odi Maiepe cbcth dap’b: Cp6CKH 63HK-b H OdTap’b Uma CBaKH cpčcKH cbiht, IIpaBH epfiCKH CUH-b.
4ab
Tehb he BOda, Kydi e Teoa, H caMb CpfiHHi 04 nopeKJia, M ko CpČHBb pado Mpbhy, Cooe HOdaMi, Ty^e nehy; IIIto e Moe, TOBaipeHO GpannMi,, Ko CBCTHBK) H aMaBCIt XpaHHM^, Oiam mh e TaKam, Gio, O41 Bbera cam, nacedil).
1OHAKB.
TypiHHi HMa IJapurpadi, OpaHiiyat IIapii3i cboB;
Menu CBe e Cp6nny line, e3i»<^ Moft!
3aio CBaKH neKa Mpe, Ko Mil line, eaiiK'b Tpe, BeM CB3KH CpČCKH CbIH'b, npaBH Cp6CKH CblHT,.
Ha Macro, HtMny HtMnua H Hhai BjaBH BMCl, A Eaniesy EpHTasKa
11 Him ropdii ciaci; Menu dafiie CpČKHHio, 3a bio clem,, wntm, 3a bio, Bem CBaKH cpficKH cmhi, HpaBH CpČCKH CblHl.
I. CyfiOTHhb.
OPIA.
Mnja Moa dOMOBnaa, CjaBiia cpGcKa BofiBOdHBa, CpČCKH 63IIKI, CpČCKO HMC, fl cam 6dH0 dHwani c’ Hbiine. To neMory mKO nperoptin, Ha rylje ce neby npMBOdtTH, M Tori hy ce dpwan TBpdO, 4a ra GpawnMi cBarda jioto.
168
Črpaura a 6ypa xaHact up Uth, Can npn qHCTOft 4a cmo cb-Lcth! Ha onpeay Baia 6mth, HeTpeča ce Hauers Kpinii. Ka4i homhcihmt, 4a ca»n. Cp-Girat npaBH, Cbc no Menn >ihcto Mine MpaBH. Ta Gpamihy CpGcTBO npBii 4o nociMtrae Kanite Kpon!
HenyuiTaiiMO B0iiB04HHy, Hainy winy 40M0Bnay, 3a koto cmo KpBuy HIM, 4a ce 4pyrn no atoft inapii! 64110 BiaKHO aKO ii3ry6nMO, Tp-fexoTa e Bnme 4a jkhbhmc, Ha ca6itn e 4o6nBena, CpGcKOsn. KpBH aaiHBeua!
M. OpeniKOBMiB.
fl li B O H H H.
Off 4tB0iiK0 4yino, 3iaheaa aGyKO, Tn aeiioGn weae, Hhtii ry6ii ceGe, 6p6o caMt n ronaKi Hat 4aicKe seMite, HaKi hy a onihn, A th hemt ocTam; JI hy doiosaTH, A th aelieni^ 3HaTH; JI hy n yMpt.Tn, A th aeheiHT. ayni; A kh4t 6y4enn> ayia, 4a cairn nornayo,
HenoataiH Tpyia 4o mott rpoGa lohn, HfelOMl CB^Ty mbh: 084^ iewn 4parn, Kora caMi. noyGnia, PyKaMa rpinia, A ca4a ra Tywua Hpaa šema iroGn, Upira aewia iioGh A TpaBHtia rpiH. Oft TH Hpaa 36MIB0, He6y4’ iparosn. Teama, H 3eieaa Tpano, He6y4H wy ropKa!
Hapoiaa.
169

Kto He«o6n aoMOBHtie, Maie apare oaeiBime, Kpeqa Ton.ia My neBpie;
Kto io moč« 3Bt»CTO, eraano, Heat My e MBJBCHbe Kamio, Ha 3CMjbH ocaMibeiit nie.
Kto nemodn abne 6aare, Heana, hito cy ayine apare, Heaaa, ihto e 6o®a cnaa; Meaaa ycra kto utanBa, PaiicKa My ce caacTb paaaBBa, 4a 6m caMO BiMaa 6uaa!
Ymt. h cpaue tboo Cyan, Hanm wyabH, nanin Tpyaii, 4omobiiho Ma Mnaeiia!
Th cii aiBa nacMeHBTa, Bcya^ no aeMJbiicn Mecnna! Moa pyaemia CBnaena!
4pt. Pasaari.
.llOEABTb 4OMOBHIIE.
HeMM HaMb 6 DJOaOBHTa, Ty e aocTa aočpa Bima, 4ocTa CM0K8, Boha, aciiTa, 4ocTa moaift aodpomma
Oft mo6nMT> io y HCTmry 4pary iianiy aoMOBimy!
Ty mc poan Mnaa MaiiKa, Cyime cimy Maaay BtKy, Tyaa iiaaa Moift inaftKa Hii3b cya6ime Tncay piKy.
Oft aioČHMt io y iiCTHiiy 4pary nauiy aoMOBHay!
M.iaaocTi> rat mii, crapocrb Ty mh, Ty oat apare creiioxb poaa, noOpaTiixi ce n noKyMiixb, 4b<>p'b co cBime n caoGoaa!
Oft močim io y ncTimy 4pary iiamy aonoBHiiy!
170
ntBa Ty4i> Beceia, Csora Myewi caacT 63HKa, Ty iiaai jina Hama ceja, rpoGjte 4parift noKoftmiKa! 0« iidGhmi to y HCTHHy 4pary sainy 40M0BBHy!
KaKO ueOn Jio6io »?
A norn6ejt Ka4i ioft npiin, 3au’ 3aaa>KeMi naBy cboio, 3aa’ hy jkbbIjt n yMpi™
Oft IfOGlIMl K) y HCTHHy 4pary naiuy 40M0BiiHy!
Hsi „IIpopoKa“ 1863.
Xy^A oco^A.
Ernra hi 6hikh ce Harnye, 31 Hto ce cnaiia, 31 heo 4Biirye;
IlTHHa Cl* BTflUO JKBprOTbBa, In juočesem pa304hBa;
Ba.ii ce 31 B8J0M1 CKynaft criKa, Bi Mope Haft4e 31 pine phKa;
3Bi34a 31 38^340 BKym aecKehe, Ena bi 4pyro »apne Meue;
Khi o6jaKi o6jam Kyiuye, Bi HEera ieqe 31 hebmi 3Be3ye;
Bee ce 4py>Kii, Bee ce nnpH, Kapi e bi CTBopa ut-iesu mupn:
Mene ae oco4a ®eae
Upon 041 aioGnue qemeHe.
4pi. ToiiaBi.
171
M oil i* o a i>.
. B«  V .K3	81 >o3
Eypa xyj«, »jate ywaci cima,
Hoht e TCMiia, neMa 3Bi34e ahcbb, Hciua jyae fiiaor’ cpefipa orni, 4a ce cjo»e 64iiopo4He Moh«
Bcana iiiyra CTBapua n.iaxa, H-fejia, 4tTe Kt Mafimi xbtji, K) oCflesia;
CKja4no Bce hcmhio ce pa34po6n, Hesia Tpara CTapoft, cpehaoii 406».
HeBa4aBO CBane jiaai 4aHima, Eto sope, cto cniMHor’ Jima!
P041 ce c6npa Bt mane HeOpoeae, 4a my caaBa nnna,^ ho noBeiie.
4p^. PasaarL.
II P O III H H.
Ax'b HH, axi HH CBOMHH’IHUT. Belil Hm pa4a Tpra aio6’ua fluxt; ripe4pare HsiTKe bcc co npeMT M31 Tpait aimo pasimiTeHiixi.
Axi Kaft cii 604c Tpraaa,
Ko fiojeBa 40'iiLia ce, Cafi ainiuHXi. pojKimi- aeniatima Mh^ nOMenjEiinuiiixi nema me.
,172
O Bose MOii — MOjpo ne6o HeaMipno cneHa ce oKport, Asti cnyciH koctckb ra caMO cnoHnaiuge cajie bt> nami ion;
4a 604c JioG’na Tpraia
Ch 4parc UBitne BiKomaft, 4a 60 bi „cnoMimy“ 4yxa;ia -Iio6e3HH Biane C4a4«n pati.
4pi>. ToMam.
y T y t) H H H.
Cp4ue woe Ty?KHO Ty®n
V CaMOTII »aiOCTHOft, KaKo lennpt Bcxiofi pyaca
y 4HB34H CTy4CH0ii;
3axjiam> paaiipocTiipaMi. pyue, PacTy, pacTy tokkc Hyne.
CjaByat utBa nične Kpacne,
Moe nične Tyryro,
Hohnn caio 3Bi34e hchc, Moiii nyrn Te»inn cy;
Cjae oko ropne poan, €pB mu naci. TBOft ne sasnonn.
Pyiina Ka4t ce šopa 36y4n,
3rnne c.ia4KH caiieKt woft,
Cp4na Mora mijjii Tpy4«
Ci> ynoMT, 6iro Bpyhn 6ofi;
Axi 04i> MaiiKe e cy46nna Pa34py®iua Maa4on cmia!
BcaKii noTOK'b poMonehn,
Mjiaae jiyne 64K411 atapi, BcaKH nynojbem uaisTeliii
Hbjh 40M0Bi)ue aapi;
Hema nupa, nema cpche, 4OK'b CO KT> TC6lI CblUT. HC Kpche.
0 Ty^lIHO TH HCMlbia!
Tbog rpy4H cy uaMb rpo6i —
Cpeha 6y4e onen KAHja,
CjaBam aao iiie poči;
4yXl ČOJKailCKM «a bhchhh Hem O4Mome 4omobiihh !
4p^. PasiarK
O CJIOBECy (ha PA3CTAHKy).
A 4para »ioaf 34pana 604«,
TbeKaA noii 4pyraMi> we B04», 11th MopaMi B'b 4ajbHii Kpafi.
Mopaitib Teče aanycTiiTn,
Mopawi jFoča ce jouiitii, Baču Macri 4pyro4’b mo 34aii
E. Axi npeXpara axi ne xo4», Ty ocraiiu, sbIscti mii 60411, Crpauina capri th Taiwb rpo3H ;
IlycT’ iiiMi BOftCKe, nycr’ iftMi Coe^ y Hapoain Jioče cbog
•Thome coiune th cb^th
474
A Ha 6oifime aa ohctbhho 3a npaBHMHO 4Omobhho, Mh 40.WH0CTH nact Bean;
0 He ioKaft, o tie Spann, Me4i> opo?K6Mi Teas k ii paun 34paBe caMO ce 40611.
'   '« 
B.	KaKi npiaane co 40MHe MlipHOTHXe 40M0BHH6, Kam seceao see ikrbh. Chbh coko« na4rB BHinaBe Crepe Kpma th pyase, Hobco4t> pa4OCTT> ce po4H.
A Hana4aBiia 4Omobhh6 — npe4i> opoata octi naif mhho —
Bi> 60ft we mene cpiia crpacTi;
Me4^ opoata rpojia dptae, Xpa6piixi> neie Ti>e Beceje Ba6n Jie roHauiKa yacT7>.
B.	4parn nyci’ KpsaBe Hye, Cait nie Bora na ae6’ upaiioe, MameBaBem KpuBiixi pant;
Hycru, nycTii luyMT opoata, Bo npaBimn poKa 6oaca
Bi KpiiB4ax,i> cKaiiiii mhiiTt h Spam.
A. 3a npaBimo Bort sie Baču, BapoBaf io ne nosaču, Beanii aaKOHt roBopn;
175
Jlor'b 40Mahw xpii6f> h Tpare 3anycTHTH cbog 6paTe, ;Iio6e ace, aoascHOcn Bean.
.S’. : ."seo: '
E. K40 60 TBoio aio6o CTpaatMT.,
J[so6e TBO6 coase rastna^, Ko Te rpo6a bote no»pe?
Ocil> »041)33 BHOKOiliaa
Pane 6040, yMHpnaa
Vna opusa cabnime.
A. 0 He naaKafi, 4para Miiaa!
Kmaa’ ce npaem, nocaonnaa
0 He Te»H »m HiiKapt;
Ilpocro bt> ropaxb cpua caa'ie,
IIpocTe Tpare co 40Mahe —
34pana 60411, Eori> re o6Bap’l
Iochhi Pa40HieBnht.
Moa AK)F,aBb.
£411 cn, Moa MMa Maaaocrt, fan a’»hbots caaana pa4ocrb, Kyat CH TOKO 044CTMa, Tano Hano npoaemjia !
A Hito cii ce yaaatnaa, Th 04» Moue, Ka®«, MHaa?
Sapi m HHcaui BipaHb 6io, ®eaio TBoio ii3nyHio?
Kojiikc cy ayre hoKh, HecoaBaio mob our, UpOBoaehii jiioyOaBb mok>, 4a nsuyiiHMb »earo tbok).
Ebo erase, cbo nyr«,
Iio KoifiMb cant 4ocra nyra, Paa’ aiočaBH ayrno tbos Hsry6io 34pasai cbos.
176
lipe he 4yHaBT> rope Hohn, Hero 4K»6aBi moh npohn, Hpe he caau atcem crain, Hen 4K)6nrn a npeciarn.
H E 3 H y ft E.
Hemani. mipa hh iiokoh, Hut’ y cpuy pa40cn koh, Cue 3a toGobi Tyryiohn, 4aiuo, Hohio y34Hinyhn, Gpi Gest reče a uenory faif, Btpyft BiiiuHtMt Eory.
Ky4ro4i xo40M^, Bora moibmi, 4a ce c’ toGomi pasroBopnni, Ka4T> ce c’ toGomi paarOBOpiimi, Beceo can't, Ky4r04i xo.wi ;
Gpi 0e3 TeGe h t. 4-
Moe 34paB.it n Becejte, Cbb 3a toGomti ecu MBmaeHte; Ty necy4H hii jtnora, Behe napaB^ b 4o6pora;
Gp 0e3 TeGe h t. 4-
y ihto cant ce 3aiK)6io H kok) cam. naMncjio, IfoGuhy e Gami 40 capin, HeKa saBiiCTi KaKO nptm; 6p 6031 rcGe h t. 4.
177
Ca^a, 4para, th pascy^a, yuipeaa aas'kai 6y4w, Teče 4»6hmx, Teče rpniMt, Teče jioč.ii.ehi cede ryCHMt; 6p'L fieai ie6e h t. A-
Moh 3opa.
Cja4Ka Tyro opna Mora M Dpecnaaa jiočaB« !
Cniuan, CDiuin Maaoft Moioft, Mori. cymecTBa Cofmhbm !
Hpn paaBMTKy pyftae 3ope, Ka4i ko aaijejt noaaBa, llpecraBH ioft wme mob OčaaHkMi aiwiion caa.
UpecTaBii, axt, mmjio0 Moioft, Kano aa hbomt. TyryeMT, Ksko 1’ Tyajaai 3a hbomi 4anio aohy y34auiesiT
M yanaa, 4a ce ua Me y cay mmo caacaja, [ctbomi 4a Me c’ TonuHMt j»6Be aye-y Mearauro sarpja;
A «a4i Kpacae oaa ateae Pyftaa 3opa OTBopa, Tn yinaa, 4a ce caaaa'b y iiCTaay npeTBopa.
C JO Hi HO.
Ai>4e C40HCB0 4a nieMO, 4a ce cKyua BeceaiiMO, Ciiory Tpk6a 4a 4p®BM0, Ako ima mu asejHMO.
Kto ce miicjh 4p®aTi B04e, Taft acTpifia aaaa 0B4e, HeKa Mie Kyliii cnaBaT’, Ka4rb ce c’ aaina homo®’ cuarar^
12
178
Sort e ra34H 4ao Bana, A oab Ha.ua 4ae cbhmu, 3aniT0 4aMe ae6n hmh 11 aecejii cb ra340Mb 6bun?
4oMahnae, cawo Byun, Ma y 64H0ft 3a ca4b pyMn, Ako naMb ce Hey34p'fcMa, Th henib Byhn o6a4Bi»a.
Aoiiahnae, mm kcjhimo, AO J’WTpy 4a Ct4HMO CaMO 4o6po tm aaci cayra, 4a ce hhkto nenoTyjKii
Ka4b ycTaaeMi 041 aciaia, Oiua by th pehn: xsaja, II Ka4b ohth Hey3MapHMi>j 0a4a 4a th 64arO4apiiMi.
OpeniKOBiikt.
M A 1 O J K A.
MaioiKa 604’ no34paBjbena,
Kep'b 3b BHHIIOMb CH HpHUpaBJbCHa,
Maio4Ka, maioiKa,
Maioi — waioi — nnna — uiua,
MaioiKa, MaiojKa,
Maioi — Maio.i — >nma.
O4 ayaaft rbno nncaiia, O41 3HOTpaii 3b BiiaqoMb aiHMana, MaioiKa h t. 4.
Kepb Biiaue pa4H ’»raMo, Maiojmmo miHMaMO, Maiom h t. 4.
Ae npHMH io 3a poie, Haft Teqe, 40Kiepb xoae, MaioiKa h t. 4.
Ty4b coch4b waft e nie, 4a wjiaxTiio bhhuc Bans, MaioiKa h t. 4-
Maiom, Kaii ch cTpHaa, 4a ch nacb nanoma?
MaioiKa h t. 4.
179
3iaif ce in [jociobumo, Me Bort 4a, onert Becem 4a naMir’ ne arydnno,	Ilie Be'iKpan 6omo nbM:
MaioiKa k t. 4.	MaioiKa 11 t. 4-
Hapo4Ha.
Hadhthhub.
I.
Secea’MO ce, 6paho mum, Kan Hani ra34a 4ae miaa, Bon My 4ao OBon csira, 4a nojKiiBn Maora lira.
IIIto on Bora ohi weiio, Bon My cne to noitaio, Haupe4an My csar4a bw’o, Mm wcjihmo Bpio pa40.
Ai’ e rycro obo Bnnue, OaHoin mu woe mne, HeysKpam iiaMi ra, Bo®e, Hen ce 4yro num Moate!
HerpidaMo aaBiwim, Kano Koin yMe num, Kai<o 3tia4e, Hexa »6opn, H ihto xohe, neKi roBopn.
Bam e, 6paho, 6omoi boih, 4a HCMOHte fitirn 6oia, Ocra micro npasao nano A bhho ce nek ii3Mawo.
3api g 38THMB niToro4^ craio. IIIto if npei^ naMa Bima Maio ? Cait lie rasia Tern 4oneTir, To BehE MyaH no naMenr.
4a Biiinre, Hanson iiMa y noipysiy rasia snaa, IIIto ra aonbui BeliMa nie, Cbo to BehMa nasy rpi«.
4oMahnne, caMO ®ypif, H namime Te nanypii Mai OHora y Oyyaxy, IIIto niecHiiBO lewn y MpaKy.
OpeniKOBiihi.
12*
180
II.
4aft 4a nieiio, 4a ce Beceaimo K041 namera 4o6pa AOMahnna, Kon Hana jas 4o6pa Birna dhth, 4o6pa Birna dhth h Becejo 6uth. 4o»aliime 40Hec4epi> Baai. anna, Ako xohemi, 4a i’ e Kyha MiipnaI Huey obh TBOift focth 401mm, 4a noce4e h y reče rje4e, Behi cy obh tbohi rocm 40m.n1, 4a ohh niio n 4a hotomi 6iio.
III.
4o6pw 40Mahiine H cbii foctii c’ HMnie!
Xsaaa aparoni Bory, Ka4t Banri 4anaci uory
HiBam!
Hama crapii Kaacy, Koin pMro aamy, F4n ce e4e, nie, 4a Ty xino nie
Byram.
A nama Hani Bean,
O41 CBer^ cpua atejn, 4a e nocjymaMO, Hani 4a iyfcny 3uaM0
Hte3HHy.
UpeMHoro F04flHa fl Caan. 6bua CBHMa
H 4pBCHa jtDa, Gpi cy 6uia caina
BpeMena.
flapy b DpocraKy
Ha ipaBiiOMi acTaaKy fl caiai yBihi 6n.ia Cay»KBHfl npemua
To naMTMMt.
Aa’ HOBie Bptne Hpeapiao e Mene, 3a ydaaatiiT’ ryry, OfiyKja caMi 4pyry
Komy.no.
181
CTaKiena n ajiania Hocraia cant saaTua, Kajroxfc mh paMeaa Haihe h HMeaa
Yapace.
Caj^ Me onerb iro6e
Focno4a h cayro
A Hesaajy, 4a caMi
H oaa, Koa csmt.
H 04npe.
CKyne 4’ co r4H crapun, 4a c’ 6m4h loaauH
Eeai Meae ne3aa4y, 3aro Meae 4a4y
AosBaiH.
fl CBh4oanM^ thkh, Ko e 6mo KaKBH,.
Craae 1’ obhxi BHKa, To e moa 4Haa
Mhphth.
1’4* ce 6iare hy4H CKyae M384« Jioah, Ca bbomi irfecMe noe 3a6opaBe cbob
HenoJte.
0b4* Maora 4*Ba Ha mb OROMb etna, Ioim> r4*Koa 4awa Hociaja 6h .cans
HaaiHUOM'b.
F41iK0H HeBhcTa
Mean 864a Miwa,
•loHMHhb y nehb Kpie, Mai air’ biiho nis
HoTaflao.
Aj’ aa aacrb iofl lonam! To aie moA KOaaqi, 4a y neha CTpeuHMi, Beh Melf 4py®TB0Mi Jitnnm
4a aciiBHMi.
4oMahnae 4parn, FocTO4K)6e 6iarn, 4aft mh qaaiy Maay, Ako heun. 4a majiy
IIpOBO4HM1>.
Hapi HaMi 4aBH4i Bean, 4a biiho BecexH Cpue aejOBiKa O4 HoeBa B*ha
4o 4aHacb.
182
H My	Bhpy,
Ai’ 3ami’ Hie wbpy OcTaBio cstiy, 4a 6m lanme Meiy 4ocTiir’o.
Maora e npe4CKa3ao, Ai’ to Hie 3Hao, 4a BpeMena Hama Oh’ npniHHHHii yama MaaTH.
Gp^ OBaKy Bpiiuy lomt 4a c^peMIlM^ einy, C hlom'l 6m napy cbcth: C’ EoroMi o uaMeiH, Bnuao.
Ohi e MOp’fl 3HaTHr 4a he Hact casnanf 4o6pn ra3ia 4a nart II cnpaBiiTH 3a naci.
OBy 'iacn>.
Haiet hcki uie, bcm. Komiki KOii »ean, HeKt yamaue 6poifi, 3a ce Mhpy Kpoift
llo BOIbIL
3aao, hi’ HC3Hao, Th ch Haci> ca3Baoy 4octohht> ch XBaue^ Ah’ h HHcy waje 'lamniie.
JKhbt. Hani. 48Kie 6iOj Pyijiio bhho nio, Focre 4oaeKHBO, . C’ hi>hmt> Beceo 6io 3a 4yro!
V.
4oki th 6ype He ycane. Onia, rasia, MXKy noh^r Eoit> th 6io Ha noMohil.
4p»Te name cbh y p^UH, A th rasia bhho Byun, Hacin rocie, 40k^ ue cBane,
183
Apaepi rasaa, ioctc cayaoi, 4» Te koh ae Hapyasu, II iianyan Mamy cmiMa, 41 nieMO 34paBiiy Bima: 343am uaMT, ra34a, th 6y4n, A3 Haci oner nony4n;
3a BejHKy caaay nauiy Caas y pyae cBaKii qauiy, 3anro 4a ce mu ne'ieMO, II y HOBan ene tcicmo, Xhtp®, cjojkho ni^NO caai, Koh ma BHime paai!
Kami. 6, 6paho, 6ojkh bojh, 4a aeMoxte 6mth 6oan, Dera mhcto npa3HO CTaK40, 11 bhho ce Beka HSMaiuo, CaaaKO cmo ra nonmH
* II y rpao caiiun.
Ca4a onen Hem ce tomb, Il to ra34H 6ami na o'in. Ma ce 3aro om axnio, H cečiiKa nauiKoaio — Mm heMO ce BeceanTH lomi bo tomc ecr’ h num!
Mm cmo, 6paho, KpaTKOriBiKa, lorm 4a nie oBori akna, Bon h ayma cbh 6m aroan Ci) Miiore 6pnre 6hjh ayan; 4caepi 4a ce KymieMO, II 4a BHHue ryuHeMO !
CByai e 4o6po, HOBua r4n e, IIonafl6oabe ran ce nie, Huey 4o6pa CBa y paw, Gpi HaMb TaMO bht’ Heaaro — Ha ne6y e caaBHJi paft, A ua aeMJbii BHimepafi!
4aHac’b ecMO, cyrpa hiicmo, 4o ro4Mne, Bort ana, t4h cmo, Bon he niiTan, F4H cmo 6mjh, A hhcmo ce hh Hannan — JiiiMO 48Kae y rpao, 4oki ce Hie yMpao!
Tbko, Mnaa 6paho, Baaa, To e nameri rasae Boaa, CBaKii HeKa 4<>6po nyae — Yaap« mh, 6pauo, cyae, 4a nieMO, 40KI HMa, HeKi ce hhkto neoTHMa!
OpemKOBiiht.
184
Buho nie 4oflaHH^ Ilerapi, BapaAHHCKM dani, ITonio e cto 4yKara CbC 3a 64381 43HB, lomi, ko Tome Bpaaa kohh, Staram dy340BaHi>. Kapao ra Kpaib Maria, 3eMibe rocno4api;
Bon t’ y6io 4oft'iiiHi nerapt, Bapa4HHCKM dani;
By4’ th nona ero 4yKara Cbc aa 64aHi 4am>,
IIetap-b.
3amro nona Bpaaa koma, 3.iaraab dy340BaaT>?
Al’ deci4» 4oftaHHi lfetapi., Bapa4HHCKM dani:
He Kapaft ne Kpaib Maria, 3eMibe rocno4ap'i.!
4a Tbi nieiui pyflao bhhj, HIro ho uicMb a, 4a tm nodarui itBOftaJUe, K’o IHTO HodllUT. H, Honio du pasay Ileuiry lloia By4HMa.
Hapo4iia
C B E
Kojhko e 04i> sope 4o npaora »paaa, Tojuiko n 40 rpoda 04i> npBora apaKa.
4oki ce aoBiKi. odaape, M cyaue Behb ctio, Behb 6 BpiMe Biaaora
CnaBana npHcnhio.
M H II E.
4aaaci> c’ 4ire iirpa.io
Iio npoiirabeMi UBthy, Cyrpa BH4Him> ropeliy
CaMpniy My cBthy I
Paao Btaam 41>B0iina
JIiode3HHKy Bio, Ilpif Beaepaboft pocn a Upaa 3CM1H Kpie.
185
IHbihmo ce, Becei’MO C’ oko >iaiue anna —
TKhboti osatt Herpae XniH4y ro4naa!
Epnre, fipaho, GauHMO,
JKaiocTH ce MaHHMO,
Ompkhhmo c’ cBapKaMa, OcBanHMo c’ nicinaMa.
Hrpaftre ce, Mia^aiiH,
Aoki Baci Mia40Cii ciy»H, 4^B0#>iHny uoGhtc,
Hhmi BaMi oGpaai npyani.
Khthtc ce pa40CTH,
4oki BaMi nBMy pystn, 4oki ce ci Bana Myipnqa
H Bece»e 4py»H.
6pi y rpo6y ie4eH0Mi HeMMpmne pywe, C6btt> pa40CTn 6e34yniHe Be4pe npcn cjywe.
JOrOCJABHHCKbl ryCJlAPT..
0B4i, 0B4i y 3a6«TH
BoanMi 4a«Ke np0B04HTR
Ci ryciOMi cBOiiOMi mmchomi, Hero 4yxo»ii y okobhxi IHeTarn ce no rpa40BHXi
Earni ci 04'fchoMi cbhichoui.
Ai’ wto cn mh th ywyKia, Koh’ 48 th 6 CTpyna nyKia
Fycio MOH TKaiOCTHa?
Cse^epT. cn mh BtpHa Gaia, Cne^epi 6m mg yrtwHia
HapoMi naca pa40CTHa!
186
Ila n HapaBi, H4«a Mead
Eie! h HapaBi, pen’ 6m, Bene
II y cy3aMi orpc3Hy;
Ka«’ 4a ayKi lOri-CjaBancrBa
Mai 404BHe 041 cywaHBCTBa 3a cpne 10 3arpH3ay.
4e4epi, 4e4epi crpyne mog,
Terae H4e 6pahe cbog He laihiMO aa Bora I
HeOu 1' aexeKi paubeHima
He6u .1’ Banaii OKOBHiiKa 64BOM1 4onpo 40 Bora!
Kaafre Bory, Kaat’re cb hiy, Hiro aa C406041, Bipy csery Tpnii pan KyKasa.
Kai’re, ci Hame m Hecjore lomi iiO4Haiua pane Maore 041 Ty^imua ayKaaa.
Ha, Hem tj^hhi, 4ymM8H-b crapii, 3a Hami aym 11 HeaapH, HpaBe4aHi he Mapmi Bori!
HIto e HbftMy KpaJbeBHhaxi, Kapa^op^axi, 6ja<mhaxi ilocaan ua cuaci nyi<a CBOri?
Cl M04HHX1 6p48, Cl KpmHHXl COpa Cl X184HHX1 B04a, ci CHHH Mopa, yym he naci Cmbhbi 6pan;
187
Ko upaMi Birpy caaMKa »a Ta 41 he imeaayrt Mp®aa CBaKa, CnaKii paajopt h naan,.
Ta 41 fee Cp6nm naaMeunm
Ca CJOBeHOM^ c’ sarpiHTii A CT, XpBaTOM'B Byrapnut;
O41 BCTOKa 40 3ana4a
Ta4i> CBa ona caja 1134a;
Hiro he T34i Bam 4ywMaHHHi?
4e4epi 4aKie crpyae mob
Tewae H4e 6pahe cbog
He Taftiiao 3a Bora!
He6w a’ aeaem paHteaiiKa
He6u a’ Banaft okobhhko EaHOMi 4onpo 40 Bora ! ..
Eft oayio! eft rpOMOBiif
IHro c’ opine y ’iaci obh, HoaafiTe mu Bainy noht:
4a mb rycaa BehMa 6'iri,
4a ciUHiflx^ na^eM^ phan, 4a bpoat cpqa Mory npoht..
flat 0611^’Te cuaoMt iicTOMi lOrocaaBCKM Hapo4i> xhctomi;
Ha4Mine My KptnKy rpy4i>;
Mynio 4aftTe m’ y sbeHHiiy
A rptcKOBe y aecmmy:
4a ra c’ 6ofiii csam 11 CByai;
188
4a ra hhtko Behb »e rubenn,
4a My hhtko nyn> ne npi«ni
4o Ky^eHHXt BHCHHa;
4a y KOjy 04 napoja
II OHt H3neji caam, noja PbjKHXl CBO0HXT BpjHHa!
— E. —
Mapi, h eopt>,
IIpaBHiie napoja nawt iuEhtt, hht. Bapi, IIpaBHne napoja nawt cnpGi nm> siapt, IIpaBnije napoja Bcixi« cpenT H3Bop^, HpaBime napoja nami cboth čopi
Me ce cnonnye nama csera cTBapi, 3a Mnpi> hht> cnpaBi) ci Tyftnn Bant e napi, Me CTaBH na nacnport ce Bhxt yuopi, Haft Bnane ce 3a jomt> ronauiKH Gopi.
3aro upuceace BcaKt, axi Mjaji aji crapi, 4a My sa cpeno poja 3MnpT e Mapi, 3aro cii Bom pojo.uoGOBb aGopi, 3a Micro recjo CBoe: Mapi h Gopis!
4pi>. ToMani.
18ft
TPOH AOBA.
Etna npoinjocTi, ajam upomaocit 6i>ua, Ka4i Ham napcm MohaHi, Beaim 6io; Ka4^ ch 4HMHe MBOp-BiHue Bio, M cjo6o4ho cboh ciepo Kpiua.
Ca4i «y rywo H40Kye BHja:
Kpyn ra y4eci y cyataHtcTBO s6io;
Cnasa MapKO atenm ronam Mio;
CBy4^ ra ayer^ npnrymye cnaa.
y 6y4yhHOCT^ tck^ ct ynanteMi rje4a;
CjHKa ce6n ofiehaHii aniTam, Ha ce Tpsa, h 6opH, 11 ae4a. —
IIIto e 6mjo? ihto jh e?... to anaMo;...
IIIto he 6mth ? ... aanieni e CBHiaKt...
Bate 4o6po: mhhhmo ce cano! —
I. Cyn40UHhs.
MaSka IJpnoroPKA.
(r. 1862.)
Kao raaa4i, raJ^t mora, Typa4i’a miBHa rpne, 4a pasny4H, 4a nporyTa, CoKoaoBe Tope Llpue.
Cokojobh, CKja4Ha 6pahar z
O46iaio ciijHe neTe:
64»hi no rpii Bpara Mere;
64am> no Tpn y rpoči cnpaha
190
Kpcranib - 6apaKb Mitiaiib HOCH, UpBH H46, KO last KOCH Oko ce6e 3Jo6ho TMynie, IIIto 40Mb xohe 4a My cpyme. Aa’ na 64HOHK CHHy, nyie, ySoifiia nyiuKa Cota, Ila ronaKy apno cryae Hocpt4-cpt4e npca rofina. Cb KpBii HBCMy 4yma Ctan; 0ct8bm ra Myrna csara: Ont H34iinie h Behb tchch y uokoh aiipa diara,.., EpaTb my Kpaie Ta4b upa-
CKOHH, II04106H ra Me^y ouh;
Ai’ HenpoiH Hail HbHMb cy3e, Hcn> m’ 113b pyxy 6apaKT> yae; A Mmana MpTBa cnycTH, Ha soieny TpaBy 40.it;
^MpO 3a 40Mb !“ — TOKb HSyCTH —
Ila noiCTH 6p»e 6oibe TaMb npeib BotcKy, F4iH0 a<ni y®acb iioTor’ 60a Biaia; Ht ce Kpine hoskh, Maw T4tH0 40CTa CBaKHXb 84a: Ty ihto cpera, cse ofiapa, Bo4C, kom, ctqe, napa;
Ee3b 04M0pa, 6e3b npecraiiKa, Ose 04b lorpa 40 no 4aHsa.
Ho 'iacb cy^cHb n HtMb pynn: 3aypna ce 3 e 6 e k b rpySn,. Ha ra nosKCMb tcjkko iynn, H na HCTOMb MicTy y6n — Ko nocineH xpacTb y ropnr Ha 3eM4Miny louaKb na4e; Hiitii 6KHy, hiit’ nposfiopH^ Herb 4yuiHuy Eory 4a4e.
KpBHHKb CKOMM, CapHKb lam, 4a c’ Onepy cb lapoMb Bpae; Am oh’ iacb rp4H0 man: 4p30BHT0CTb 4ytne upae. HtnxoBb TpehH 6param Hbo, Momhc Mia40 am ®hbo, y TOMb Tpeny 6anib 4ona4e 4a ocbcth CpaTCKe a4e. Oninne ce 3a KpBHHKOMb, Ko paaspeHb pncb ca KpHKOMb: „CiaHH sBipy ! . . . Oranu
CKOT6 ! . » .*
CacTHMfe ra, lIpecTpHace ra, H Kpcrauib My 6ap«Kb ore. — Ila npeib cbos 6p»e cryu«, Titao sp-Lio apHte Rpyna; r4t HaBsemhH n HaAaiH y»acb iioTor’ 6oh Bia4a; f4t ce Kpuie HoatH, Man;
r^iHO 4ocra CBaiinxt axa: Ty into cpera, cue ofiapa, Eoxe, kom, ctae, napa, Beat ojMOpa, fiest npecraiiKa, 4o npe4t easin H3MaKt 4aana.
Am h out — axt hc-bomo! — HefiuHuie cpihe fioxte, Hero m My fipara ofia, IIIto cn^oine Belit 40 rpo6a. Ct TypcKort inamja root sa-rpMH, Kapiant nocy nouyT rpa4a; 3pHQ Hbh 'ICJIO CIipBII, Te Ha scM.no MpraB na4a. Tko sacraay ca4t 4a ho— ch ? ...
Tko 4a Mine Typa4t ko-CH ? . . .
Grapa CoKa, 4«BHa Mam, Onitxt Tpiioxt xpafipiixt 464a, 4oiina y crant, 4a nxt rie4a; 4a HXt OIlITpHMt OKOMt nparn:
IIpe4t 340TB0p0Mt 48 iO# ne Cm
OKaMM ofipast cefia. Maat n May BH^e način:
’	191
„Xnaxa Sory! — km'ic ca-mo —
Haitt noTp'ia fipate TaMO, Hpnryinyiohb cnjnie crpacTK, 3a40B0abCTBa, Tyre, apa, H MaiiMima nycTor’ wapa. Onia ioii witBOTt cxafin, Kpcranit-fiapaKt fip3o 3rpafin; Huy jiofin ax’ Henia'ie, Hert y 4py®TBy afiopHTt sale : „Tpn iiMa40xt; CBa Tpoiftua 3a 40Mt cy mh xanact naia: H HCKBaciiMt cyaaMt anna, 6pt cy yapbit xpafipo 3Haia, IlpOCTO MBHMa, npOCTO fiy4K Moe MxtKO! apocTH Tpy4»! ... A 6apant hy cana hociitt; HvaMt 4011a 4Ba yayKa: 4oKt noxpacry, a hy kochtt, Ho upiUHHn ropcKort ByKa, 4ywnaHHHa, ko# iiaMt niberK C;I0fi04HIiy H KpCTt CBCTII — Obo peiiaBt nanpt4t crynir, r4i)H0 Bpexo spate Kpynn; r4t uaiiiKeiiihH n naiiaaK y>Kact jHOTOr’ 60a Biaxa; Txt ce Kpnie how, siaaa; r4tH0 40CT8 CBaKHXt H4« • . . Ty npext BoiicKOMt cse 40
Hohn
192
Cbož ,04p®a ciin ybaan, 4okt y Tpnnyii »Me moIth Cbof’ aaoTBopa, ropciiu iaBH Henorname — pa3ny4iiiue, Ko cTpauiHBe Maie »ume. —
Oaafi Hapo4T>, KOii HMa MafiKa ’BaKMXt, ’BaKiixi ue^a; 3api Oh Me^y aapo4HMa y naflcTpa»Hbu aero c±4a:
4a My MHia 3opa CBaae ?... K^aBB, bcihk^ 4a nocTaae ?...
IIpHOFOpKO JOHaKHHbO, Giasa, ciasa, ciasa Tebu !... A th Bpa®e Hauier’ po4a, 4pxhu, boii ce, npeaaft, ae-bn !...
H aam^ ycKpci Mopa cthEh Te ust rpoba naci U04ahn —
I. Cyu4e'iMhb.
4 E A E H H 6.
(EsirapcKa.)
rCoHije, MHie conne, chhoki sapam aafiie, Gunom sapam 3aft4e, cera en ck sabati !* 4eB0fiK0, 4ei!0tiK0, cym ci 3a6aBH.io, *Iy40 cy»n> ne4aio: EoriaHi ct 4eieiue On TaTKa, oti MafiKa, on 4eBCT-Te bpaKH, H on ocyMB cecTpu, h oti ce4yMB CHaxn. TaiKO My 4eieine cžiiiKeH h nom fhks, MafiKa My 4Cieiue e4eHi> KpaBaii bocokt>, SpaKH wy 4eie’a 4eBeii. py4« obhh, CecTpu my 4eie’a npebiio to pyso, Cuaxu My 4eie’a uiapeim uopabH
Uiipniuna 041 4p»- 4by4eBHTa Taa y 3arpe6y.
193
Jeka od Balkana.
Svemu svetu svitje zora, Kod Balkana nema dana! Usred gorkeh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadade.
Robstvo hudo, robstvo kleto, Kad če tebi svrha biti?
Kad če sunce blago i sveto Od slobode se roditi,
Da prosvetli mrku noč?
U naj daljnjoj sveta strani Več istine i slobode Dan dopre i veče brani Od Crnacah divlje rode
Svete pravde zlatni štit.
Samo gore od Balkana Od vapajah tuge ječe, Gde slobodi nema stana, A verige robstva zveče, Koje vežu kristjana.
U zabitne sveta Strane Slovo več se širi vere, Da spasenja sunce grane Svemu svčtu, — da nevčre Konac jednom nastane.
Nu vremena gde u davna Spasovo se slovo Čuše, Gdč davnosti dela slavna Ugled jesu krepke duše: Tu se ruši vere stan I
čuj me dakle otče blagi, U kog’ krilu svi su svčti, Kteri vid mi dade dragi, Da istinu mogu zreti, — Tvoga stvora sliši plač.
Na kamenoj evo steni Bugareči Bugar sedi, U zdvojenja strašnoj tmini Ufajuči k tebi gledi: Gospodine smiluj se!
Srodne puke daj prosveti, Težku bedu da poznadu Svoje brače, — te ih seti, Da izpune našu nadu, Da nam dadu slobodu.
Cujte puci, Slave sini!
Ke junačka majka rodi;
Nij’ vam srdce nalik stini
Od kamena, da vam godi Brače vaše nevolja.
Spomenite svojih deda
Slavna dela! ... da ljubite — Večni Bog vam zapovčda — Svoju braču. Izpunite
Puci — božju zapoved !
Stare moči dajte! od sna Prebudite . .. evo slave, Neuvehla, blagonosna Za vitežke rčsit glave, — Dosti evo lovora!
13
191
Ustanite ptici od sna! Poslušajte, kako cvile Sitna dčtca, (nije basna!) Kako turske divje sile Kčercu majci otimlju.
Od Mostara tužne glase Poslušajte.. .. U sred zime Sedi starci kako kvase Gore krvju; kako ime Zahman sinka nariču.
Ime sinka, koi blčdi U tamnici il’ u grobu. Majku čujte, ka pram sedi Trgaj uči divjem robu Kletvu neba dozivlje.
Mlado čedo, glej! zavito U povojih ledna snega Pokraj majke tu pokrito; Smrt uljulja nju i njega U kolčvci od leda!
Boso, gladno i bez ruha Tu u majke plače jedne Njih petero . . „Daj nam kruha!" Sirotice viču bčdne, „Tri smo danka bez kruha!"
„„Oj detčice danas samo Počekajte, dok se domu Povratimo . .. Skoro tamo Kraj če biti veku ovomu Od nevoljne žalosti!““
Tako nadom majka pita Gladnu dčtcu. — Sinak mali Ponajludji nju zapita: „Turčin kuču nam upali,
Gdč je sad naš, majko dom?"
Bčdnoj majci tad niz lice Gorkeh suzah potok teče; Gledeč tamo, gdč zvezdice Nočju sjaju, tužna reče:
„Tamo.. dčtco .. naš je .. dom."
Svemu svetu s vi tj e zora, Kod Balkana nema dana, Usrčd gorkčh suzah mora Gori, gori ljuta rana,
Koju robstvo zadade!
Aleksandro! dobitniče
Od Perzije .. . Kastriotiču!
Kog junačtvo i Turci diče ...
O vitežki Kraljeviču!
Od Prizrena sunašce !
Sjajne zvezde bolje dobe!
Vlast nad kojim nema tmina, Otvorite vaše grobe!.. . Gle!. .. to vam je domovina!
U verigah tužni rob!
Aleksandro, čordu hvati! Kastriotič! Kraljeviču!
Vito kopje i mač lati, Te pokušaj svaki sriču Po nčkdašnjoj navadi!
Ostrožinski.
195
Putnik.
Bože mili, kud sam zašo? Noč me stigla u tudjini, Neznam puta, neznam staže, Svuda goli kamen gaze Trudne noge po pustini!
Još konaka nišam našo! Sever brije z snežnog’ brda A tudjincu siromaku Još je veči mrak u mraku, Još je tvrdja zemlja tvrda.
Na okolo magla pada, Zastrta je mesečina, Nevidi se zvčzdah traga: Majko mila, majko draga, Da ti vidiš svoga sina!
Da ti vidiš njega sada Okružena od zla svega, Ti bi gorko zaplakala, Ruka bi ti zadrhtala U žalosti grleč njega!
Zašto tebe nišam slušo, Kad si meni govorila: „Nejdi sinko od matere, Koja mekan krevet stere Tebi usred svoga krila!“
„Nejdi sinko, draga dušo, Nej d’ od krova otčinskoga, Tudja zemlja ima svoje, Nepoznaje jade tvoje, Tudja ljubav ljubi svoga!"
Govoreč u sebi tako K jednoj kolibici klima, Koju spazi iznenada Umoreni putnik sada I zakuca na vratima.
Otvorajuč sve polako Zamišljena: kto če biti? Glavu pruži jedna stara, — „Daj u ime božjeg’ dara Bako meni prenočiti!“
„Primila bi tebe rada, Ali vidiš da spavaju Ovde sinci tri i kčerce, Koje celo majke srce I svu kuču izpunjaju."
„Nij’ daleko več od dana, Več pozdravlja pčvac Vile, Dok sagrije danak boži, Malo vatre bar naloži, Da odtopim smrzle žile!"
„Vatra mi je zapretana, Drva nemam skoro nista, Ovo malo, što unutra Treba mojoj detci sutra, Kad se skupe kod ognjišta."
„Za tudjinca ništa nemaš, Tudja majko, kad te moli! Tudje dčte tvoje nije." S tim mu grozne suze dvye Niza lice kapnu doli.
13*
196
Gde su ruke tvoje majke Sad, da skupe suze sina? Gde koleno, da počine, Da si težko breme skine? — Gde je tvoja domovina?!
Ko da su mu zmije ljute Ovim rečmi srce stisle, Ukočeni putnik stoji, Leden znoj mu čelo znoji I otimlje mozgu misle.
Ali oči uzdignute
K strani gleda — ah onamo, Gde od drage domovine Svako jutro sunce sine, Tam ga želja nosi — tamo.
Tebi opet duša diše, Tebi srce opet bye, Domovino, majko sreče! K tebi opet sin se kreče Od radosti suze lije:
„Primi opet svoje dete, Primi, vek če tvoje biti, Ljubit’ tebe svako doba, U svom polju daj mu groba, Svojim cvetjem grob mu kitit"
Preradovič.
Oda Bog.
(Iz ruskega od Državina.)
O ti prostranstva neizmeren, V osnovi bitja sam čutljiv, Vremeu tečenja neprezeren, Brez lica v treh osobah živ; Edin in vedno duh povsoten, Nikolj začet, nikjer stanoten, Nikomur ved izkaz, izlog; Ki vse so soboj napolnuje, Objemlje, stvari, ohranuje, Imenovan ki nam je — Bog!
Premeril ocean globoki, Soštel bi pčsk in zvezd oči Modrosti bistre um visoki, Le tebi mere, čisla ni 1 Celo duhovom posvečenim,
Iz bleska tvojega rojenim, Ni moč prebrati tvojih knig, Če v tebe misli drzno vprejo, O veličanstvu tvojem mrejo. Ko v večnosti preminjen mig.
Meteža bitnost pretečeno Iz brezdna večnosti pozval, In večnost, od nekdaj rojeno, Si v sebi samem osnoval.
Po sebi sebe sostavljaje, Iz sebe lastnih sil sijaje, Si svit, ki svetu je iztek; Storivši vse z besedo jedno, Se prostiraje v djanju vedno, Si bil, in si, in boš na vek.
Verigo bitij v sebi snuješ, Jedinši v sebi vse živiš, Začetek s koncotn ti sklčpuješ, Življenje, smrt dele, noviš. Kot iskre vdirajo, pospč se, Iz tebe solnca tak rode se; Kot zimske mrazne ure v zrak Drobtince ivja blesketajo, Se zibljejo, vrte, sijajo Pod toboj v brezdnih zvezde tak.
Svetil gorečih milioni V nezmernosti širin teko, Namena tvojega zakoni Življenjedarno luč lijč. Pa te ognjene vse lampade, Kristalov žarnih te gromade, Valov kipečih zlat obroč, Bleskeči jasni ti zrakovi, Sviteči skupno vsi svetovi, O tebi so — o dnevu noč.
Kot kapljica spuščena v morje Je pred toboj obok nebes, Kaj z menoj vred očitno stvorje, In kaj o tebi, kaj sem jez? V nadzračnem oceanu zdatno Če množim svčte vse stokratno Z milionmi drugih — in če to S toboj primčrim, drzen zdenja, Je komaj male pikce tčnja! In jaz o tebi — nič celč.
C’lo nič I — Pa v meni ti bleskuješ, In z veličanstvom svih dobrot Ti sebe v meni obrazuješ, Kot solnce v mali kaplji vod. Niči — Pa življenje v meni snuje,
197
Na kviško vedno me dviguje Nesitih želj nekak obeut; On biti mora, duša pravi, Prevdarja, misli, sklepe stavi: Jaz sem — tedaj in on je tud.
Ti si! — priroda oznanuje, Pričuje to mi srca krič, Razum me tega uveruje, Ti si! — tedaj jaz nisem nič! Vesoljnosti kolence mično. Postavljeno v sredino dično Verige krasne člen sem tvoj: Kjer jenjal si stvari telesne, Kjer duhe si začel nebesne, Si konce zvezal ti z menoj.
Vezilb svetov tak IStečih, Mejnik telesostvarjenja, Sredinopičje vseh živečih, Začetna črta božestva, S telesom prašno prenehaje, Gromovju z umom ukazaje, Sem car, in rob, in črv in bog; Pa tako čudovitno bitje Od kod je prišlo? Jasen svit je, Da ni storitba lastnih rok.
Iztok življenja! blag daritelj ! Ti duše moje duh in car! Izdihljej tvoj sem, o živitelj! Modrosti tvoje slavna stvar. Pravici tvoji voljno bilo, Da smrtno brezdno prehodilo Nesmrtno bitje moje bi;
Da v smrtnost je moj duh ovil se, In skozi smrt bi povratil se V nesmrtje tvoje večnosti.
198
Razmotrenju da duše moje, O večni Bog nerazumljiv ! Mogoče ni do sence tvoje Načrtati, moj čut je živ I In ker dolžnost je slavodatka, Vmerjočim pa krepost le kratka, Drugač ne morem te častit’, Ko srce vzdigati do tebe, Pozabiti v strmenju sebe, In blagodarne solze lit’.
Poslovenil Koseski.
Pušku na klin.
I.
Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Ostro pero bistar iim Neka nov nam tare drum.
Na oprezu dosta bjasmo, Baruta se nakusasmo;
Al nam oprez barut oči Otudjiše svijetloči;
Pušku na klin i. t. d.
II.
Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Oštro pero bistar um Nek svetloče tare drum.
Oružnica puna dike
I stegovah lovorike;
Njiva znanja pusta, pusta, Svagde magla gusta, gusta;
Pušku na klin i. t. d.
III.
Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Oštro pero bistar um Neka znanju tare drum.
Šakom do sad borismo se, Duhom od sad digajmo se; Sakom da smo štit krščanstvu, Duhom pružimo stup slavjanstvu.
Pušku na klin i.. t. d.
199
Slovensko dčkle
Kakor vijol’ce cvet, Razveseluje svčt Modro, ponižno Slovensko dekld
Včnček na glavi se Bliska ti ’z kitice Rožic zelenih, Slovensko dekle!
Lilija, vrtnica, Mila ti šmarnica Ličice krasi, — Slovensko dčklč 1
Svitla ko svit neba Plamena vtrinjata V tvojih očeh se, — Slovensko dškle!
1 Zalo ko rožica
Srca pobožnega J Bistre glavč je C Slovensko dekle!
Lčpo ko angelji
V cvStji nedolžnosti Sladko prepeva Slovensko dekle 1
Žlahtno ko trtica, Milo ko lunica, Solnce dšklet je Slovensko dčklč 1
Dokler človčški rod Ima po zemlji hod Bode slovelo Slovensko dčkle!
Koseski.
200
Nekfere srbske
Amanet sr. — svetinja. Bacim sr. — vržem.
Balkan, visoka gora na bolgarskem in srbskem.
Barjak sr. — zastava, bandera. Beda sr. — ne volja.
Boja sr. — barva.
Briga sr. — skrb.
Bus sr. — grm.
Buzdovan sr. — pernati kij. Čelov — poljub.
Cizi č. — tudji sr. — tuji, ptuji.
Cnost č. — krepost.
Camac sr. — čoln.
Čaša sr. — kupica.
Čedo sr. — dete, čestoput sr. — dostikrat. Čeznutje sr. — hrepenenje. Čorda sr. — sablja, meč. čuvati sr. — varovati.
Darmo č. — badava sr. — zastonj.
Dbati e. — marati.
Dostanem č. — dobim.
Dravi e. — dereč.
Dušmanin sr. — sovražnik.
Evo sr. — glej.
Gamad sr. — drhal.
Gazda sr. — hišni gospodar.
Grana sr. — veja.
Grudi sr. — prsi.
Hajiti č. — braniti.
Hejno e. — krdelo.
Hezky č. — lep.
Hiljada sr. — tisuč.
Hoditi č. — baciti sr. — vreči.
in češke besede.
Hubička — čelov — poljubec. Hubivy č. — pokvareni.
Hvatati sr. — loviti.
Chasa č. — mladež.
Chuza č. — potovanje.
Hi sr. — aneb e. — ali.
Iliri — Jugoslovani.
Jad sr. — nevolja.
Jeka sr. — odmev.
Jen č. — samo.
Každy č. — vsaki.
Kiša sr. — dež.
Klam č. — prekana, laž.
Klesnouti č. — pogreznoti se.
Klisura sr. — pečina.
Kob sr. — osoda.
Kojiti č. — dojiti.
Kolevka sr. — zibika.
Komad sr. — kos.
Kosovo polje, bojišče med Srbi in Turki na dan sv. Vida (15. rožnika) leta 1389.
Košulja — robača, srajca. Krevet sr. — postelja.
Krkavec č. — krokar, vran.
Kvčt č. — cvčt.
Kynem č. — gibljem.
Laska č. — ljubav sr. — ljubezen.
Lepir, leptir sr. — metulj.
Lnouti č. — prilepiti.
Loža sr. — trta.
Lučina č. — travnik.
Ludi sr. — neumni.
Luna č. — val.
Lv č. — lav sr. — lev.
201
Marny č. — prazni.
Mejdan sr. — dvoboj.
Meka — vabilo.
Meta sr. — konec, cilj.
Mezi č. — medju sr. — med.
Miriš sr. — blagi vzduh. Mluviti č. — govoriti. Mrav č. — nrav, navada. Munja sr. — blisk.
Mutno sr. — kalno.
Nadežda — nadeja — nada — upanje.
Nahoditi sr. — naškoditi.
Nebožka e. — pokojna, rajnka.
Nemeškati č. — ne odlagati. Nevin — nedolžen.
Niče sr. — klije.
Nužda sr. — sila, potreba.
Obarati sr. — podirati.
Obodriti se sr. — ohrabriti se.
Okruten sr. — ljut.
Olovo sr. — svinec.
Omraza sr. — sovražtvo.
Oprostiti se sr. — slovo vzeti.
Oriti se sr. — razlegati se.
Oroduj č. — prosi.
Osveta sr. — maščevanje.
Osyka č. — trepetlika.
Ošemetny č. — zvit, zvijačen.
Otvoriti sr. — odprčti.
Pan č. — gospod.
Paže č. — naročje.
Pekny č. — Ičp.
Perivoj, bašča sr. — vrt, ograd.
Perun, bog groma pri paganskih Slavjanih.
Pestra č. — pisana.
Pevny č. — čvrsti.
Plačem — jokam.
Plapolati č. — plameneti. Pobeda sr. — zmaga.
Pobčditi sr. — premagati. Podrum sr. — klet.
Pochaziti č. — pohoditi, izvirati.
Poreklo sr. — narečje. Pram sr. — vlas, las. Prama sr. — proti. Pramen č. — žar.
Pratim sr. — spremim. Pritvornost sr. — himbenost. Prkositi sr. — vkljubovati. Pro č. — za.
Proč č. — zakaj.
Projuriti sr. — prešinoti. Prouditi č. — naganjati. Prozor sr. — okno. Puk sr. — ljudstvo. Raditi sr. — dčlati.
Raja sr. — kristjani na Turskem.
Rat sr. — boj, vojska.
Rešiti sr. — kinčati.
Rožen č. — rodjen sr. — rojen. Rozkoš č. — radost.
Rychle č. — hitro.
Sarafan, ruska deviška haljina. Sat sr. — ura.
Sboriti sr. — govoriti.
Sččati se sr. — spominjati se. Sedlak č. — kmet.
Sitan sr. — droben.
Škot sr. — živina.
Skveti č. — lesketati.
Slib č. — obljuba, obečanje. Sloup č. — mreža.
202
Slovan, Slavj an, splošno ime vseh Slovenov, namreč: Slo-vencov, Hrvatov, Srbov in Bul-garov na jugu, potem Cehov in Slovakov, Poljcov in Rusov na sevru, vseh skupej 84 milijonov duš.
Smelo sr. — pogumno.
Sotva č. — jedva sr. — komaj. Spana č. — giba.
Spasiti sr. — rešiti.
Společni č. — družtveni.
Stejny č. — jednak.
Stiditi se sr. — sramovati se.
Stignuti sr. — doseči.
Stinj, stčnj sr. — duša v sveči. Stol e. in sr. — miza.
Stoprv sr. — še le.
Stožer sr. — steber.
Stribro č. — srebro.
Strogo sr. — ostro.
Studeni sr. — mrzli.
Svibanj sr. — veliki travenj, maj. Svornost č. — složnost, sloga, edinost.
Šablenka č. — sabljica.
Stest č. — sreča.
Šutiti sr. — molčati.
Tajni sr. — skriven.
Talas sr. — val.
Trag sr. — sled.
Tražim sr. — iščem.
Tvar č. — podoba.
Uprimen č. — iskren.
Uzkrs sr. — vuzem, velika noč. Uslechtily č. — blagi.
Utlčti č. — vgasnoti.
Uz, uza sr. — zraven, poleg. Užas sr. — strahota.
Vadne č. — pomankljiv. Vahavy č. — zamuden.
Vapiti sr. — upiti, glasno klicati.
Vatra sr. — ogenj.
Vdeky č. — mil.
Velebny č. — veličanski. Veno vati č. — posvetiti. Veno č. — dota.
Vice č. — više sr. — več.
Vlast č. — domovina.
Voče sr. — sadje.
Volati č. — klicati.
Vznik č. — izvor.
Vždycky č. — vsegdar.
Vy č. — iz.
Vysloviti č. — izgovoriti. Zabava sr. — veselica. Zahman, zalud sr. — zastonj. Zanecham č. — ostavim sr. — zapustim.
Zdar č. — teknoti.
Zdor č. — vkljub. Zmar č. — pogin. Zmija sr. — kača. Znoj sr. — pot (od vročine). Zoufaly č. — zdvojen. Zvyk č. — navada, nrav. Žadny č. — nobeden. Žadostiv č. — poželjiv.
Ziznivy č. — žeden, poželjiv. Žuditi sr., žadati č. — želčti. Žurno sr. — brzo.
203
Kazalo.
stran
Molitev.............4
Predgovor ......... 5
Cesarska pčsem ...	7
Slovenija careviču Rudolfu  .............9
Kdo je mar..........10
Naprej zastava slave . . 11
Vojaška. Kaj bliska se . „
Vojaška. Oj tovarši . . 13
Vojaška. Pet erevlj ev morim ...............14
Budnica. Bratj e, kli če domovina ...... 15
Lavdon pri BSlemgra-du..................„
Pčsem brambovska .	„
Prisega. PredBogomsmo 16
Brambovska dobra volja ................„
Voj akom za slovo . . 17
Molitva granieara • . 18
Ljubav junaka prama svojoj majci. . . . „
Oproštaj vojnika s Iju-bovcom ...... 19
stran
Moji sabljici. Oj ostra
moja sabljica .... 19
Davoria. Rad našinci idu 20 Popotnica srbska. Rado ide Srbin...............„
Davoria. Bubanj zove . 21
Napred. Hajda bračo . . „ Pčsma junačka. Hajd u bitvu..................22
O bitvi. Bili nam junači . „ Slovenski duh. Hej Slovenci ..................n
Slavska reč. Brod nek čuti udarca........23
Slavjani. Tko je rodjen Slavjan............25
Hej Slovane!	.	.	.	.	„
Kjedomjemoj?.	.	.	26
Moj stanak. Gdč stanak moj ?...................
Kdedomovmuj?. . . 27 Podebradskd. Moravo!
Moravo..................
Rojakom. Hej rojaki . . 28 Hajdmo! hajdmo bračo . „
204
stran
Složno, složno bračo mila 29 Slogi. Čista devo . . . „ Slava Slovencom . . 30 Za Hrvate naše brate „ Reč domorodca ... 31 Ne ud a j mo se! . . . „ Neb oj mo se bračo mila . 31 Slavjanom. Bratje to mi „ Grobničko polj e. Prosto zrakom...............„
Vsakemu svoje! Prosto reže................33
Slovenska domovina . „ Domovini. Bodi zdrava . 34 Domovina. Ptica goru . 35 Najmilija mi pesma . „ Společni. Sedneme si . 36 Domovina. Beseda sladka „ Rodu na poštenje. Svim, koji se..............	„
Napitnica. Dajmo žalosti 37 Zdravica. Puna srca . . „ Z d r a v i c a. Kozarce v roke 38 Zdravica za Slovence „ Napitnica. H’ ovako . . 39 Dolenska. Pridi Gorenc . „ Pisen Čecha. Kde muj je
kraj.................40
Dolenska zdravica.
Prijatli obrodile ... 41 Gorenska zdravica.
Bratci veseli vsi . . . „ Napitnica. Pimo ga, pimo 42 Čašo moja, čašo moja! . „ Zdravica. Hočeš zapeti . 43 Napitnica. Nikaj na svetu „ Zdravica domorodna . 44
stran
Lizinka — ach, to je devčeI ...... 45
Zadovoljni Kranjec.
Od straže hrvaške . . „ Oda vinski trti ... 46 Vinski hram. Sozidalsem
si....................47
Veseli hribček. En hrib-
ček bom kupil .... 48 Kimovec. Trtica mila . . „ Ženuška. MA tys laska . 49 Naj bolje vince . . . „ Kolednica .... . 50 Moj spominek. Kdo ro-
jen ...................„
Domovini. V domači po-krajni.............51
Milotinke I, II, HI . 52, 53 N,ašazgodovina. Bridka žalost ................. „
Na vlast. O vlasti ma . „ V spomin Valentina
Vodnika ..... 54 Himnus na Vodnika . 55 Vodniku. Pesmice tvoje .	„
Vodniku. Pred tisoč spomladmi .................
Triglav. V gorensko ozi-
ram se................56
Savica. Noč na nebu . . 57 Slovo Žolcpaškim pla-
ninam ................58
Husitska. Tešme se slad-kou nadeji.........59
Ljubezen domovine . 61 Proletj e domorodno . „ Podlipo.................62
205
stran
Prostost. 0 veselem jutra zoru.................62
Slovenska dežela . . 63
Večerni obrazi 1,11,111 64
Na vlast. Vlast, jake to . 65
Na Dr. Prešernovem
grobu................„
V spomin Prešernu . 66
Bože, Bože..............
Strunam. Strune milo se
glasite...............  .	67
Hrvatska domovina . 68
Slovenka. Kaj maram . „ Nitra. Nitra mild ... 69 Pobratimija. Naj čuje . „ Slovenskim dčkletom 70 Uspomena na Vraza,
Blažeka i Nemčiča . 72 Slovenkam. Dčvo mila . „ Vltava. Vltavo, Vltavo . 73 Slovenska deklica . .	„
Kranjski fantje ... 74 K ud? Kud trtamo bračo . „ Pod oknom. Luna sije . 75 Lahko noč..........76
Pri luni. Mila, mila lunica .................
Kovdrskd. Neni muže . 77 Kovaška. Ni moža ga . 78 Milica. Tak je sladka . 79 Naj lepši. Lepše rožice
rodila ....... 80 Mojemu narodu . . .	„
Ukazi. Da ne smem . . 81 Sila spominja . . . . „ Zgublj ena včra . . . 82 Vojenskd. Vzhuru bratfi 83
stran
K slovesu. Kaj od mene preč...................84
Mornar. Nezvčsta bodi zdrava....................
Kam? Ko brez miru okrog 85 Nezvčsta. Ljubca moja . „ Nezvčsta. Ti si djala . 86 Žalost. Ko ptičica sem . „ Zagorska. Bom šel na
planine................87
Sp orne n. Sččaš li se onog sata..................„
Slovo Milice . . . . 88 Slovo. Draga Minka . . „ Vse mine. Kje so moje rožice .  ............„
Svarjenje. Stoji, stoji tam lipica............89
Svornost v narodu. . 90
Sarafan. Stara mama . . 91 Haj d na gore . . . .
Žalosten glas zvonov 92
Več e r ni c a. Glejte že solnce zahaja.................
Zvonikarjeva .... 93 Veselja dom ..... „ N o v o 1 e t o........94
P oj m o radi . . . . . 95 Vesela šola ...... Učitelj . .............96
Slovo učencov . . . „ Nedolžnost ..... 97
Sladko umfiti . . . . 98 Go sl im. Gosel vsaj jemati „ Življenje. Popotvanje, bratje je naše .... 99
Prašanje — odgovor . „
206
stran
Majci. Jeli jošte ... 100 O spremenu Ičta . . „ Slovenski. Bože muoj . 101 Tolažba. Ne plaši se . . „ Zvezdam. Tam na nezmernem . ..............102
Pet čašah...............
Zvčzde. Tukaj gori se neznani ..............103
Star pevec ne boj se peti................„
Na grobih. Blagor mu . 104 Oluja. Oblači se viju . . „ Sirota. Mati ziblje . . . 105 Hči na grobu matere . „ Pčela. Zu .. zu .. zu . . „ Moja vožnja .... 106 Sirota. Zunaj veter brije „ Zvezda. Tam za goro . . 107 Dve utvi................
Na razhodu. Kje so časi „ Slovo od lastovke . . 109 Lahko noč...............
Vlastenska..........110
Loč en j e. če labudi odlete  ............111
Popotnik pridem črez goro  ............112
Opomin k veselju . . 113 Želja Slovenca na tujem ................114
Tolažba. Za vsako cvčtko 115 Tuga. Odkar dušo . . . „ Danici. Tebe še gledam . „ Vinske Mušice . . . 116 Dčvy slovanske . . . 117 Brodar. Oj talasi mili . „
s ran Spomin otročjih 1 St . 118 Bleškojezero. Otok ble-
ški kinč nebeški . . . „ Tujki. Prosim te . . .119 Pomladni sprehod . . „ Na jezeru..........120
Slovan jsem a Šablen-
ka .............. ...	121
Ptičici. Blago tebi. . . „ Lahko noč..............
Moja ladja. Plovi, plovi 122 Ribar. Ribice lude . . . „ Noč na Blejskem je-
zeru ................123
Zdravljica. Prijatli, obrodile ............„
Grabljice...........124
Podskalska..........125
Ipava ....... 126 Bohinska. Čudopolna . „ Pozdrav. Pozdravim te . 127 Gorenke. Če gori pogle-
dam ....... „
Peričnik..........128
Na goro, na goro . . . „ Slava vinu ..... 129 Ach ne-ni...........„
Planinar. Vis,oko vrh pla-
nin stojim.........130
Lovska. Pustimo zidovje „ Kmet. Ko pomlad se bliža 131 Dobrovoljni kosci . . 132 Ml a tič. Urno cepec . . 133 Orač. Pomlad potrka . .134 Kosec. Železa, dvč osli . 135 Plevica. Me smo deklice 136 Ženjica. Pšenica je zrčla „
207
stran Perice. Mati zakliče . . 136 Solzice. Tebe kličejo. . 137 Venec ljubezni I, II,
III, IV..............138
Samo. Kje nek zemlja . . 139 Vysoka hora . . . . „ Sila spominja .... 140 B o r b a. Kud ste svibnja mog 141 Sanja. Pri zeleni mizi. . „ Srca sile. Kada gledam . 142 B čel ar. Bučelice rojite . „ Lčpa Anka..............143
Moj vrtec................
Na vrtu. Po vrtu sem hodil 144 Mati. Dete revno, dčte malo „ Planinarica .... 145 Jadransko morje . . „ Moja gomila . ... „ Pesem starega Kranjca 146 Ruže. Vidio sam ruže . . 148 Pomlad. Pomlad mila . . 149 Dobro jutro. Lahno gine „ Studenček..............150
Petelinček ...... Šent-Urbanova	.	.	.	151
Občutki. Ko zagledam	.	„
Novoletnica .	.	.	.	153
Zjutraj. Solnce čez hrib-
ček gre................n
Pod prozorom . . . „ Delapust. Prijazno zve-
nenje ...............154
Moje jutro. Vse že rože „ Zvečer. Solnce je že utonilo ..................155
Udaljenoj . . . . . 155 Večerna. Solnce sej e skrilo 156
stran
Sprehod. In srce, ti se . „ Zvčzdica. Mrak tihotni . 157 Slane a. Je pa davi. . . 158 Uzrok. Pitaš me . . . . 159 O polnoči moj duh bedi. „ Slava mladosti . . . „ Cirilska azbuka . . . 161
Carska (pučka) pesma . 162 Sudbina srbskog roda 164 S r b i n u. Več se srbska zastava ................„
Sloga. Dok je čista ljubav 165 Srbska dčklica . . . 166 Srbski junak .... 167 Davoria. Teč’ če voda . „ Dčvojci. Oj devojko dušo 168 Domovina. Kto ne ljubi 169 Ljubav domovine . . „
Huda osoda..........170
Moj rod. Bura huli . . 171 Prošnja. Ah ni, ah ni . „ U tudj ini..........172
O slovesu...........173
Moja ljubav .... 175
Čeznutje. Nemam mira . 176
Moja zora. Sladka tugo . 177 Složno. Ajde složno da pijemo
Majolka.............178
Napitnica I. II. III. IV.
V. . . .............179
Dojčin Petar .... 184 Sve mine..............„
Jugoslavjanski guslar 185
Maribor. . ... . . 188
Troja doba..........189
Majka Črnogorka . . „
208
stran
D el e nije (bolgarska) . • 192
Jeka od Balkana . . 193
Putnik.................195
Oda Bog . . . . . . 196
Pušku na klin .... 198
stran
Slovensko dekle. Venček na glavi se ... 199
Nektere srbske in češke besede . . . . 200
Kazalo.............203
Tiskarne pomote:
Stran
91
91
91
91
91
18.	v
32.	„
55.	„
72.	„
92. „
121. „
173. „
8. vrsti čitaj : bojištu.
5.	„	od	spodej : gore.
4.	„	na	desno: Ga.
5.	„	na	sredi: gorka.
4.	„	Ki	zarja ga zlati.
4.	„	na	sredi: morskog.
5.	„	mir.
Založil izdatelj.