58 O K T O B E R 2011 VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI Konec poletja so bili zelo skromni tudi planinski kali na planini Koren pod Krvavcem. FOTO: MIHA PAVŠEK Neobetaven začetek s srečnim koncem In tudi še v nadaljevanju, ko si je lepo in vroče vreme podalo roko z zgodnjeje- senskim babjim poletjem. Smo pa konec poletja in v začetku jeseni zato zaman iskali prenekateri gorski izvirek, ki je za- radi povprečne snežne sezone in večino- ma nadpovprečno toplega nadaljevanja presahnil že pred nastopom avgustovske vročine. Pogrešali smo tudi številna sne- žišča, ki smo se jih v zadnjih nekaj letih spet navadili in so skrbela za gašenje žeje na višini, bodisi neposredno ali pa prek nekoliko nižje ležečih izvirov. V številnih planinskih kočah so imeli zato tudi težave z vodo, saj je je proti koncu sezone pošteno primanjkovalo. Za nami je torej še eno pretoplo poletje, tudi na Kredarici že triindvajseto zapored, če ga primerjamo s klimatološkim nizom 1961–1991. Četudi bi ga primerjali s še ustreznejšim primerjalnim nizom 1981– 2010 (zakaj, smo navedli ob pregledu spo- mladanskega vremena) in bi nekaj poletij izgubilo to stalno ponavljajočo se oznako "pretoplo", je vendarle na dlani, da se naš modri planet pridno segreva. Omembe vredno je dejstvo, da so se po nižinah zvr- hanemu izkupičku poletnih pridružili celo številni jesenski vroči dnevi v prvi polovici septembra. Tudi v "podgorskih" Ratečah je bila najvišja dnevna temperatura zraka v tem času kar petkrat višja od 27 stopinj Celzija! Čeprav je bil začetek poletja precej klavrn, pa sta zaključek in zgodnja jesen obrodila prvovrsten gorniški sadež – vre- mensko umirjen in raznovrstnim turam naklonjen podaljšani višek planinske se- zone. Za oblizovanje vseh petih prstov na eni in še kakšnega na drugi roki! Star slovenski rek pravi, da se po jutru dan pozna, a za minulo poletje tega vseka- kor ne moremo reči. V prvi poletni mesec smo v gorskem svetu zakorakali ob oblač- ni in pogosto tudi padavinski spremljavi. Precej spremenljivo vreme je bilo tudi sredi junija, ob koncu meseca pa smo se lahko končno naužili sončnih žarkov. Ne- razgibanim in umirjenim temperaturam v prvi polovici meseca je sledilo obdobje burnih temperaturnih sprememb s tremi otoplitvami in enakim številom ohladitev. Hladu v začetku julija je na srečo hitro pošla sapa in po nekaj dneh nas je v nadaljevanju meseca ob visokih temperaturah pogosto grelo sonce. Na Kredarici se je že 13. julija ogrelo do 14,7 °C, v Ratečah pa so zabele- žili edini vroč dan v juliju. Druga polovica julija je bila precej aprilska. Sonce so po- gosto zakrivali oblaki, iz katerih je vztraj- no padalo, čeprav so bile izmerjene vsote padavin majhne do zmerne. Po naglem padcu temperature sredi julija se je proti koncu meseca še naprej hladilo – 24. julija je visokogorje pobelil sneg, na Kredarici so ga naslednje jutro namerili kar 20 cen- timetrov. A poletno sonce je stvari hitro postavilo na njihovo mesto; sneg je skopnel enako hitro, kot je padel, in temperature so se do konca meseca normalizirale oziroma dosegale običajne vrednosti. Nato pa smo morali na daljše obdobje lepega vremena spet nekoliko počakati, natančneje kar dva tedna. Prva polovica avgusta je bila sicer večinoma prijetno to- pla, a sorazmerno spremenljiva. Od 7. do 9. avgusta so se pojavljali močnejši nalivi predvsem v Julijskih Alpah. Sledila sta dva sveža, nato pa še nekaj prijetno toplih in Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2011  Miha Pavšek 1 in Gregor Vertačnik 2 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. 2 Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana. Š e dobro, da obujanje vremenskih spominov ni podobno pogrevanju starih zamer. Če se nam je namreč to poletje z na začetku planincem nič kaj naklonjenim vremenom zamerilo, pa nas je toliko bolj razveselilo ob koncu meteorološkega poletnega trimesečja. 59 deloma sončnih dni. Potem pa je udarilo – nekje od 18. do 26. avgusta je sledil poletni višek z rekordno visokimi temperaturami. Močna in večinoma suha ohladitev ob kon- cu meseca je temperaturo zgolj potisnila v pričakovane okvire. Priložena preglednica kaže, da je bilo poletje za odtenek toplejše, kot smo ga bili vajeni v zadnjih dveh desetletjih. Zmerne- mu juniju je sledil malce prehladen julij, zato pa je druga polovica avgusta prevesila tehtnico na pozitivno stran. Prav tako je avgust pomembno spremenil padavinsko sliko. Prva dva meseca sta bila povprečno ali nadpovprečno namočena, avgusta pa marsikje niso prejeli niti polovice priča- kovane količine padavin. Več jih je bilo v Julijcih, a izključno na račun izdatnega deževja v začetku avgusta. Nasprotno pa so trpeli sušo zlasti na območju južnega dela naše dinarske pregrade, saj je avgusta ponekod padlo le nekaj milimetrov dežja. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v me- jah običajnih vrednosti, saj je zelo sončen zadnji mesec meteorološkega poletja na- doknadil primanjkljaj prvih dveh. V rubriki nenavadni vremenski pojavi bomo tokrat obdelali tri. Kot smo že nave- dli, je ob koncu julija konkretno pobelilo naše najvišje vršace, še več, snežilo je celo na Vršiču. Sneženje 24. julija je bilo na Kre- darici za ta letni čas zelo nenavadno, saj je v približno 15 urah zapadlo 25 centimetrov snega. Med nalivi gotovo najbolj izstopa večurno večerno-nočno neurje z 8. na 9. avgust. Na padavinski postaji Trenta so v 24 urah namerili kar 157 milimetrov, v dveh dneh pa 204 milimetrov padavin. Za Posočje sicer to še zdaleč ni izjemna vred- nost, saj so na primer na Livku 22. junija 1958 namerili kar 358 milimetrov dežja. Najbolj izstopajoči vremenski dogodek v rubriki "saj ni res, pa je" minulega pole- tja pa je bil prav gotovo vročinski val ob koncu avgusta. Vročinski rekordi so padali kot domine. 22. avgusta so na Kredarici z 19,6 °C zabeležili najvišjo avgustovsko in tretjo najvišjo vrednost doslej. Na V ojskem nad Idrijo so dan kasneje s 30,5 °C izena- čili rekord postaje. V alpskih dolinah je bilo primorsko vroče, v Ratečah je sonce šest dni zapored pognalo živo srebro prek 30 °C. Vremensko in posledično podnebno dogajanje zadnjih nekaj let sta očitno na- klonjena tudi vse bolj intenzivnemu me- hanskemu preperevanju naših gorskih, v glavnem karbonatnih kamnin. Zaradi segrevanja ozračja so v visokogorju vse bolj pogosti prehodi ledišča, ki pripomorejo – skupaj z močnejšimi nalivi – da imamo opravka z vse več padajočega kamenja in večjimi kamninskimi nanosi. Če se lahko drugim še nekako izognemo ali pa nam le otežujejo napredovanje, pa je prvi proces precej nevarnejši. Uporaba čelad na poteh, ki sicer niso zahtevne ali zelo zahtevne, potekajo pa v vpadnici razrahljanih sten, bi morala zato postati pravilo in ne le pripo- ročilo. Lep primer za to je letošnja zapora Hanzove poti na Prisojnik zaradi podorne- ga kamenja. Nekateri ji namreč niso verjeli oziroma so jo morali preveriti v živo, pa jih je še vedno padajoče kamenje kaj kmalu odvrnilo od namere in so se morali vrniti na Vršič. Sveži skalni podori potrebujejo za naravno očiščenje praviloma od nekaj tednov do več mesecev. "Tropski" zaklju- ček letošnjega poletja se je poznal tudi pri velikosti površine obeh ledeniških ostan- kov pod Triglavom in Skuto. Več o tem v pregledu naslednjega, to je jesenskega meteorološkega trimesečja. Do tedaj pa se naslajajte ob obujanju spominov na le- tošnji višek planinske sezone, ki nam je res prinesel za vsakogar nekaj, predvsem pa obilje lepega vremena. m Preglednica: Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološkem poletju 2011 ter primerjava s povprečjem obdobja 1991–2010. Postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povprečje 1991–2010 Rateče (864 m) 16,6 0,3 567 128 Planina pod Golico (970 m) 15,7 0,3 528 105 Vojsko (1067 m) 15,5 0,0 559 115 Vogel (1535 m) 13,2 0,2 608 98 Krvavec (1740 m) 12,1 0,5 532 115 Kredarica (2514 m) 6,6 0,3 647 102 Vir: Arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje. www.marmot.eu www.annapurna.si Photo: KLAUS FengLer • Agency: Arts of sAles gmbH Jakna nano kolekcijo Marmot najdete v trgovinah: annaPURna way, Krakovski nasip 4, Ljubljana avantura šport, Gregorciceva cesta 19, Ilirska Bistrica DropIn, Trubarjeva ulica 15, Ljubljana Suvel šport nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica CULT, Dolenjska c. 350, Lavrica CULT, Tržaška cesta 77, Logatec Pro Climb Shop, Ljubljanska cesta 1, 4260 Bled Marmotova ultra lahka rešitev za dolge pohode in muhasto vreme v obliki jakne iz membrane GORE- TEX® Paclite®. 100 % varjeni šivi ter vodoo- dporne zadrge bodo poskrbele, da boste suhi, a ne obremenjeni z dodatno težo. Notranje plasti žepov so lasersko perforirane za povečano zračnost. Ad Marmot Nano Planinski vestnik.indd 1 07.07.11 15:47 " V alpskih dolinah je bilo primorsko vroče, v Ratečah je sonce šest dni zapored pognalo živo srebro prek 30 °C.