St. 23. V (iorici, v torek due 20. marca 1906. Ijetnik VIII. Izhaja vs;tk torek insobotoob 11. mi predpoldne za mosto ter oL 3. uri pop. za dožolo. Ako pad« na ta dneva praznik izide dan proj ob (J. zvečor. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakaniau Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 tin. GORICA (Vecerno /zdanje.) CTredništvo in upr.ivfi!>tvo so nahajata v «Narodni tisfcarni», ulica Vctturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naroCnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi so raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Volilna reforma in naši Italijani. (Konec.) Claiiek, katerega je priobčil tak. list „Corriere Friulano" v zadevi volilne reforme dne 15. decembra m. J., se torej glasi: „Resolucija, kateio je vsprejelo druätvo „Associazione cittadina" v Ro- vinju po dolgi razpravi o sploäni volilni pravici, se popolnoma da primerjati z resolncijo, katera je bila vsprejeta na fihodu društva „Societä Popolare" v Gorici. Potem ko se je na teh shodih pri- znala oprovičenost zahteve po splošni volilni pravici, je bilo v resoluciji ro- vinjskega društva objednera izrečeno, da z apeljavo iste, namreč Bplošne Tolilne pravice, ne sme nikakor biti oškodovana dosedanja narodna posest Italijanom in je bilo objednem izraženo zaupanje, da bodo znali italijanski poslanci ob d«ni priliki to italijansko posest tudi z vso odločnostjo braniti in zagovarjati. Zdaj pa vprašam čitatelja, dali mu je razumljivo, kaj nameravajo storiti ro- vinjuki Ietrijani, da bi ohranili Italijanom narodno posest, ko se izrekajo v svoji resoluciji za sploSno, jednako, direktno in tajno volilno pravico. Nihče ne more raznmeti, na kak način hočejo oni ohra- niti svojo narodno posest. Jaz dvomim da bi bil razumel kak voditelj italijanskih strank v Furlaniji in v Istri, kak pomen da ima pravzaprav sploäna, jednaka, di- rektna in tajna volilna pravica, kajti ako bi poznali pomen take volilne pja- ˇice, bi nikakor ne predlagali in vspre- jemali takih reeolucij, kakor so jih pre- dltgali in ysprejeli na ihodih v Rovinja in ? Gorici, takih resolucij namreč, ki ne precizirajo ničesar, ki puščajo vse prazno okolo sebe in kar je največ, ki prepuačajo Slovanom, da spravijo pod atreho v poslanski zbornici sploäno in jednako volilno pravico, vsled katere bodo vdobili na Goriškem in v Iatri ve- čino poslancev in da bodo tako potisniP ˇ omenjenih dveh deželah italijanstvo t oni položaj, t katerem se nahaja sedaj v Dalmaciji. Kolikor na Farlanskem toliko tudi v Istri je nujno potrebno, da se uvede za italijanski del teh dveh dežel avto- n°mija, ker le na ta način je mogoöe ohraniti tarn italijansko narodno posest, to bi bil argument, o katerem ae je imelo razpravljati na shodih v Rovinju in v Istri, na katerih je bila vsprejeta zahteva po splošni in jednaki volilni pravici. Prava sploäna in jednaka volilna pravica ne more nikdar dali manjče število poslancev oni narodnosti ka- tcre prebivalBtvo je v večini, ncgo pa oni, katere število prebivalstva se nahaja v maiijsini. Kakor na Go- riäkem t»ko tadi v Istri, v katerih obeh deželah je ätevilo slovanskega prebivalstva večje od onega italijanskega prebivalstva, imeli bodo Slovani popolnoma naravno več poslancev nego mi Italijani in tako bo v omenjenih dveh deželah italijanstvo potianjeno v kot, kakor se je to zgodilo v Dalmaciji. Ravno tako ie godi tndi na Tirolskem, kjer delajo Nemci na to, da 1 bi ponemčili Trentinsko. Ako se hoče biti za sploäno in jednako volilno pravico, je poprej po- trebno doseči za Furlanijo in za istersko obrežje avtonomijo, katere naj bi se zdru- žile s Tr8tom v jedno posebno provincijo. Le na ta način bi se dalo ohraniti ita- lijanstvo naših krajev pred premoöjo Slovanov. Resolicije, ki so bile vsprejete na shodih v Rovinja in v Gorici, se nam ne zde, z ozirom na nevarnost, v knteri se nahajamo, nič druzega, nego navadne govorniike fraze ljudi, ki niso popolnoma nič praktični in tndi ne poznajo bojer, ki vihrajo sedaj med modernimi narodi. Politična društva naših pokrajin bi morala našim poslancem začrtati pot, po kateri naj hodijo, da pripomorejo do razvoja naäe narodnQsti. Mesto tega pa se Tsprejemajo na njih shodih resolacije, ki ne obsegajo drugega, nego prazne fraze, s katerimi ni naSim poslancem nič pomagano. Kako navodilo se je dalo našim poslancem, ko se jim je reklo, da morajo glasovati za sploäno in jednako volilno pravico pod pogojem, da ne bo oviran razvoj naäega ljudstva in da ne bo trpela vsled tega tndi italijanska narodna posest? Ako bi bili naši voditelji, kar je b la Bicer njihova dolžnost, dobro pro- učili pomen sploäne in jednake volilne pravice, bi se koj prepričali, da mora pri obstoječih srednjeveäkih odnošajih apeljava sploäne in jednake volilne pra- vice upropastiti v naših deželah italijanstvo, i ako se ne doseže poprej narodna avto- nomija. So nekateri, ki pravijo da avtono- mije ne bode mogoče nikdar doseči. V politiki besedica nikdar ne obstaja. pred 50 leti se je zdelo, da sanjarijo oni, ki so zahtevali združeno Italijo, in vendar so te sanje danes poatale re- snica. Tadi Italijani na Trentinskem se borč že öez 40 let za svojo avtonomijo in bi jo bili jedenkrat tndi že lahko dosegli, ako bi bili prepastili Nemcem neko malo dolinico. Tako se bo zgodilo tadi pri nas. Samo lotiti se je dela, in zahteve, ki alone na pravični podlagi, se morajo prej ali slej uresničiti. Dr. Venezian je že let» 1901 na nekem shodu povdarjal, da je neobhodno potrebno, da se vsi Italijani ob Adriji združijo v jedno deželo. Italijanstvo Trsta se ne more ob- raniti le v Trstu; poglejte v Dalmacijo, kjer si jedino Zader Se ohranjuje svoj italijanski značaj. Trst ne sme p« nikdar ostati oaza italijanstva. Istra se je popol- noma pridružilt nam glede postalatov in glede načina bojevanja. Ne pa tako Furlanija, ki se vede nekako bolj bojaz- ljivo in ni v načinu bojevanja tako od- ločna. Ako jo prepustimo samo sebi, pOBtano Gorica lahko v malih letih že slovenska. Istrski bratje bi bili najbolj srečni, ako bi se mogli z nami družiti v jedno deželo. Ce je bilo tako združenje potrebno in zaželjeno že leta 1901, je iato zdaj, ko ima biti vsprejeta in nveljavljena sploäna in jednaka rolilna pravica, to- liko bolj potrebno, ako si hočemo ohra- niti svoj jezik, ako hočemo reäili svoje Sole in tadi drage inštitucije. Glavni po- goji naäega obstanka in naäe bodočnosti sta torej, da se italijansko prebivalstvo, ki prebiva sedaj v primorskih deželah skupno s slovenskim prebivalstvom od poslednjega loči in da se združi v jedno posebno deželo. Zato pa je neobhodno potrebno, da se naäi trzaäki, istrski in goriäki vo- ditelji zbero, äe predno se bo bavila poslanBka zbornica z novo volilno re- formo in da določijo navodila, po kate- rih se imajo v zadevi sploäne in jednake volilne pravice ravnati italijanski po- slanci". Tako torej pameten Italijan, ki spoätnje princip splošne in jednake vo- lilne pravice. Ste ga li čuli g. dr. Ver- zegnassi? Ali ne zadene mar tudi vas njegovo očitanje, da pomena sploäne in jednake volilne pravice nili ne poznate in da so le prazne govornifike fraze vaäe zahteve po sploäni in jednaki vo- lilni pravici, po kateri bi bila zavarovana takozvana italijanska narodna posest ˇ naäih pokrajinah, t. j. da bi Italijani äe vedno imeli v državnem zboru več pos- lancev nego Slovani, ki prebivajo v pri- morskih deželah v veliki večini. Mi se seveda ne spuačamo v pretresovanje iz- vajanj, navedenih v gorenjem članku, tičočih se zdrnženja primorskih Italijanov v jedno deželo. Objavili smo omenjeni članek le zaradi tega, da dokažemo, da so celo pametni Italijani tega prepričanja, da, ako se uvede splošna in jednaka vo- lilna pravica, morajo vsled nje Slovani na Goriäkem in v Istri dobiti večino mandatov. Uravnava Vipave. Vže dne 2. jnlija 1901 in 3. jana- varja 1903 sta bili sprejeti v goriäkem deželnem zboru dve resoluciji, ki sta na- glaäali želje prebivalcev vipavske doline o uravnavi Vipave in njenih pritokov, ki delajo po dolini veliko Skodo, ter sta soglašali v tern, da bi c. kr. vlada obr- nila svojo pozornost team vprašanja, ki postaja za vipavsko dolino vedno bolj pereče. Deželni odbor je odposlal ta dva predloga po naročiln deželnega zbora c. kr. namestniätva v nadaljno uradno po- slovanje, in gotovo bode zanimalo naäe občinstvo, osobito ono v vipavski dolini, kako to vpraäanje danes obstoji. V tern <5asu je doäel od oirednje vlade na Dunaju velikansk načrt glede uravnave vseh rek, pritokov in hodoar- nikov, sploh vseh ročd v deželi, kateri bi, realiziran, pobral približno deset mi- lijonov kron. Deželni zbor goriäki in po njem tudi deželni odbor sta se načeloma izra- zila ugodno za to velikansko akcijo v deželi, katero namerava izvesti vlada s pomočjo dežele in interesentov v teka časa. Deželni odbor je vsled teg« pod- piral tudi namere vipavskega ljudstva, izražene v označenih dveh resolucijah. Uvaiujč to naklonjenost od strani L1STEK. Dolina in hrib. p°vcst. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Mi je in mi ni. Če se omoziä, te ni več tu in jaz bom morala biti še eno leto sama, a ti boä srečna. Če pa se ne omoiis, tedaj pa si u no8rečna jn to m{ tadi ni prav. — No, saj ne bo tako hudo. Pogledala je potem na uro in odäla aato v kuhinjo po kavo. Napravila je za obe in prineela sama. Mati je nesla caker za njo. popili Bta potem vsaka bvojo caäico in Ernesta je vstala od mize. — Ali že greä, vpraöala je Olga. — Da, moram. Podala ji je roko in obljubila äe pnti. Ko je Ernesta odäla, je Olga Bedla ^opet k mizici, na kateri je imela svoje aelo. Nji nasproti je stalav finemokvirja *ranova slika, kakor se je bil dal slikati prvo zimo, ko Bta se poznala. Ovratnik vrhne suknje je imel zasukan gori in kučmo na glavi; Olga sama je želela, da se je dal sotografirati tako. Zrla je sedaj vanj in mislila, kaj neki sedaj dela. Ali miBli nanjo? Ali tudi on dela kaj zanjo, kakor ona zanj ? Prijela je za delo in drobni prstki so se pridno pregibali. Odprla si je po- tem knjigo in Čitala pletoč počasi stavek za stavkom, kakor je to delala večkrat. Bili so to zanjo lepi dnevi, dnevi polni pričakovanja. Spomnila se je, kako je bilo po leta na onem izletu, ki je bil zanjo tako odločilen. Od takrat je bila vedno bližje svojemu cilju in sedaj ni bilo Teč kot 2 mesec». — Še 2 meseca, dejal ji je, ko je bil o Božiču pri njej. Zaöetkom februarja ga pojdeta ^ raaterjo obiskat in potem äe en mesec. Samo äe en mesec ! Pletla bo äe in de- lala za balo in ko pride, bo pripravljena z vsem. Vae bode uredila, da bo on srečen. Saj zanjo ji ni dosti, da bo le on zadovoljen in ce bo on, bo ona tadi. Vsa njena sreča je le t njem, le pri njem...... Približale so se volitve. Vse je älo dobro za domačo stran- ko, le za zadnjega kandidata, gospoda Miha, so se bali. Vedeli so, da bodo nasprotniki na- peli vse žile in da bo težko kaj doseči. Poznali so vsi gospoda Miha kot zaved- nega moža, kateri bo skrbel za blagor občine in ne bo delal tlake tujemu vplivu. On ni bil mlačnež, trden in odločn mož je bil; to so vedeli nasprotniki in to jim ni bilo prav. Če bi bil voljen mož kakor n. pr. Gruden, bi ne rekli nič. Kajti njega bi lahko obrnili po svoje, a gospod Miha se ne bo dal. Tudi Graldi je vedel, kako je z glasovi. Vedel je, da jih ima polovico on, polovico gospod Miha. A ostal je äe gospod Dietz. Kaj bo s tem ? Če bi volil njega bi bilo dobro, a öe voli Miha, potem je konec vBega. Da bi vsaj ne volil, če ne misli njega 1 Čakaj vrag 1 K njemu bo treba in napraviti ga jetreba, da voli Graldija, ali pa ostane doma. Potem bo pol in pol, in žreb bo morda odločil dobro. Tako je razmišljal gospod Graldi in sklenil je iti na večer pred volitvami ˇ tovarno k ravnatelju Deitzu. Povabil je toraj tadi gospoda Brauna in odäla sta na določeni večer proli tovarni. H. je dobro yedel, a upal je, da Deitz ne bo dal nikake bc sede. Poznal je moža, da je prijazen izvolitvi gospoda Miha in upal, da ga bo pridobil zase. Gospod Deitz je bil tisti veßer doma, kadil je iz stare, dolge pipe in čital časnike. Braun in Graldi sta ga po- zdravila in začela polagoma napeljevati vodo na svoj mlin. — Gospod direktor, teg« nam ne boste naredili. Če se udeležite volitve, tedaj volite naäega kandidata, če ne pa pnstite. (Konec pride). f deželnih zastopnikov tern a velikemu pod- jetja, ustanovil se je v Gradiäki c. kr. hi- drotehnični urad, ki ima nalogo prirediti potrebno načrle in prodloge za regulacijo spodnjega dela Soče, Tera in drugih vodä. Ta orad, ki je po večini vže do- vršil Bvoje delo v nižini, preaeli se — če ne Tes, vsaj doloma — na Tolminsko, kjer bode istotako pripravil vse potrebno za regulacijo Sočo v njenem gorenjem dela in tamošnjih pritokoT in hudour- nikov. Kar se uravnave Vipave tičo, je dalo pa c. kr. ministeratvo za poljedelstvo nalog gozdno-tebničnernu oddelka za uravnavo hudonrnikov, ki ima svoj sedež v Beljaku, naj prouči in pregleda vode v vipavski dolini ter stavi v tej zadevi svoje predloge. Navedeni urad je zvršil svoje delo y naglici ter poda! tozadevno poročilo, ki nam je prišlo po slučaju v roke in iz katerega posnamemo glavne misli. Po tern poročilu je preadarjeno za regulacijo vsoh hudournikov in pritokov Vipave na Goriškem s 160.000 K, kar je prenizko zajeto, ako pomislimo, da je iz- dala vže prej centralna vlada splošen preudarek za uravnavo vaeh vodä v de- želi, iz katerega se razvidi, da je ona računala za uravnavo jin uježenje istih pritokov in hudournikov v vipavski do- lini potrošek 418000 K, ki se tako-le razdeli: Za Hubcl 30.000 K, za Lokavšček in Grajšček 70.000 K, za Lijak b pritoki Kronberg, Ozeljanšček, Lfpanaček, Vi- tovljšček, Golobnjak, Tribuäa iu Vogräöek 200.000 K, za Vrtojbico 10.000 K, za Branico, Rašo in Ravnjak 80.000 K in za potok Renče 28 000 ft, dočim bi zna- äali projektirani stroški za regulacijo Vi- pave, za utrjenje obrežja in zadevne na- sade ob vodi 255.000 K. Skupaj je torej od te strani preudarjenih 673.000 K za uravnavo vseh vodii na Vipavskem. Kakor se iz |teh podatkov razvidi, je razlika med jednim in drugim pre- ndarkom velikanska, in gozdnotehniöni nrad v Beljaku bode moral vsekako svoje načrte popolniti, predno pridejo resno.v poätev. Tehnični urad v Beljaku je pa tudi naglašal v svojem poročilu, da izdelovanje načrta za regulacijo Vipave ne spada t njega področje, vendar pa je oddal o tern vprašanju svoje mnenje, ki kaže tndi od te merodajne strani, da je urav- nava reke Vipave nujna in potrcbna. „Struga Vipave" — pravi ono poročilo doslovno — „leži povsem na naplavlje- nem avetut obrežje je zelo rahlo in na mnogih meatih razjedeao, voda je raz- jeda vedno bolj in bolj, a cimur se za- pored uničuje kulturni avet 'izredne ro- dovitnosti. Vrh tega trpi dolina po več- kratnih povodnjih, radi tega bi bila hitra uravnava reke in naprava obrežnih obramb največje važno3ti za vipavsko dolino." Iz vsega tega je pa razvidno, da je potrebno za pospeäevanje tega velikega podjetjaprvič, da popolni beljaški gozdno- tehnični urad svoje študije in načrte o hudournikih in vipavinih pritokih, drugič, da se skrbi za napravo splošnega načrta za regulacijo Vipave, in tretjič, da se skrbi za čimprejšnje načrle in stroškov- nike za provizorična obrežna obrambena dela na onih mestih, kjer voda svet raz- jeda in prouzročuje velike äkode. V koliko se je na to stran storilo, to se odteguje za danes javnosti. Do pi si. Z dežele, me3eca marca 1906. — „Svoji k svojim" je gotovo lepo geslo, in tudi jaz sem ga že priporočal. Siveda se ne sme predrano na to geslo greäiti, sicer potrpljivoat poide in dober mi bo tudi drugorodec, ki boljše postreže, nego domačin. Naročim n. pr. julija meseca 1906 veliko delo, no, januvarja 1906 mi spo- roči rokodelec, da bo že naredil. Delo je bilo obramba zoper — tatove 1 Na- ravno, da sem odgovoril, da ni treba za me nič več narediti, ker pojdem rajäi drugam naročevat. In drag je naredil v dveh dnevih. — Pa naročim blago a Kranjskega na posredovalca, pa mi hodi blago en mesec, pa moram poslušati od poäiljatelja, da bo temeljito z mano ob- računil, ker ne vzamem blaga, pa mi piše (oktobra 1905) posredovalec, da mi bo v kratkem poslal denar, ki ga je prejel preveß; pa mi pise spet janu- v a r j a 1906, da bo pa res v kratkem poslal oni denar, ker je skoro pozabil na to. AH se ne pravi to norčevati se z odjemalcem ? In zdaj äe nimam onega denarja. Umevno, da k takemu posredo- valca ne pojdem z lepa veö. Ptujec me je točno postregel. Priporočam ga pa drugim, če hočejo iti. Sroji k svojim ! Politiöni progled. Kongrua. Pododsek zn kongruo je zboroval v četrtek pod predsedstvom grof* Stü'gha in v navzočnosti voditelja naučnega mi- niäterstva barona Bienertha in sekönih načelnikov Hussareka in Engla. Riz- pravljali so o dr Steinwendrovem prod- loga k § 7.: „Kot dohodki so (pri do- ločanju kongrue) vračunati vsi dohodki, ki so v zvezi z dotično službo, naj si izvirajo iz lastnega ali iz zemljišča, ki je v najemu, iz poslopij, ki so v najemu, iz kapitalij, iz raznih porabljivih pravic in obrtov, rent ter dotacij v denarju in v naturalijah, iz prebitkov cerkvenega premoženja, štolnih pristojbin, astanov za made itd. Dohodki iz stranskih opravkov, n. pr. verouka, pastirjevanja po zavodih ne pridejo v poštev". Pred- log so pobijali baron Bienerth, Hussarek, referent dr. Facrn, posl. Komarovski ter zavračali trditve, čeS, da bi so na ta način za državo kaj priätedilo. Dogodki na Ogrskem. Na sobotni sklep razpuäöenega ko- alicijakega odbora je bil priobčen osici- jozen odgovor, ki pobija točko za točko sklep koalicije ter prihaja do zakljuöka, da je odbor v resnici izdajal protizako- nita navodila in ukaze, da si je usurpiral pravice oblastnij, da je izvršoval prepo- vedana dejanja, da si je prilaatil pravice eksekutive in si prisvajal vse zakono- dajstvo. Ako koalicijski odbor vse to taji, tedaj obsoja earn svoje občeškodljivo delovanje. Zaslužen odgovar Franu Ko&utu. Iz „Edinosti" posnemamo to-le: Fran Košut je bil poslal Madjarom, ži- večim v New-Yorku rdeče-belo-zelon emblem (znak) z napisom : „Ogrske barve morajo spominjati sinove na ljubljono domovino, od katere ae srca no morejo ločiti nikdar več". Glasilo madjarskih socijalistov v New-Yorku odgovarja Koäuta z nastop- nim člankom : „Barve bi morale spominjati na daljno domovino 1 Mi se je spoininjamo tudi brez barv. Še nismo pozabili Iju- bezni do drage domovine. Spominjamo se je, ali ta spomin odpira skeleče rane. V nas se vzbuja odmev iz dolzih in težkih časov, predstavlja se nam minolost. Oh, mi se spominjamo daljne do- movine svoje. Da, spominjamo se je. Mi ne posezamo tako daleč v nrnolost, ne sklicujemo se na case kmetov in jakobinov ogrskih, ampak 8pominjamo se Ignacija Daranyi-a, pri- jatelja Košutovega in člena koalicijö in njo suženjskega zakona ; spominjamo se Blavne madjarske Bvobode govora in druženja. Spominjamo se obljub koali- cije in kako se ixdajajo postulati ljudstva. Ko smo živeli v krilu daljne do- movine, tedaj se naa ni potrebovslo. Naših bolestnih klicev se ni hotelo slu- šati, naš jok ae je dušil v krvi. Mej tern, ko so na poljih, oplojevanih od člove- škega dela, padale mrtve vsled pelagre zaničevane kmetske množice, so latifun- diati razkošno živeli v inozömstvu, v Berolinn, Londonu, Parizu, v razkošnem naročju prostitukt, ter so povživali raz- sipno sad znoja proletarijata. In kaj dobiva ljudötvo v zameno za to ? Barve ! Avstrijski cesar je suspendiral uatavo. Zikaj ? OJ kodi je dobil po- guma ZH to ? Zato, žalibog, ker ogräka konstitu- cija daja ljudstvu to isfo, kar Fran Košut daja Madjarom v Ameriki: barve ! V letu 1818 se je posrečilo zbrati ogrsko Ijudstvo pod orožje. Oi tedaj je minolo 50 let; ali v tem čaau se je to ljudstvo naučilo več, nego v prejšnjih 950. Narod, ki je doslej dajal svojo kri za konstitucijo Košutivo, noöe veö po- kladati žrtev za delo madjarskega plBmstva. Mi se spominjamo in zato nas ko- medija koalicije puäsia povsem hUdne. In naj le prihajajo trobarvni trakoyi — vsega se spominjamo, ker nisnao ničesar pozabili. Inventarizacija na Francoskem. Novi francoski minister za notranje stvari je izdal naredbo, da ni smeti veö povodom inventarizacije cerkvenega pre- moženja uporabljati oburožene sile. To odredbo smatrajo opozicijonelni \hti kakor umikanje vlade pred inventarizacijo. Ome- njeni listi 'pravijo, da zamorejo biti ka- toliki s tem vspehom zadovoljni, ki da je pa le prehodne naravi. Vlada je sedaj popustila le zato, ker se bližajo parlamentarne volitve, da ae ljudstvo v interesu radikalnih po- slancev pomiri in da 86 prepreöi vsako prelivanje krvi. Ako zmagajo na volitvah radikalci, ledaj izda vlada v stvari in- ventarizacije zopet stroge odredbe. j Dogodki na Ruskem. Volilno gibanje se je pričelo. V vseh ruakih gubernijah, izvemši Sibirijo in Kavkaz, so bili objavljeni volilni ime- niki. V Petrogradu je 160.000 volilcev, dočim jih je bilo po Buliginovem načrtu za državno dumo le 7100. V Moskvi imajo delavci v 311 tovarnah volilno pravico; do aedaj so pa izvolili svoje odposlancg dolavci iz 176 raznih zavoiov. Tudi trgovci se prvotnih volitev ne ude- ležujejo posebno marljivo. Tavrijska palača v Petrogradu, ˇ kateri se sestane državna duntift, jo že povsem prftgradjen» in urejetia. Zi po- slance je postavljei h 600 setležev ; vaaki teh eedeiev stint) 50 rubljev. Mesto za pred8ednika je na tribuni. Včeraj je bil v OSjakovu natroljen poročnik Schmidt in ž njim še trije drugi obsojenci. Rusko časoplsje protl Avstrijl. „Nov. Vr." O3tro napada Avstrijo zaradi trg. pogodbe s Srbijo ter pravi: Kadar se srbski ministri koliökai upro avatrijskim interesom, takoj Avatrija proglasi srbske svinje za bolne, če se pa 8rbska vlada vda avstrofilskim strem- ljenjem, so srbske svinje naenkrat zdrave." Umetelnik.i:) (Spesnil Fr. Levsük.) V tem veličastnem poemu nam je Levstik na monumentalen način ponazoril misterij umetni- škega stvarjanja ter povedal, kaj se godi v duši umetnika (pesnika, slikarja, skladatelja . . .) v trenotkih, ko se mu v duševnosti umetnina poraja, ko umotvor v fantaziji spočenja (koncipira). V stanju neke vrste mrzličavega nemira (v ekstazi) se nahaja umetnik oziroma njegova produci- rajoča fantazija takrat, ko gleda in posluša „zamaknjen v nebo", kar „gledalo ni oko, uho ni čulo posvetno", ko se mu umetnina v duši poraja. V njegovi psihi delujejo v tistih hipih tajne sile, v njegovih prsih se širi in giblje. A kaj povzroča to dušno vzburkanost, tega umetnik sam ne ve. Misli so to pač in čustva, ki vrejo in kipijo, dokler se v stvarjajoči fantaziji umetnikovi mirno ne zlijejo v harmonično celoto: Ko goni1) te2) z mesta, nemirno te ziblje, kri bije v prevozke bregove srca, kaj širi se v tcbi, kaj v prsih ti giblje, povedati srce ni urn ti ne zna. Da nam raztolmači to skrivnostno vrvenje in vrenje v umetnikovi duši, se je pesnik poslužil geni- alne, uprav titanske prispodobe. — V gori je neprestano grmelo in bučalo. Ljudje so se strahoma spoglejevali ob skrivnostnem bobnenju. Kar iz osrčja te gore švigne blisk in udari grom, a iz nastale razpoke se vlije šumeča reka ter hiti čez plan v daljavo: Zasveti se blisk, udari grom. *) Pričujoče vrstice je povzročila praktična potreba (pri predavanju o slovenski literaturi v goriški Čitalnici). ') Neka skrivna moč. •) Umetnika. Razmakne se skale okorne tisk1); plasti razdrobe se, trga se lorn"). Iz hramov podzemskih bobni i šumi, a reka svobodna buči i grmi, v zeleno hiti. Ta ua jako čudovit način nastala reka je bila za deželo naravni kras prve vrste: V valovih i solnce i luna igra, nad reko se kroži mavra z neba; srečuje i svoj te obraz iz vode, trgovi i mesta, drevesa, gore. A nova reka je tudi prinesla docela novega življenja med prebivalce ob gorskem vznožju. V nje šumečem valovju se je pojavil nebroj raznolikih rib: Vode obude se, plavuti svetle se i ribice semkaj i tjakaj pode se. A na površju reke so se vtaborile nepregledne jate vodnih p t i c : Po nebu se ptičev poganja oblak, s perotijo reže ujasnjeni zrak ter suče se v desno, v levo vzigrava; krdelo leteče seda v valove bežeče, tarn mirno plava. Bogat ribji pi en je privabil ribiča: Mladcnič, ribič, radosti poln odpenja coin ; vesla, za veslom veselo poje ter niece na mokro mreže svoje. Vodne ptice pa, ki so se naselile po porečju, so priklicale 1 o v c a : Ob vodi zeleni lovec hodi; med bičje se vmiče, obrača poglede, kam utva sede. >) Teža. ') Skalovje. A sočnata travaob rečnih bregovih je bila neodoljiva vada za p astir ja in njegovo credo: Po bregu se trava iz rose dviguje, visoko rase; po travi se čreda jagnjet raduje, skakaje pase. Pastir pa zamaknjen zre v reko, saj mu je zdaj sto- prav jasiio, kaj je v gori neprestano grmelo in bobnelo ter sililo na dan: Stoji tarn siv pastir, ni svesti si v glavi svojih oči, i nem strmi ter vidi i ve, kaj nekdaj budilo je šum i nemir, grmeti pod zemljo prestajalo ne. Kakor je reka nepričakovano z elemen- tarno silo prišumela iz osrčja gore pred strjfnečega človeka, tako tudi umetnik nepričakovano to, „kar je gledal in čul . . . zamaknjen v nebo", postavi v vidni obliki (kot pesem, skladbo, sliko . . .) pred strmeče človeštvo potem ko je prej v burni fantaziji zasnoval umotvor. Človek občuduje umetiiino, se pod nje čudovitim vplivom ves prerodi, poplemeniti in umetnik — kakor zgoraj pastir — zdaj „vidi in ve", kaj je bilo vzrok one ekstatične vznemirjenosti, ko se mu je v duši porajala umetnina. — Levstik govori v „Umetelniku" o umetniškem stvarjanju, o vzvišenem predmetu torej. Vzvišenim mislim pa je dal toli veličastno obliko blestečih verzov in plastičnih, kakor iz najfinejšega marmorja izklesanih podob, da moramo reči: misel in oblika se je pesniku popolnoma zlila v kras no enoto, v nič manj krasno kakor jeuna, ki jo izpričujeG öthe- jev občudovani in občudovanja vredni „Wanderer", ki mu je -— vsaj deloma — istotako predmet: umetnost. Dr. K. O. i Domače in razne novice. Zn „Solski Dom" so plačali rno- sečnino za febraar gospodj» : Leopold Bolko 10 K; Jakob Č^bular 2 K; dr. J. Dermaatia I K; Ivan Drasovka 2 K; F. Finžgar 4 K; Anton Fon 2 K ; Joaip Fou 2 K; Josip Czel 2 K; Aaton Fräs 4 K; Miha Gabrijelčič 2 K; Anton Grajx 2 K; Hedžet in Koritnik 2 K; Toodor Hribar 4 K; J. G. v Gorici 3 K; Fran Kaučič 2 K; Fran Kokole 2 K; Jörnej Kopač 2 K; Srečko Kovačič (za dra maseca) 4 K; Josip Ličan 2 K; Wan Mercina 3 K; Gastav Novak 2 K; dr. Anton Papež 2 K; dr. Fran Pavletiö 5 K; Filip Pe- čenko 2 K; Svetoslav Premrov 2 K; Franc Setničar 2 K; Franc Sivec 2 K; dr. Sket 1 K; Anton Šintel 5 K; Andrej Tabaj 2 K; J^sip Zirnik 2 K; ter gospa in gospodične: Gizela Fmžger 2 K; Irma Fon 1 K; Štefanija H*vel 40 vin.. Ant. Hrovatin 2 K; Karola Kančič 2 K; Marija Kopač 5 K; Milka Klančič 1 K; Berta Pavletič 2 K ; Milena Papež 1 K; Arg. Santfil 1 K. Dalje je izročil prof. dr. Ozvald vstopnino k avojim predavanjem v zne- 8ku 66 K. Vätopnino sta preplaöala dr. Fran Pavletič 2 R in prof. Ž-iideraic 6 K. Presrčna hvala vaem blattn do- brolnikom! Umrla je v nedeljo zjatraj ob 3. ari v lukajšnjem sanatoriju »ester sv. :.riža, kneginja Mirija Bjatrice Boar- bonska-Esto. Bila je höi Franceta iV. Parmskega. R)dila se je dne 13. fa- Lru/arja 1824. Njena mati je bila kne- cinja iz savoj-k) hi$e. Poroöena jo bila španjakim infintom don Iranom B >ar- fconskim. Imela je več otrok, me! temi je todi njeni sin pretendent na äpanjaki prestol don Karlog. V svoji oporoki je izrekla željo, da bodi njen pogreb popol- noma priprost in brez vsakega sijaja ter d a naj se njeno traplo, in sicer nebal- zamirano, pokoplje v karmelitskem samo- etann v Graden. Poskusna vožuja na železaiški Lrti Gorica — Jeseuice. — Včeraj se je izvršila prva poskmna vožnja na že- lezniäki črti Gorica — Jhsenica Ob 10. nri in pol predpoladne so se namreč iz Gonce in sicer z južnega kolodvora od- peljah na noTi državni kolodvor in od tarn dalje proti Jesenicam h posebnim vlakorn aleJeci gospodje: tržaški na- mestnik knez Hohenlohe, kranjski dež. preds. Schurz, jeden zastopnik ielezaiškega ministerdtva in sicer dvorni svetnik Millomouth, ravnatelj dr- iavnih železnic dyorni svetnik Raff Toditelj tak. okr. glavarstva dvorni svetnik grof A 11 e m s, dr. E g g e r, ki je zastopal dež. glavarja in mnogi drugi inženirji od podjetništva. Na novem drž. kolodvora r Gorici so bill vsprejeti on\enjeni gD- spodje od goriškega žnpana in istotako bo jih vsprejeli na drugih postajah do- tični občinski zaatopi. V HaJajnžni bil je obed, in ta so bile izgovorjene razne napitnice. Prvi je namreč napil zastopnik ielezniäkega ministerstva trž. nam. kne- zu Hohenloho, katerema je ta v daljSem odgovora odgovoril. Ob 2. uri popoladne se je začel posebni vlak pomikati iz Hi- dajužne proti Jesenicara in dospel tja ob 6. uri. Vrnili so se pa gospodje nazaj jn Rudolfovi železnici. Posebno pozor- nost so obračali udeleženci vlaka na aoški most pri Solkanu, na Onega pri Kanalu, na vijadnkto pri Sv. Luciji ter na predora pri Bakovem in pri Pod- brda. — Trgovsko in obrtuo društvo za GorlSko nas prosi, da to-Ie prioböimo ¦ Trgovsko in obrtao draštvo za bonäko naznanja svoj sklop, ztöati z vsemi močmi delati v doaego draUveiegu •cilja — trdne organizacije in okrepitve trgovskega in obrtnega stanu na Gori- äkem. V najkrajšem öasa se premene pra- Jila tako, da dobi i obrtni stan častno atevilo zastopnikov, a katerimi se po- ninc^ži odbor. Druätvo bode na razpolasjo svojim tZTA ?8Veli v Taeh ^»««anjih, za- ZlasU se bode povečala pozornost pre- davanjem in podaönim tiß«jeai posebno se z ozrtom na trgovaki in obrtni na- raäcaj, na kar se med nami, žal da^ii je ne.zmerne važnosti, skoraj popolnoma ?«°H«n T KZačne 8e 8 tera že Pr'hodnjo jesen lreba je pa zato v prvi vrsti gmotne „«? gJe tadi moraličnepodpore.Dolž- stoni.rf T tr8Ovca ia obrtnikHJe, pri- močnn vU U kOt «fcn.d.bodetoioglo «kflJ il iPr °' Zm°»*t[ koristi trgov- skega m obrtnega stana se adelež.li predminolo nedeljo\ Po- stojni ehoda trgovskega draätvaJ„Merkar" w. Ljnbljane skupno s trz.äkimi zastop- **i, so imeh lepo in T8podbajÄjoöo pri- Iiko videti izredne vspeln, ki jih je do- 8Pglo draštvo za svoje člane in za tr- govstvo sploh na Kranjskem s posredo- vanji, časopisom, podakom in raznimi nasveli v vseh zadovah. V kratkam si zgradi to draštvo svoj dom. D^ndane?, ko skašajo vsi Rtanovi zboljšati svoj položaj a!i si sploh z»gi- toviti obstanok, stromijo po zdražitri v trdne organizacije, ker je boj posamez- nika za pravice brezvgpešen. la öe je kak stan potreben zdražitve, je gotovo to trg->vski in obrtni stan, po?iebno mili, valed oböntne in vedno ra^toöe korika- rence. Vslod toga pozivljarcn vs9trgovc3 in obrtnike broz razloökt, dasezdražijo v našem dra^tvu v svojo korist. lllorsko zdravilisče v Gradežu — Ii poročila, katerega nam je doposlalo vodstvo morskega zdravilišča v Gradežu za I. 1905, posnamemo, da sta se zira- vila v omanjenem zdravili^ču vminilem leta 302 otroka in sicer 121 dečkor in 181 deklic. Vsi otroci «a bili stari ol 6 do 14 let. Il nalo deželo je bilo 69 otrok, 8 Tirolskeg* 64, s KoroSkeg* 1, s Kranjskega 31. h Štajerskega 42, iz Dolenje Avatrije 82 in iz Moravske pa 13. Glede nurodnosti je bilo 98 italijan- skih, 53 slovenskih in 151 nemških otrok. ÜÄdravilo jih je popolnom* 43'/0, izdatno se je izboljšalo zdrav^tveno stanjo pri polovici otrok. ümrl je jeden sam otrok. — Stanje premoženja ornenjenega zdlra- viliača s koncem lot* 1905 jo sleleče : blagajnični preostanok 22.069 K 42 vin., vredno^t zdraviliäönih poslopij 100.003 K zdravilisöni park 16.000 K, p3hiätvo 7.000 K, perilo in drugo 2.000 K. Aretirauja. — Mistni rel*rji so aretirali te dni 74 1otn9gi H Urija Ka- marja iz Bat in 74-letno Marijo S^dej, ker sta z beračenjem mimiidoča Ijndi nadlegovala. Ravno tako so mestni redarji are- tirali 15 Ietno Mirijo Fagiinol od Jjaipa, dom* iz Oseka, ker je na sumu radi po- stopanja. — Izroöena jo bila policijaki oblasti. Tuk. policija aretirala je 16-letneg» Viljema Strossarja od Aadreja, atannjo- čega v Garici alica Gipaccini il 8, ker se je atihotapil v stanovaaje kapelnika vojaäke godbe pi. Btnczurja, hoteČ od- nesti več reči. Samomor. — V Biijah se jeobesil ˇ svoji Ia3tni kleti dno 15 t. m. »amec Anton Mask. Maskn ae je že delj časa m:šalo. Oozdrii požar. — V nedeljo zjutraj okolo 10. are, ob časa, ko si bili Jjudje pri sv. maäi, nast^l je na nekom hribu, bliza Rihemborga požar, ki je uničil 4 h3ktare obsegajoöe gozdne naa&le. — Druitvo za pogozdovanje Krasa je bilo pri ti priliki oškodorano za 6t>z 2000 kroo. Požar bo zapazili prvi orožniki iz Komna, ki* so, prihitevši na lice meita, s pomoöjo rih'3nberäkih orožnikov zaöeli gasiti in se jim je tadi po*reöilo akrotiti ogenj. Vabllo k izrednemu občnema zbora Soške podražnice slov. plan. druUva, ki ¦e bode vršil v četrtek, dne 29. t. m. ob 5. ari pop. v probtorih „Narodae Čital- nice" v Tolminu s sledečim dnernim redom: 1. Gradba krnske koöo. 2. Sla- čajnosti. Ako bi t* občni zbor ne bil 8klepčen, vräi sa aro pozneje v istih prostorih dragi z istim dnevnim redom, ki je glasom drnštvenih pravil sklepčen pri vsakem števila navzočih uiov. — K obilni uleležbi vabi najaljadnejäe odbor. Vojnški iistbor v Kanalu. — V petek in soboto se je vršil v Kansila vo- jaäki nabor za kanalaki okraj. Pred^ta- vilo so je naborni komiaiji vaega skapai 238 mladeničev. 01 toh je bilo potrjenih v stalno vojaško slažba 53, v naknadno rezervo pa 15. Arctiraai hribolazcl. — V nedeljo so kobariški orožniki prijeli sedem itali- janskih hribolazcev, ki so hotoli z ueke viäine f jtografirati pozicii© okolo Predila. Olpeljali so jih v Kobarid. V poneeljek pa so jih zö izpustili iz zapora, tiko da so se äe isti veöer zamogli vrniti v Videm. Izpremembe v c. kr deželni brambi, — Eyidoncaa oficiala Marcel Kronegger in Leopold Eagl c. kr. dež. bramb. polka št. 5. sla premeäcena k 27. deželnobrambovskema pehotnoma Polka ; dež. bramb. ev. olicial Ivan Barja in dež. bramb. ev. aaistent Franc Sheniza c. kr. dež. bramb. polka št. 27. Bta pa premeščena k c. kr. bramb. peš- polka št. 5. Ne^rečt z avtomobiloin prT Po- stojnl. — v četrlek popoldne se je zgodila pri Poatojni nezgoda z avtomo- bilom, v katerem so bile štiri osebe. Avtomobil je zadel v neko kočijo a tako silo, da je padel koöi]az na tla in se abil. Rojaki! — Že leta 1876 se je osnoval v Ztgorju ožji odbor z namenom nabirati priapevkov, da se postavi pes nika M.roälava Vilharja primeren na- grobni spomenik. Ali takrat so bile pri nas Uko žalostne razmere, di ni dose- gel dotični odbor niti tako skromnega namena. Nastali so boljäi öaai. Med zaved- nimi Notranjci se je rodila misel, po- Btaviti svojema velikema rojaka boljši in javon spomenik na rodnih njegovih kraškik tleh. da se tako izkažo cast in hvaležnoat za ve^ narod možo, ki je vse žrtvoval za probujo in prosveto svojega naroda. Ob preporodn naäe narodne zavesti je on kot peanik, skladatelj, čas- nikar, pisatelj in neumorni boritelj za pravice slovenakega naroda vsestransko toliko delal, kakor malokdo mod Slo- venci. Narodna zavedaost Notranjske je plod njegovega rodoljnbnega delovanja. Njegova pesniSka dela ž sredo- Lein8kem morju — V soboto zjutraj je odplula iz puljske lake eskadra c. in kr. mornarice na dvomesečno potovanje po sredozemakem morju. Do 15. t. m. je bila eskadra v Trstu. Nato obišče sledeöe zalive : Krf 15.—19. t. m., Aleksandrijo 22. t. m. do 11. aprila, Kajsarijš 12.—14. aprila, Bdjrut 14—22. aprila, iz Bijruta obišče del brodovja Limosol in Rod; potem poseti brodovje Marmarico 24. do 28. aprila, Syro 29. aprila do 3. maja, Sada zahv 3.-7. maja, Valono 9.—12. maja. Dne 13. maja se povrne eBkadra v Tivt, a nato se združi v dalmatinskih vodah s poaadko torpedovk, ki se ne udeleži potovanja, ampak ostane v do- mačem morja. Prislaaišča v Dalmaciji. — V seji državne zbornice rninolega petka je vo- ditelj trgovinskega ministerstva, odgovo- rivši na tozadevni interpelaciji, izjav 1, da namerava vlada v najkrajäem öasu dograditi pristanišča v večih dalmatinskih mestih, a da ob tern no zanemari tadi manjih mest. Obljabil je tadi, da se do- gradijo pristaniäöa v Primorja, izlasti pristanišče v Opatiji, kjer čim dalje bolj naraača promet. Izscljevanjo ruskih židov. — Ruski nemiri so prinesli ru^kema na- roda veliko ran ali prinesli so tadi veliko dobrega. Rmki narod se je iz- nebil premnogih para^itov in pijavk, zlasti židjv. D10 3. sušca na purnika „PennsyUanijn" je priälo v New York 2000 ruskih židov. Lani se jih je izaelilo v Ameriko 150 tisoö iz Raaije. To leto jih bode že več, icer Angležka jih ne sprejema več, četuli se morajo izkazati z veliko svoto denarja. Prej so pa An- gležkem sprejeli vsakegi žida, ki je do- kazal, da je voj^ški ugkok. S.)daj niti uskokov več nečejo. Mladenič lepega vedenja. vešč slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti sFužbo pisarja v kaki trgovini ali v kakem. dragem uradu. — Pojasnila daje iz prijaznosli upravništvo našega lista. Loterijske številke. 17. marca. Trst.......66 8 26 69 50 Line.......59 64 76 89 13 Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. si 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. r občinstvu. Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoea svojo znlogo pi- va iz i>rve slov. pivovarne G.9ucPirtdedičev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. /jelodec ozdravi, otoznost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubjjani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritiicju — Dunajska cesta 19 Vsprejema: 1. Zavarovanja ysakovrstnih poslopij, premicnia in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršui poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezffode. ' Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska savarovalnica sprejema savarovanje pod tako ugodnitnipogoji, dase lahkotneria vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem = — popolno varnost. ===== HT Svoji k SYOJim! ~W$ Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje udom „Gentralne posojilnice" T Gorici in dragih pridruženih zmlrug po Grtriškem: Modro galico 98/99% po K G4 50 q; žveplo I. vrste 85 96 sinopo K 18*— q. — V zalogi ima : Superfo'-fat 14|167o'po K. 5 30 q; Supeif >*fat 12/14% po K 5— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5'— q; Radeča sol po K 7.30 q; Kohinjska boI po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blego, kolikor ga imamo ra razpolago; vsled tega naj se požarijo oni, ki uiislijo še naročiti. Dniol/if Spomiiijajte sc o vsaki nUJaKII priliki „Šolskega doma". VIKT. TOFFOLI velifta zalopa oljhi- ncp olja iz naju- godncjih hrajev Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje .jedilno 36 kr. lit. ,, fiueje 40 ,, „ ,, bolje 44 „ „ „ tlalmat. 48 „ „ „ istrwko 56 „ „ „ corsii 56 „ „ ., bari 60 „ „ ,. hicca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno 1 in zajamčeno olje v vrčih. I PostPBžba najpošteneja. I Rojaki! Kupujte „Nar. kolek". Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju St. II. Pozor! I Podpisani priporočam čč. duhovščini in si. občinstvu v ' mestu in na deželi svojo pppdajalno kolonijalnega blaga. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače. kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine «.nideršič & Valenčic ltd. Več vrst olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin ----------v Gorici. ----------- Semeniška ulica 1 ,CeutFaIna posojiluiea' rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturirii si. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. na mesečnn odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menico po 5VL na vhnjižbo po 5°|0 z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ( Öas je zlato tako si misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborne testenine Žnideršič & Yalencic-a nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjam. au|c;su; 8)jZ!U eu9Q -pii joqoj !iid9? '9;ajAJ9S 'ou -jE|d o>]Z8|§ u; o>jsf!ß|9q '0>l§J9qiUnJ 49f9p0 9S9A -BZ 'aßoadaad'a^aiqo 9^s -OIU BZ 0U)|nS '9|B)|J9d 'jAqd9Z 9U|oa aupom :JO>|B>j kBßB|qBß9U;SJA0U -ZBJ I^SOAOU aUSHJ)| aSA PBU 3|§0p JB OUABJ OS „KRQJ. ZADRUGA" Jako izdatno sredstvo proti (J Cl x . • \X , /. I Je" liker GODINA, baterega rapravljala v TrMn lekamarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salatleu pri St. Jakopu, in Josip Godina, )pkarna „All' l?ea" ^ T nlici Fcrrelo it. 4 — StekU-ničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 steklenicice, in sicer proti poštnemu povzetju, all p», ato se , dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopoäljejo franko in so t tem znesku zapopadeni vsi poSüjatyeni stroäki. DobiTH se v Tseh lekarnah. ^