List 21 Tečaj XL, Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. za četrt leta 1 gold. Ljubljani v sredo 24. maja 1882. Obseg: Kako naj se pripravlj klaj kmetskem posestvu. (Konec.) O slani. — O tržaški razstavi. manje v Eim leta 1881 Novi Čar (Dalj Zakaj krave zvržejo? (Konec.) Naravoslovska pisma, C ♦ . • -T • ^ » k ^ Na razvalinah nemsko-liberalne stranke prenaredbi dednega nasledja pri Spomini na veliko slavjansko ro-Slovniške mrve. — Naši dopisi. Gospodarske stvari reze ker se taki radi v grlu zataknejo. Najbolje se Kako Daj se pripravlja klaja. prebavi repa, kromp itd zdrobi če se popolnem s strojem s suho klajo zmeša in potem poklad Za zmehčanje piče je najbolje mlačna voda Ker Je pripravljanje klaje za živinorejo toliko važno, ®® ^^^^^ prebavljive in trde snovi v tečneja } moralo bi se na to bolj gledati, kč.kor se navadno stori tvorž ker pre- Živalsko telo potrebuj ne redilnih svoji teži in naravi primerne in prikladne hrane ampak tudi Cem Iz zrna se tudi lahko sladje napravlja. Zrno se v vodi namoči pri temperaturi 12—15® C., da začne gnati bolj se to v ozir jemlj ) tem Sploh je znano, da mlada živina naravno ne potrebuj take množine krme, kakor stara. Mladi živini dajajmo krepko redilno pičo, ne pa cele kupe slabe klaj prit&iciuut; liiciut;. v-'Cm ---,— r-* * J.« V^., UC» C^OV^UC spesnejše bo krmljenje. P®^®? "^J ®® P^ živini daje. Posebno ugaja taka piča zivini t ki boleha na glistah, na kužni bolezni v gobcu Da 6e pa klaj da se slaba izboljš vse porabi .10 da treba: tečnejsa in okusnejsa napravi ali na parkljah Skušnje uč^, da so voli, ki med kužno boleznij gobcu niso nič zavžiii, s slastjo po sladi sedi. Nek v Zl- se ploh pametno in varčno vmorejec je imel 10 parov po tej bolezni okuženih volov zmehčati in 3) kemično pretvoriti zmanjšati ali zdrobiti f je krm i j Konj m ovce naj se tedaj z zdroblj krmo Za skušnj krat na dan Vseh parom dajal sladje v gorki vodi po tri Dva para je pa krmil z navadno klaj parov je ostalo pri mesu in moči in uže čez 12 če je ne morejo več sami z zobmi zdrobiti ? goveji živini in svinjam se pa zrnata piča mora zdrobiti, ker celih zrn njihov želodec ne more prebaviti in toraj dni je opravljal ž njimi lahka dela, druga dva para sta pa zelö shujšala, ter sta bila še cez sobna za lahka dela tednov spo nimajo nobeneg teka Suhe moke in klaje živini da jati ni dobro, ker jo v reji zadržujejo. Nared6 iz moke in klaj v želodcu pppaste kepe, katere potem drisko in klanje pouzročujejo. in zel6 tečno bolečin. Ker je sladje lahko prebavlj } pije bolna živina lože in brez velikih Priporoča se posebno za zimo krmljenje po sledečem pripravljanji: Zmeša naj 100 kil krompirja, 3 kile Klaj m o čl j in moka naj se zmešajo z rezanico ter na zdroblj rži in 12 litrov mlačne vode z vodo kep živina vse dobro in lahko prebavi se potem ne narede v želodcu in se 10 ur stati pusti do 7 vado Za konj JO jbolje oves zmešan z rezanico liko vode in še koliko skisalo Prilij 9 skupaj naj drugi živini podd naj se potem še neko f ko se je uze m e- 4 f kilo) in malo vode zraven. Veliko könj ima na- oves iz korita razpibavati kuhanjem in poparjenjem piče pomnoži se ne mco se temu zabrani in prihrani ne le oves mešanjem z reza- prebavljenje, ampak nastane tudi važno pretvorjeaje re- ) konj tudi tako mešanico bolje prebavijo ampak dilnih snovi. Krompir je lahko kuhati; brez velikih Daj se na v^-uu. VIV^J^V v v OV/XU xv^ KOii-U , '^J ^^ ) U^C/ ^aiUlKjt* tJCk U.1 Ugc in krompirjem ali pa le z gorko vodo nameša. Dobrega reči napravljena ali kjer se veliko živine skupaj pita Večkrat se tudi kislo seno napravlja in sicer po nasled- dolg Vsa slama sitnosti je pa tudi mogoče seno in slamo pariti. Vspešno razreže z zdobljenim ovsem je pa parjenje tam kjer je uže parnica za druge sena in lep Mehka y stročniške slame ni potreba zrezovati mlada zelenj naj se zmiraj zreže, z re- njem načinu: Izkoplje se do metre globoka in zanico nameša in potem še le poklada, ker se vse bolje metra široka jama z navpičnimi stenami. Najbolje je porabi in tudi napenjanj in drisko zabrani trda elenj naj se tudi zreže; z rezanico uiwrw.«^ •jti.VfU.c« JMtLUC« M 11 C« V U1LU X O l/C UC»1X11. XlOiJUUlJC J > Stara, Če je jama obzidana. Nameče se potem v njo mokra pa ni ali suha trava, detelja, repno perje, krompir itd. in vse treba mešati. Ovcam se pusta piČa navadno ne zrezuje, dobro stlači. Priporoča se tudi do pol procenta soli ker nobena žival dolge slame tako dobro ne preba > ^ Pa- kakor ovca. Le takrat, če se jim zrno oljnate preše, žiti je pa treba, da je vse dobro stlačeno, da ne nasta primešati, da je piča tečnejša in bolje prebavljiva. repa, kromp itd -----J - _ J------^-J----t-----7 ---- J' r -----7 — J ^ ' ^ v^v» pokladajo, naj se rezanica primeša, nejo prazni z zrakom napolnjeni prostori. Polna jama Ce dajemo živini ne predebeli krompir z oljnatimi pre- se z deskami pokrije in s kamni obloži. Delo je torej naj se krompir dobro izpere, pa nikdar ne zreže, skoraj isto, kakor pri kisanji zelja. Ko se malo vsede šami ker zrezan krompir prej žival zaduši, kakor cel Rep pridene in stlači se zopet zelenjava vjamo in potem se naj se nikdar na štirivoglate kosce ne raz- voda od vrha nalije. Polna jama se 1 meter visoko s 162 prätj pokrije. Razpoke in posedanje naj se s tlačenjem za seme dobra. Pšenico moramo celih 12 ur v teko odpravijo, da ne pride zrak ali dež do zelenj Ce nam dež pri košnji detelj taka skisana piča veliko koristi. pustiti, potem pa ven pobrati ter nagaja, nam ^egnj večkrat pridno premešati. Po preteku malih ur je pšenica to , da jo zamoremo z roko, čez 24 ur pa tudi liko suha uže z mašino sejati Mo slani. časa } ) (Dopis iz močvirja.) Tri dni zaporedoma dalj raztopi vendar mlatilnico izmlaČene pšenice neti j pšenica se mora 14 do 16 ur tako lužiti. Kaijivoati kakor to skušnje uče, čisto nič ne škodi, ravnamo pametno, če ne bimo seme s parno bila slana, toda kodovala na visoki, slabo vdelani šotni plasti ležečim njivam, med tem, ko se fižol in krompir na nizkem izre- Od vseh sort mokre rose je posebno tako zvana _____.. M . T perenospora mlj Ona se prikazuje navad podnji strani listja, katero z neko belo škorj na zanem svetu za ta m zmenil ni. goda tudi tod vlači Pod drobnogledom spoznamo lahk a izostala ni. Po burji na moč ohlajeni svet zmrznil ie škorjica iz drevnato razprostrtih glivičnih 50 pre obstoj na vnebohoda dan popolnoma deloma 2 cm. na globoko. rastejo iz dihalnih luknj N; in fižol, kar ampak tudi v zemlj trave so poškodova vzhajajoče solnce poparilo je zgodnji kromp mlj meznih odrastkov listj niti, k Na vrhih posa uiczium uarasLi^uv nastajajo tako zvane spore, organi, s katerimi se ta rastlinica pomnožuje. Bolj kakor žitu eo ga je tačas zunaj bilo, ne samo do ) rz ) ) OMUUVy \XKß -------- I----- J detelje in bolj žlahne ^aokre rose grahu in grašici škodlj se je slab letine bati celo od mraza tako ostrup ) da En vzrok zvržeoja vse drugačne narave nasta pa tudi trdincem je mraz krom-na visokem in v zatisji ležečim njivam pir posmodil, se mraz ne pozna Krompir si bo še opomogel tam tudi lahko, če pokladamo še tako izbrano klajo; on ob spri stoj v normalnem sestavlj ki Jasno čano, da postane v do ^ v uže bil i njivah in kj pričakovati zebla mu bilo dobro poatreženo, a na pustih . meseci brejosti kri redno prevelik ni rudečih krvinih telesc revnejša; kri zgubi pa tudi lahko preveč telesc bistveno pospešuj uz grme delal J kaj prida vžitka se hoče pred tako škodo kolikor zenje Kdor a bih šotnih njivah je pa rž tako po ravna o bro f a ko v letih m da se je pričela sušiti. Zanimivo je ) da na ženje pogostoma prik krajih mogo zavarovati ) v katerih se zvr- pozganem vgnoj mrazu mnogo manj občutij ter izrezanem svetu rastlina proti vitrijola ponudi } jboljše uže od kravam nekoliko železneg m meseca na nego na slabo vdelanem šotnem To gotovo od tod, ker se z udelovanjem prej. dati in to do brednjim kra^^am se sme do grame na daa . meseca brejosti. Vitrijol se v vodi raz drobljenjem šote šotni poli moč jemlje, izpuhtevati vlago, ^^P^» ^^^ ^ez rezanico in sploh parjeno klajo zlije. Več katere je nepričeta šota kakor goba napojena krat stopi zvrženje tudi epidemično Kaj je početi, da bi se tacih nezgod po moči ognili? okuženja, prouzročenega po prav 11*.1«|V • -1. 1 . • It ^ i- _________i._____ led nekeg Fižol, ki ni bil se se ne dd tako delati, kajti ne zunaj, se posadi, a s krompirjem ob prišel kateri je popolnem šegačno uplivaj terijah^', katere se na maternici zbiraj v v 1 • • rr^ ^ v- » - . ^ majhnih glivicah ,,bak- 0 in na to čudno y Ta in ko bi ga posadili zopet", pognal bi prouzročuje zvrženj ičljivost sega lahko globoko moc bljeni, kakor tudi na novo gosto vsaj« prerašČena, a mestu ) slednj bila jboljše, da Kj se kaj enacega prikaže vsa nj bi se mladi pozno sejati, kromp šiške. Mnogo je tacih, ki trdijo v fižol saditi cem meseca maj Rž krompirja pridelale jeseni in spo-pa še se vsaka krava, o kateri se zamore soditi, da bode zrvgla, koj od drugih v poseben hlev loči. Ako se je zvrženj pozno sej porata kon maloke Ö vendar le v skupnem hlevu vr-potem se ne sme zamuditi vse izvržene dele koj odstraniti, jih globoko daj > . , . . jeseni, ko bi se mislilo, da je dozorel, se ga lup krompir pa nikoli, kajti ta ne dozori in pozno v akopati, kravo samo pa v drug drži deloma segnjij na niivi, deloma v kleti } kar ne hlev preseliti Prostor, kjer je krava stala, se mora koj do čistega izkidati, osnažiti ter s karbolično kislino raz- kužiti ; v ta namen zadostuj ostane, ima pa okus, kakor da dozori, pozno s^en, ne dozori, če mu tudi na jesen godam po moči 100 delov vode Kj Fižol, ki potrebuje večinom 4 mesece in pol del kisline na 80 do se zvrženje epidemično prikaže > bi tudi svetoval kravam po dvakrat na teden z volno gob } mraz prizanese v okom priti, vanje. Edino sredstvo tem pomočeno v tekočino obstoj cilne kisline na 2 litra čiste deže grama sali- pridno usuševanje in umetno obdelo maternice izpirati Dosedanje skušnje potrjujejo, da je krompir slednji čas prve dni majnika, fižol pa do srede majnika saditi ---r --*---J"^^--} . . r Ujc*juxn.c« n, da sad popolnem dozori in da ga med rastjo rja ne za- prenaredbi tare J len malokedaj kaj pridela. Ugovarjalo dedoega iiasledja posestvu. (Konec.) lahko temu pn kmetskeiD se predlogu, da bi bil Zakaj krave zvržejo? (Konec.) posestnik preveč obložen, ker bi moral zraven rednega davka plačevati tudi letne doneske za izplačevanje svojih Ddedičev. Da bi bili posestniki v resnici Najbolj loženi, je istina. ki se ne dd nekoliko ob predrugačiti, ako hočemo sljivo si obvarujemo turšico teh bul, pravice sodedičev varovati. Da bi pa to vsakoletno ako seme z bakrenim vitrijolom tako-le pacamo ali lu- plačevanje posestnika preveč ne težilo, napravila žimo: Na 275 litro" -------i/ ------...... _----------^ ^ . se pšenice vzamemo kilograma ba krenega vitrijola, katerega moramo raztolči, v vroči stvar tako tako mala svota, da bi bil ves denar } da bi se tirjala od posestnika vsako leto vodi ztopiti, ter sati, da stopi tekočina 8 toliko množino mrzle vode pome- žan svojim katera se v kak bedniček do 40 letih , katereg sodedičem izplačan (amortiziran), v , dol- kakih 25 Lvyo.wv.nic», BkaLcia. ÖC V jvaiv ucuuiliciv ^iujK^f uu icLiu. Se ve da bi se ta čas istim posestnikom se za dobro dlan čez pozneje v njo vsuto pšenico. Vode ki lahko preje plačajo, utegnil skrajšati. Ako potrebujemo v to svrho blizo 103 litrov, in tako zado bimo blizo raztopline. Pšenico moramo večkrat ^ ^86 ves dolg raztegnil na 25 do 40 let, bila bi vsakoletna poplača tako nizka, da bi zaradi tega vsak vsaj nekoliko ^ /54 /U-----t------ ------- ------ ' -------- I------ premešati, vso na površje splavajočo pa posneti, ona ni skrben gospodar lahko shajal 163 Od druge strani lahko bi se nam reklo, da sedaj mogoče dedne dolgove spremeniti v anuitetne le v take, ki se lahko na več let u je uže Bvežnega , to plačujejo, in sicer adja, sad D drevesa v posodah izrejena (le gozdna trta zavoljo nevarnosti pred trtno ušjo ne) emljiščnih denarnih zavodih, pri hranilnicah itd pn ki prav rade posojujejo na posestva denar m prmarej Kdor > gozdarsk adje itd ) suho d se bo pa prejemalo: Creslo pozna težave in stroške, predno se od takih zavodov dreves, les za razne stavbe dobi denar, kdor kako visoke obresti tirjajo hranil poje še vmske in strojarske tvarine, semena raznih gozdnih lesa tesarije, izdelki nice, in komur je znano, da taki denarni zavodi in koliko tudi drugi gozdni pridelki (skorja, smola, gobe, mah itd.), } sojujej takih! na nezadolžena poseat previdel bode vsak da e posestnik naj krat priraoran, iskati denarne pomoči pri oderuhih ga ns , oglje itd. Potem pride vse, kar se ki drva, dobi od živine in živali ploh, katere človek redi, tako kože, volna^ mast, med, ^«^---•WÄ^r^«.* y m. W v«. ^ W ^ • ** w ^ vrA II \a X. Cf Li 1 JLi y Xi zadnje navadno na boben spravijo. Ako bi pa dr vosek, surovo maslo td žavne denarnice to stvar prevzele, bili bi letni izpl Tudi kmetijsko orodj m valni stroški izki ter se z drugimi davk vred travnik, seialnice, kosilnice itd odrajtovali, kar bi bilo jako pripravno in ne drago odj stroji za vrt, njivo tudi modeli ---- , , , pc* JJJUUCU 11 za gozdarske pridelke, kakor pile (žage), rezal- Marsikdo si mislil vsaj žava me v privatne zadeve državlj ni treba, da bi se dr nice za tanje dilje itd., kar se dandanes pri obdelovanj lesa rabi Ali temu Svoj oddelek imajo tudi vsakovrstni načrti asproti lahko povemo, da se država dostikrat v pri- deli za kmetijska poslopja hleva ; yatne stvari vtika, ter državljanom dela včasih tudi ne potrebne sitnosti. Država pa vendar ve ) da polj travnikov itd mo , gnojišča, namakanji v v lahkomišljeno gledati, kako kmetijski glavni steber dr žave od dne do dne propada. Sveta dolžnost države je, zopet okrepčati uže oslabeli kmetijski stan. . Kramar. ne sme po tekočih vodah ) potem ribško orodje in ribarstvo Slednj časopisje i tu se razred za kmetijsko književnost podučne spise ter glasila, znanstvene zbirke te vrste, podobe, modele in ponarejeno sadje itd ploh kar služi kmetijstvu Od 5. do 15. septembra t gled 7 poduk razstavi. razstava pridelkov in rasti bo pa še posebna metneg t n ars t (Konec.) Za kmetijski oddelek te razstave so splo vsak določbe, ob kratkem posnete, najvažnej te -------- — ^ - - ----^ - ^ T ^ ^^ V. V» «jj 'wwuv/^M* 0 kateri je izdan tudi obširen program, katerega si lahko ogleda pri trgovinski in obrtni zbornici kranjski. Toliko za zdaj o tržaški razstavi. Nadrobneje jasnila o vsaki tu omenjenih stvari, kakor smo uže Razstavlj se imajo najdalje do 15. junija t. 1 njič J omenili, dobi lahko po zad vsak pismeno ali ustmeno pri pismeno oglasiti pri razstavnem odboru v Trstu svojega imena in bivališča naznaniti tudi, kaj in koliko nameravajo razstaviti, da se more še o pravem času se- kmetijski in obrtni zbornici kranjski v Ljubij „kresiji^^ stan staviti plo stavo Kar se tiče pisnik } ki se ima glasiti v se pred T r atoFozoaii^ke stvari. t f mora meti vsaka napis ki pove njeno rastlinstveno ali botanično in pa vrstno ime; tudi mora imeti povrstno številko. Vse to se mora zapisati tudi v zapisnik, kateri se pošlje ali izroči komisij Naravoslovska pisma v Spisu je Ivan S C. Pro sij cvetlične pa razstavlj pke naj bi žive J dekoracij (frišne) vrtne rastline tu iu sem kolikorkrat bo potrebno, premenjevali Mestnine je plačati: f Človek se trudi Lakota hujša, dela od rojstva do groba, giblj Za tirjaški meter: I. v pokritem prostoru in prestavlja svoje telo skoraj noč in dan, dokler se ne za kurentni meter čela do 0*75 metra glob vleže k večnemu počitku uštevši visočino 15 metra 5 gold. 50 kr dratni meter veče glob 10 gold ) ob stenah lovanji bi kmalu onemogel, ko bi pri tem premikanj de za kva podpore, z eno aj ne dobival za vsak čez na svetu besedo, ko bi ne jedel. Kolikor ust metra sezajoči kvadraten meter prostora ob steni gold za kvadraten meter tal pri prosto stoječih drug toliko jih zeva na dan; nekatera z večim, Kar z manjšim vspehom, nekaj pa vsaka vjame predmetih 13 gold.; II. v parku o človeku, to opazujemo tudi pri živalih kvadraten meter vlj gold J na na pianem za vsak Njihovo živenje se označuje enako našemu v p reg pripraviti y gold prostoru, ki ima Deli metra računaj banj to pregibanje nastaj vsled pad žival se celega. Kdor razstavi zbirke nižjega obrtstva, utegn ske tvarine. Živenje tedaj p orabi t va r i n o in jo mu v posebnih vrednih slučajih znižati mestnina. porabiti spreminja v razne drug snovi. Ako telo teh ne more Darila ali premije, katere prisoja posebna komisij , medalije, častne omembe (po ) vrže jih od sebe in se ne zmeni več (jury), so častni dipl hvala) in denarna darila To umljivo, da mora poginiti prej ali pravilo ima vsako živalsko telo in lahko je raz- pozneje vsaka žival, tem razredu če se ne nadomesti porablj tavljale se bodo te rastline in vživa jedil. Zraven jedil pa so tvarine, to je, če ne } vsake vrste, sočivj semena, ki daj oij pridelki: Žito nene rastline in barvene (na nate korenine (krompir itd.), dišeča in zdravilna zelišča, ozdravijo; narobe pa tudi udje oslabč brez hrane pr. žafran), koreni in soč tudi živalski udje; ti morajo biti zdravi, da zamorejo jedil donašati in jih spreminjati; pri bolnih udih ne pomaga noben živež, nobena pečenka ne hasne telesu, dokler udje ne > posamezno krmne rastline, vrtna in poljska zelenj in v zbirkah, za shranitev pripravljena zelenjava in so-čivje vsake vrste, zbirke vrtnih semen, vrtna zemlja in konečno zbol6 vrtni gnoj Svežno (frišno) djerej skem du se bo adj > mehko in trdo, grozdj tavljalo: zbirke 9 ivež in delovanje udov je toraj glavni goj živenju, živalskemu, kakor tudi človeškemu. Ako pa hočemo te pogoje in glavne stebre živenja natančneje spoznati, moramo razne poskuse delati z živalskim telesom; te poskušnje so sicer težavne, a jako važne za 164 nas. Delovanje udov je treba opazovati pri ob hrani gine meso v mišicah in tolšca po telesu; za njima koža in pri lakoti, potem pa one tvarine natanko preiskavati, potem kosti in jetra. Največ trpi tolščna tkanina ki jih telo povžije, in one, ki jih daje od sebe. Na tak način zadobimo nekak pogled v skrivnostno delalnico ta zgrne skoraj popolnem ; za njo gre vranica in jetra. Do telesa } drugače ne moremo izvedeti, kaj se godi v njem Razumljivo je, da telo raste in se noži več tvarine kot v.v. JÜ dajo uu acuc, in medli, konečno pa more poginiti od sebe zadnjega se skoraj obdrži srce, a tudi možgani se postu in lakoti dolgo upirajo. Ko pa druzega ni več, jamejo iiiuz^t, ako sprejme tudi ganiti; kjer najde telo kaj za živež, tam vzame, narobe pa se hujša dokler ga ne premaga lakota in ga ne umori. Smrt pa ril Iv • t ^ • t «.... • tr To je Pl po pride, ko se je telo shujšalo za kacih 40^, stava in še celo Ribničan jo spričuje, ki je učil konja šnje teže. Pri tem pa je vse jedno, ako žival stradati; ravno je bil kljuse na stradanje navadil pa se mu je stegnilo za zmiraj; on sicer pravega vzroka sploh nič hrane. o svoje prej- počasi strada pri pomanjkajočem živežu, ali pa če ne dobi ni hotel znati, a ko bi bil malo pomislil pač na omenjeni zakon natore ) prišel bil prvem slučaju trpi sicer boj za ži- nego v drugem, a konečno pride vendar stoje Tvarine, iz katerih je vsako telo sestavlj iz se truplo tvarine ( de in sožge, potem iz beiak 7 raznih soli, ki ostanejo v pepelu > tolšč v se škrob vse v živalskem šterka in cuker) jdejo obče Te se venje dalje, smrt in odreši trpina, ko je zgubil nekoliko čez polovico svoje teže. (Dalje prihodnjič.) daj zivezu, a od telesa ne gred6 vse. Sicer žival tudi vodo in pepelne soli od sebe snovi so se v odpadkih jako spremenile. Belj a drug se razklale in predrugačile, deloma se naredi iz voda m gij } kislina, deloma druge tvarine le so njih cuker Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi eni k. in tolšča se razkroji tudi na vodo in ogljenčevo kislino Samo voda in pepeln soli se drug tedaj snovi nase hrane pa popolnoma niso spremenile f Tvarine, ki jih v dveh rečeh: prve, tako predrugačilo telo, razločujejo se b e Ij ak (DaJje.) Ljubljani. ka bila sva z gosp. tovarišem uže prav zgodaj na nogah. Vreme je bilo deževno, nič kaj V jutro 27 sebi kot glavni del dušeč (Stickstoflf), druge pa ogl , imajo v prijetno. Po jutranjih opravkih sva šla k preč. gospodu (Kohlenstoff), in k temu padajo tolšča, škrob in cuker proštu dr. Jarcu in tam dobila ,,sprejemnico", katero je Dušeč nam tedaj razdeli organske snovi v dva dela moral imeti vsak romar, ako je hotel deležen biti v dušičnate in brezdušik tvarine po romarjem na potovanji zagotovljenih. Tudi z la- jemo beljakovine, sirnine, kostni klej (lim) prvim šte- škim denarjem je kazalo potrebno preskrbeti se koj v dr drugim pa razne cukre, mlečno kislino tolsčo itd } v Ljublj 1 da --^^ ^^^^^ «.lOllU»^, bV/XOOV^ ItU. Kaj se tedaj godi s temi tvarinami v telesu? sitnosti med potjo zarad tega ne bilo kakih Uže koj pri tem poalu sem se prepričal kako živeža da se tudi v denarnih zadevah „suče svet'^ O času tedaj ne^ neha od sebe ko je bila še naša Avstrija gospodinja v Venecij Ako ne damo živali dajati raznih snovi. Tvarina se tudi pri lakoti vedno, menjuje do določene meje — a potem pride smrt. Kako' ^ ______ se lakota kaže na živalskem telesu in kako ga spre- lep moj avstrijski bankovec nametal mi Lombardiii, niso hoteli oholi Italij od nje sprejemati druzega denara, ko samo srebro in zlato. Zdaj pa? Za minja, opazovali so na raznih živalih, posebno na j e dni h Voit v Monakovem Doseono na me- valeč brez vsega „cvenka in plenka'^ same umazane ta izstradal mnogo lijanske cunje na kamnito mizico. Kaj sem hotel dru ka plenka gosp. menj same umazane ta P in našel nekatere do mrtvega, druge je zopet oživel dokaj zanimivega m novega, pojasnil je skih financ zega, kot tiho pobrati te žalostne reprezentante italij mnogo temnega o hranitbi živalski; njegovi poskusi so tedaj zel6 važni za kmetovalca, ki se peča z živinorejo, posebnega vlaka s Ob poli desetih dopoldan napovedan je bil prihod Ko je pes nekaj dni stradal, dajal je od sebe malo trdih tvarin, temuč skoraj samo tekoče (scayn hočej bil zd-nj slovanskimi romarji. Naročen na kolodvoru obed, in reklo se ondi muditi okoli ure časa je } da se in kar se iz pljuč izsope); zraven pa je hitro hujšal dali smo se uže okoli 9. ure na kolodvor Zarad gotovosti po in slabel čast Ljub Ob času lakote povživa namreč telo svoje lastno da ona je hotela dostoj naj bo in ostane za vse prihodnje čase zapisano. sprejeti in pozdraviti severo- meso in tolščo. Meso imenujemo tu vse beljakov- slovanske rimske romarje. Z nami, to je, z nate snovi, ki imajo okoli 75'7(j vode — ne gieae na da se nahajajo. Iz Voitovih poskušenj sledijo to, kje sledeče važne reči: gled6 romarji Mesa porabi telo v prvih dneh svojega posta naroda, zdaj uže v Bog venskimi hitelo je na kolodvor vse, kar se zaveda v Ljubljani slovanskega rodoljubja: visoko in nizko, omikano in priprosto, staro in mlado. Voditelj slovenskega toliko več, kolikor bolj je bil zadnji živež bogat belj počivajoči gospod dr. J kovnatih snovi. Tolšča v živežu ali v lastnem telesu m BI eiweis; odbor katoliškega društva s prvomestnikom proštom gosp. dr. Ant. Jarcem na čelu; čitalnični pevci z zastavo; „Sokol'* z zastavo, koliko pa se je še na- do neke meje porabo lastnega mesa in tolšče; preveč roda primikalo urnih korakov h kolodvoru tolšče v zivezu pa jo se pospesuje Poraba mesa in tolšče v telesu vedno dvorske gostilne ena in ista pri enaki velikosti in teži telesa, temuč se ravna tem ) kako se telo hranilo; eni in raznih poskušnjah na razne načine shujšal ! Vrt kolo- ^ so bile vravnane mize za romarski obed, nakitjen je bil z neštevilnimi narodnimi zastavami, z eno besedo: Ljubljana se je hotela ta dan isti pes je pri pokazati severo-slovanskim obiskovalcem istinito središče rabil razne množice svojega lastnega mesa. To j kajti iz tega se sprevidi, da se množica z to le po važno slovensko ž > ne Prisedsi na kolodvor zvedeli smo da so potujoči dä. izračunit trdilo teži tel ^ M^v, ▼ V/l. OLUVJ y \XCIi 0\J ^UtUJUV;! Slovani telegrafično naročili, da hočejo imeti romarji v f kakor se je večkrat ljubljanski stolni cerkvi sv. mašo, potem pa si vsaj Ko telo strada, ko ga tedaj muči in tare lakota^ večem ogledajo našo belo Ljublj po jame napadati lastno žival se hujša meso; to gine dan za dnevom : Čakati Na prihod drazih gostov ni nam bilo treba dolgo } postane suha, medla in slaba. Posebno Neizreklj epopisljivo navdušenje prešinilo je srca na tisoče zbranega našega naroda, ko prisopiha 165 hiapon urne drse s severo-alovanskimi brati na postajo, povsod in pri vsaki priliki — in teh ni bilo malo Gromoviti „živio-" m „slava^'-klici, ter vbrano petje öi- tudi težavnih dosti talniönih pevcev pozdravi doale romarje bili so skrbni za nas solz ginljiv je bil ta prizor. Ta sloveö pozdrav iznena- le: ,,Ljubljana ostane nam nep dil je vidoma došle severne brate; vse po vagonih dre- bili uže velik oddelek Slovenii •1 • lit»! • —^ - . J Res! do svoje lastne ljudi. Nek gosp. poljski duho 1Q za Ljub I j ostane nam nepozablj njalo se je k oknim in durim, in odzdravljalo nam s i) at žije'*, „slava^' itd. bora A m Celj L i ubij > pa ni ki > peljali f kakor m d j al mi Prevozili smo se preko Mari- se brigala dus a za nas. Na to pozdravi prečastni gosp. prost dr. Ant. Jarc bratoljubj u ta nam je sijajno pokazala narodno milostljivega levovškega metropolita S embratoviöa^ i.u.cu puiju kakor tudi voditelja Cehov, gosp, prosta Vacsl. Štulca, opozorovati severne brate in voditelja Poljakov, gosp. mons. Stoj alo ws ki-j a s nega dela nase domovine, prijaznim ogovorom. Prečastni gosp. prost V. Štulc virje, velikanski borovniški se je s toplo besedo zahvalil za tako srčni sprejem, in in Vrhniko, v Logatcu opomin na bližino bogatega sre- tej zahvali odgovoril je z ginlj iviml besedami gospod bernega rudnika v Idriji, na Rakeku bližnja soseščina Med potjo skoz Notranjsko imeli smo lep priliko la znamenitosti tega čudapol-Vožnja čez ljubljansko moč-„viadukt", pogled na Bistro dr. Jan. B1 eiwei s. Med tem so stopili romarji iz preimenitnega cirkniske jezera vagonov, vredili se v dolgo četo ter napotili se v mesto tost sloveče podzemeljske iame . • Ol tl^ 1«1«. « « IT J } proti Senklavžu. Videti so bili plemenitniki in priprosti narod j «v^**, u^vaax xu ^irtuiva uuvuij zidk upi» m vreuno pon^ nježni ženski spol. Kar ima slovanski sever narodnih strani. Ker smo se vozili z brzovlakom tu premožni m revni; stari, mladi, možki in v Postojni znameni-izgled na Nanos in vse to dalo je noš > vse si mogel ta dan videti v beli Ljubljani; vrh okolico predjamskega grada (Lueg^;, voo tu uaiu jü gradiva jdovolj za opis in vredno pohvalo notranjske . nismo v Po stoj nic ostali, kar nam je pa bilo zel6 žal. Zap smo namreč na kolodvoru več gospode, med drugim tega so imeli še vsi romarji prsa svoja nakitjena z na- _ rodno kokardo. Da je tudi nas narod pospremil ro- tudi preč. gosp, dekana; po trgu pa smo videli vihrati marje v Senklavž, ume se samo po sebi, in le gred^ je narodne zastave, kar smo tolmačili za prijazen pozdrav bila lepa naša katedralna cerkev v vseh svojih obšir- sloveče Postojne rimskim romarjem nih prostorih prenapolnjena. velikemu altarju je Tudi na dalj zdajci priatopil voditelj Poljakov, prečaatni gosp. mons. je bila opozoriti tuje goste na okolico vožnji proti St. Petru prilika nam Stojalowski; orgije na koru se mogočno oglasijo, m let o jesenskem času vršij t po vsej cerkvi zadoni iz grl navzočih romarjev staro- teri kraj smatra — kar vemo iz popolno o rm n ^aoIt'o ir\£^C3£inrk • T^/^ar^rki^i rv* i I n ■ fÜ Tucli _-______1 • v . •• i • »i davna češka pesem: ,,H[ospodi pomiluj!^ stran- vira slavnoznani naš se uže več ke vojaške vaje, in ka- sljivega j ski vojskovodja nadvoj skim altarjem je pristopilo več gospodov duhovnikov voda Albreht kot enega izmed najbolj priložnih izmed romarstva. Po povzdigovanji začulo se je petje pravnih za take namene, vojaške vaje namreč Jt W iß --J K--\J VV« «Jk V/ U v« u« «.JI ^ T V^ J oljsko, po zavživanji po rutensko. Poslednji pevci po- jazni Št. Peter pozdravil nas azali so največo izurjenost (kar smo tudi pozneje v Rimu o tridnevnici sv. Cirila in Metoda opazovati priliko imeli). Proti sklepu sv. mase zadonela je zopet vskupno staročesko pesem: „Svaty Vaclave''. Po kon- zastav, kar smo z pn- Pri- hranjem narodnih Tu meli nekaj duhovnikov je severnim bratom jako dopadlo trenutkov postanka. Eden izmed poljskih } ki čanem sv. opravilu so prečastiti gosp. stolni prošt Jož. Zupan pozdravili milosti, levovskega nadškofa Sembra- razgovor z nekim gospodom voditeljem bil sel iz našega vagona in imel 1 nam , povrnivsi se, da naš vlak šteje 28 vagonov da pn do Ljubljane od zgornjih krajev 695 romarjev Soviča, potem so le td podelili vsem nazočim sv. apo- Ljubljani pa jih je prirastlo 49; tedaj bilo nas ßtoljski blagoslov, in v istem sprevodnem redu, kakor to došli, odhajali lodvor. so severni romarji zopet nazaj na ko- Se ve, da tudi mi z njimi Neprijetni dež ni pustil obedovati tujim gostom na krasno okinčanem vrtu. Nagloma so se bile mize prenesle v podstrešje kolodvorskega koridora. Med obedom prepevali so neprestano čitalnični pevci prekrasne domorodne pesme ter s tem sladili severnim bratom obed. bo kmalu pozabila tega dneva; pa ne skup 744. Prav drago mi je ležiti, in ostane prihodnjemu rodu je v vseh zvedeti in zabe- naj zapisano v spomin sedanjemu in bilo, to (Dalj prihodnjič.) Politične i^tvari. Vse je bilo navdušeno, in gotovo Ljubljana ne ona ga gotovo ne bo severo-slovanski svet. pozabil Na razvalinah neraško-liberalne stranke. Danes spregovoriti hočemo nekoliko več o nemško- liberalni ali levičarski stranki državnega našega zbora ! Ta stranka Odhod iz Ljubljane, Potovanje skoz Notranjsko. Proti 12. uri dalo se nam je znamenje za odhod, svoji brezobzirnosti prišla ob vse zaupanje presvitle naše namreč, ki je po svojem gospodarstvu in Nepopislj edopovedlj čutj srca, ko smo zasedali vozove. Misel: „zdal romam v Rim'', bila je tako sladka, da smo prešinjala so nam krone in njenih narodov, odgospodarila je, zgubila ko- nečno zaupanje tudi sama vž-se in ima dandanes ob- verjeli besedam „Danice", katere je zapisala po našem prav radi upno zavest, da naprej ne more in nazaj odhodu: „da jih je mnogo obžalovalo da niso v naših skoraj da ne sme! In ko tako opazujemo to visoko bolnico in to bila oaa njeno bolezen, ne moremo verjeti, da bi vrstah". Med tisočerimi burnimi „živio"-klici, med iskre- stranka, ki je sedela neprenehoma sedem let na krmilu Cislajtanije, ki je nekdaj v državnem našem zboru z nimi voščili „srečen pot!" med navdušenim petjem či talničarj žili ven proti Notranjskemu Sokolcev", ter med vihranjem belih rob- dvema tretjinama samih stalno udanih glasov dosegla stranka, katere voditelji so njega dni cev v slovo zapustili smo ljubljanski kolodvor, in zavo kar je hotela, ona Družba v našem vagonu bila je jako prijetna; bili 60 domači gospodj e y duhovni in neduhovni jarci, Moravci, Poljaki dr } Šta nemškemu narodu za pol-bogove veljali, ki pa zdaj obupani in brez armade gledajo, odkod in kdaj da jim pride mesija na pomoč. Ali ta onemoglost nemško-liberalne ali levičarske stranke kaže se na vse strani. Kako prijeten in nepozabljiv vtis pa je bilo napra- njen razpad je jasen kot beli dan in najočitniši dokaz severne brate, za to pač je, da najgorečniši njeni pristaši jo zdaj sami na vilo slovesno ljubljansko sprejetj čutili smo Slovenci ves čas našega daljnega potovanja; ostro obsojujejo, jej hrbet obračajo, kakor popusti znane 166 nagor^pe živalice ladijo, kedar se ima potopiti! Ali vi- soka ta bolnica ima uže od davnej kal smrti v sebi zmerni njeni pristaši jej dajejo slovo da v • • Se predno je bil grof Taaflfe nastopil, bila je nem ted ajna ,,U8tavover8ka^^ stranka na tem čast še o pravem času, pred resi]o SVOJO se ško-liberaln nega Babilona jeziki popolnem ne zmešaj darjem tega moder f ^«.v, , „uöiüvuvcrcjÄit öiranna na lem, Mi Slovani da so razruši in pride- popolnem ob veljavo. Saj so nam vzroka žalovati še posebno Slo nimamo tisti meseci 1878 1879. leta, ko nUstavoverni kabinet Auerspergov ni mogel ni živeti ni umreti. Skraj čas je bil potem, da je prišel grof TaafFe. Po državno-zborskih volitvah, ki so se tisto poletje vršile, bila je oič ad to politično mizerijo naših protiv-mnogo ran vsekali, kakor so zavirali se stvar zasuče tako ali nikov, ki so nam vse Avstrije napredek tako, to je gotovo: nemško-liberalna stranka ne pride sicer ustavoverna stranka v mani • v • potisn coljubna stranka postala je močneja. Ali pra- temu bi se še marsikaj popraviti in ,,ustavoverna" stranka imela bi še vedno odločilno besedo, ker grof Taaffe bil na krmilo da se bode pri reševanji državnih Od vsake druge stranke pa se je nadejati ) vprašanj dalo na nas Slovane, kakor to zahteva naše števi davki, krvni in denarni! tudi naši Danilo je sam ustavoveröc v dobrem pomenu besede v govem mmisterstvu sedeli ske veči nje kraja kljubu državnozbor protestom izkazani „ustavoverci" Stremavr, Slovstvene sivari. Horst, Korb-Weidenheim! Misliti bi toraj bilo da bodo /-------•• ».M • «.I.A. A V^ JI 4VA f^A A. €*J UAIK/^ V4C« LfwLLKß zdaj ustavaški Nemci previdni, da bodo ministerstvo TaaflPej podpiral f er tako bi bilo še mogoče, da se grof Taaffe vzdrži sredi strank 'in se vsled strankar ekeg desnico plešoglavcih zastonf iskali Slovniške mrve. ovejših sosebno novinarskih spisih prikazuj tu pa tam tudi pri nas tako imenovani predikat se gibanja do cela ne nagne na državnega zbora strumental, o katerem nase slovnice molče. Ne bi torej Ali toliko politične modrosti bi pri ustavaških mislim bilo krivdi gospodst Izgubi VSI po lastni jezikih , ^..xv^ nevmestno, ogledati se malo po > > kaj v vodstvo v Avstriji vstopili so se klošičeve prim jib eljd na to stran, ter posneti slovanskih iz Mi- zdaj kakor poredni otročaji za državnozborsko peč ter tej stvari J kar ima bistvenejših toček o sklenili, kljubovati in nagajati Taaffejevi vladi, kolikor dolg se dalo! In zak to? je grof Taaffe koj v začetkih se Slovani Samo za tega del, k Nekateri glagoli, tako uči le-ta slovnica našega slav ojaka SVOJ vlad glašal, da v Avstriji ne smejo pritiskati na steno, ker imajo iste državljanske pravice, kakor drugi avstrijski narodi. nega i samostavnika, kjekod tivni ali stavnik v akuzativ, a pri pasivnih v nominativ, na potrebujejo za funkcijo predikata kakeg tudi pridevnika. Ti glagoli so ak pa pasivni. Pri aktivnih deva latinščina samo pr bilo preveč. Nemško-liberalni gospodje, Darium regem salutant; Darius rex salutatur. Slovanski kateri so navajeni bili brezobzi povedovati oni da bi se bili umaknili katerega so neopravičeno tlačili, da sme poleg njih sesti jezik so ekdaj imeli vsi v obeh slučajih pridodani • v in z njimi vred izdatno delati za blag emu slugi in dovolili tistemu, samostavnik ali pridevnik v instrumentalu brez predlog (torej: Darija pozdravijo kraljem; Darij je pozdravlj domovine ? bilo cel6 nemogoče! Ti s t slavo občne kraljem) Ne, to je težko, to je ustavaškemu Nemcu t m ti s t trup 1 e p tras t po gospod- ah po večem Vi r% t l l« To posebnost so neki slovanski jezik t d S t v a, v katerem so bili liberalni Nemci vedno edini, bolj poljski } gubili, a neki več tudi ruski, češki, manj hrvatsko-srbski uze povsem ali manj ohranili, naj- ter če tudi so se drugače časih grozno med eeboj pulil ee raba predikativnega instrumentala čim dalje tem bolj to je bil oni ,,kit'', ki jih j ) umika taksi klasi spravljivi vladi Taaffei tedaj združil , da so se novati tudi jezika oprti ki se sme ime velikonemškimi uprli in zaletel in slovanožrskimi namerami se s svojimi rovago pska; primeri rusko: ja videl ego zdo na j^puntarske politike^'. Sovraštvo, častilakomnost in strast ~ slabi svetovalci vodili so nemške liberalce v veliki pot v slovenskem jeziku dne slovenšči več: zdorovym). Najmanj sledu a j ti toraj sami beneg goj pri krajev, koder se današnjega in neguje, Miklošič ne navaja no- era z instrumentalem Predikativn trumental imevaio spravljivemu in pravicoljubnemu pro- vati ali zvati za kaj (kako) izvoliti, šteti, imeti m naj —.....da tega, izmislil grof Taaffe ali pa se za roslov kaj imeno-delati premeriti v kaj (storiti čim) itd. na pr. sta > viharni vojni proti grof Taaffejevi vladi in avtonomi- ali pasivno, elagoli: storiti, postaviti kai stične stranke ' ^ ' ' " > b b. _ > v J gramu. V vojni tej odbijali so vsa'ko pomirjenj manjšo opravo in nikakor jim ni hotelo vgl ' ar zahteva duh časa , si kako rodih litiko nikakor odstraniti toj^ aktivno kaj ati ot otcem slov. F ime su Napoleona cesarom, (tudi) za cesara; srb. tudju majku avtonomist, nego te ideje se pretakajo po na- majkom zvati. Ko je mene pcstavio sudijom nad vama? se toraj z malenkostno agitacijo in ne daj umetno po Na drugi strani pa stvori se, dušo, ružom (nasproti polj. in rusk, premeniti v kaj) malorusk. boroda ne 80 se v glavah levičarjev vzcimile vse mogoče izmišljo- (brada ne dela človeka modrim obyt mudrym čolovika tine m zoper te prazne svoje strahove borili so se tem očetje sami, kakor Don Quixote zoper veterne ma po se nemocnym (bolnim lit Od todi vse tisto Dalj bolnega) modrega); čes. delä ičenje , zabavljanj br konca in kraja, od todi vsi tisti premnogi škandali, ki so staroslov. ona rodivši pasivno ali pa z neprehajalnisu glagolom jih devico devica) hrv slov devoju prebyst (rodivši j ostala — v'/f vtv^Yiv.«;, uiv. Diuv. detetom postajem (puerasco), greših nemški liberalci v sejah državnega zbora Habdel.; ogerska slovenščina ima tu ali nominativ ali in po javnih shodih Ali so jali zdaj! Udali so se strasti, strast jih je ujedla! Stranka to žanjejo pa tudi socijal ) pr. naj eto kamenje s kruhom byc ki tirala praktične politike, temuč dala se le slepi biti drukčij kralj biti; srb. da sam tobom (na tvojem mestu) radio strasti voditi, izigrala je zdaj politično svojo komedij slovel J «.VVViü ^UM) K I V J ^ »JJVOCU,^ , rus. peroym mudrecom slyl (slul ja za prvega Nepopačeno javno mnenje avstrijskih Nemcev obrnilo seje ndhluchlym by ti než hluchvm modreca); čes. lep samo proti nemško liberalni tej stranki, ki je delala ne potrebne, razpore in sam presvitli naš cesar sankcijc ral je to javno mnenje imenuj6č politiko levičarsko + _ _ X___J„v:_______ i . PoÜ (bolje) jest kto chce byc do dit Vidimo iz tega, da staroslovenščina ima glagol f bi kdo pričakoval r 0- j» puntarsko opozicijo^^ Zdaj je našega državnega zbora Pristavimo še drug primer nemško-liberalna stranka diti ali porodit jedena, needina m bolj Moj sij rožden v krabicu vložen byst (Mojzes, ko je bil rojen, vložen je v skrinjico.) ris im" d I A 167 brym powiadaczem , trzeba sluchaczem! že '^y '^yl pierwej dobrym eljä prvo ! Kdor hoče biti dober pripovedovalec itd Se navaja Miki. sintaksa slučaj in nesti moral v davkarijo? s čim bode pa sebe ia za opozicijo subjektu maloruski. Slovo instrumental pa predikatu. Primeri za SVOJ so družino preživel? Gasi niso več rodovitni, kakor adnj ekdaj bili; letina za letino od kodi bo vedno slabej m na- yletyt horobcem a verne sa kmet uže še zamore odrajtovati biro v jemalo? Od svojega pridelka volom (beseda izleti kot vrabec a vroe se kot vol) tu srb. ako goatom dojdes (če prideš kot gost) J misli zakonodajstvo , da zemljak zamore Ali mar starosl. odrati kozel mehom (kozla na meh odreti); rus. drugo: vse odrajtovati? Duhovn bod o od z denarjem vzal ja kobylk kobil kot be ebčikom • vi - piclei pod matuski (vzel sem bo tako daleč dobivali kakor zdaj z biro dobi voi kong se m Predikati znanj to kar pod matere) strumental po Miklošičevem uku na- dobiti, ga za razpisano prišlo, da občina, če adnj službo v se bode hotela duhovna dobila ne bode . ker torej neki prehod v resnici subjekt je mernejši glagolu bit nego biti ubjekt v resnici ali v mislih post služba bode premalo nesla dohodkov ter bo onim rečeno stanj ali (k v stanje, a nominativ, k Nominativ je tedaj postati 1 81 glagolu biti (ker ne pomeni to, kar postati) šega vJ nstrumental, pisati ga je torej povsod, kjer glagol izpolnil še kaj bire priložite, da duhovna dobite. Bira se bode morala potem na dva kraja dajati, to je, staro odkupiti na- plačo zboljšati, se tu ne bo in novo dokladati sega vladarja, duhovnom kakor je zdaj. Beseda slavneg vrši službo Adam je bil prvi človek (copulae), na priliko Ko kmet v jeseni kaj svojega pridelka prodä poljskega: ,/l mi osoba (( e moj 9 poslovenjenem primeru iz ona le bih avo mater je zver; ima te denarje uže na več kraj dati aekaj mati tudi pomeni nominativ pi pravo materjc a instrumental listo ženo, katera mu je postala resnična mati: ali pa takisto iz poljskega: ta grad je moj, reci zlasti ekaj poslom, in še za davke mu nazadnje zmanjk mu še repe iz hlevov pobirajo. pnikom f ) besedo, in bode tudi tvojim nomioativu staji a, da Upamo pa, da bodo nasi poslanci prevzeli naše reve in nadloge , ki nas od dne do dne huje tarejo. * Borovnice 22. maja. (^Kmetijsko 'predavanje\ de tudi priimek pri glagolih: imenovati, zvati (Kouee prihodnjič.) einega učitelja poljedelstva 21. dne t m bilo dobro obiskano, zbralo se je prav # # Šiška 23. maj nad 200 posluša Fri celdnevni ljudski veselici jwnij Mi dopisi. na se 1} Kozlerjevem vrtu^^, katero priredi šišenska čital mešanega zbora šentviške čital delovanjem moske^^a zbora ljubljanske ia v korist narodnemu Dunaja 23. maja zbornica zopet pri Pretekli petek je di domu svirala bo večidel tudi manj zborovanje ter rešuj katerega ima izvršiti važne predmete; poglavitni manjše, og, knez Mihael'^ t vojaška godba peš-polka „V61i o I polud od samo se Ini n ska t ari f katero je gosposka zbornica včeraj sprejela z vladinim predlogom. Enako ate to tarifo ) govor, godba, keglj ure dalj 10. do pol 1. ure in p Obseg veselici bo na dobilke, petje, loterij Na- igre sog sprej obe za mladež, ples in umetalni ogenj. Program bo o svojem času po posebnih plakatih nazr ani ogerski zbornici; naši zbornici tedaj ne bo ostalo dru zega, kakor pritrditi tem sklepom, in pričakuj se to zgodi jutri ali najkasneje v četrtek za to spomlad poslanci vrnejo domu Ljubljane se ) da kakor na drugem mestu obširnej Kranjska deputacij bila poročamo na Du potem pa se pri slovesnosti 6001etnega združenj kranjske dežele s habsburško monarhijo, katera do Dr. Fischhof v zvezi z bivšim dunajskim županom ločena zdaj na drugo. leto. Svitli vladar je deputacij Newaldom, grofom Coroninijem, dr. Kronawetterjem premilostljivo sprejel in obljubil osrečiti naše mesto s in baronom Walterskirchen-om snujejo novo liberalno svojim prihodom ; toraj bo Ljubljana zopet enkrat imela ljudsko stranko, katera hoče združiti vse liberalne ele- ^^^ svojim zidovjem prelj ubij enega vladarj mente brez ozira na narodnost kujej y se ne vč ) vsaj SI pristaše priča zdaj se vidi, da zbornica poslan (O Bleiweisovem spomeniku,) Da se povspeši na- biranje novcev za di Bleiweisov spomenik, je dotični cev take stranke ne bo oživljala, ker levičarji še nik- odbor v svoji zadnji seji sklenil, da se bodo kdar dejansk niso bi pravični drugim narodom slovenskih mestih razpo3 --------J-------„.WV^ ^-----^---------1----- razun nemškega, med desnico pa je zelö malo poslan- podpisavati doneski ali enkrat za o vseh pole, na katerih se imajo sku < cev, kateri hih ,Jiberalneg Edini, in to dober popolen razpad levice ali z plačilom čutili po tako žalostnih pe ladanja zopet kaj tacega poskušat peh take poskušnje bo temeljit in v obrokih; obrok za ta uplačila pa se stavi za dve leti poseben odsek, ki ima za izvršitev takega nabiranj skrbeti Ravnihar so dr. Zup Pakič. Drenik in y tukaj Notranjsicega 16. maja Mnog se jih tudi [Kmetijska podr na zanima dalo priboliška v dohodkih ali kaj da bo in če se bode duhovnom kai P**^ svojem občnem zboru m ^ ______iß r^ i 18 Jesenicah) öne t. m. predsednikom Po njega časa je prav zares treba po več krajih vravnave merah seda- posestnika g. Alojzija Schreya , podpredsednikom žup ka Janeza KeršiČa. Odbornikom duhovniške kong gospode grajšaka > da se duhovnom pribolj vsaj kolikor toliko. Kakor je bilo pretečeno leto v r^ii H ._________________T • vencu" objavlj Sio bode morala vprihodnje po postavi Andreja Klmcerja, župnika Janeza Ažmana in posest . Sestnerievim vodstvom nika Miha Razingerj bira odkupiti. Ko bi ta postava v veljavo prišla, sedala bi našemu ljudstvu in vsem davkoplačevalcem podr ko raj Pod popolnoma pal Prepričani pre duhovnom ve, kaj bi pa več škodovala kakor koristila y smo, da bo pod novim ödborom, v katerem sede sami za n£ predek vneti možj pet oživela. kr. kmetij Kdo prinese prihodnost? Ce ta postava obstane, bode se morala tudi štola velika v račun vzeti, ker je uže tako ) ,,N n potegovale so se zmirom ter se bodo tudi > da se ubogi skoraj smrti boj Pri pi za naprej potegovale za zboljšanje duhovniških dohodkov. Ker nas se ne je pa naš list tudi gospodarsk pokopavajo mrliči, kakor pisatelj v 19. listu .,Novic'< kmetijski piše, tako Davkaplačevalca uže tako tarejo preveliki davki, kako mora razun tega podpirati po omenjeni tarifi, ampak za visoko ceno, ravno Enakih dop tudi pri porokah in druzib cerkvenih opravilih v 1 Vit • V*««««^ • stan, štejemo si v dolžnost objaviti tudi ta dop ga še to ujedalo! ali bode ves svoj pridelek prodati ne bode sov iz dežele prejeli smo več in ne le samo od gospodarjev, ampak tudi od duhovnov, ki so za „biro^^ Istina je, da je sedaj duhovski stan neodvisen od države, potem pa Vred 168 sko družbo zastopal jo deželni učitelj poljedeljstva Kramar. — (Naš kake veče ali manje nesreče Dr Poklukarju omenili ojak gosp. Janez Suhic, slikar na Dunaji) je pred kratkem izdelal 4 podobe za romarsko cerkev sv. Volbanka v Poljanski fari na Gorenjskem. Naročil o v š. Vse štiri 80 cesar predstoječega sklepa državnega zbora; na to opomnil je on, da je bil zadnji čas uže deloma želni reklamacijski komisij v Ljublj jih je podob upnik poljanski Jarnej Ram upanje, z v deda je zdaj sko v so v velikosti pol človeka in izvrstno izdelane (Vreme) je pretekle dni bilo jako spremenljiv Prav mljiskim davkom hudo preobloženo Kranj prihodnje rešiti hude krivice, po kateri je velika ki mma ne z slišimo, da mraz ni toliko škode storil, kolikor vendar je mraz prenehal, da se slane ni bati radostjo smo se le bali ; po nekaterih krajih pa je vendar hudo zadel posebno fižol in orehe. („SoÄoZ") si je za novega starosto izvolil v ob- let trpela vsa dežela, in najbolj Dolenjska, _______ obrtnije, ne železnice, posebno dolgo pričakuje se želez- da bi Dolenjsko gospodarsko oživila; na to so odgovorili presvitli cesar, da hočej moči, radi podpirati napravo te železnice nica > kolikor je v i jih 1 Kolikor se čuj čnem zboru gosp. dr. Iv. Tavčarja, izreksi topi hvalo odstopivšemu gospodu Fr. ßavniharj za- čanost prihodnj vladinih krogov let i t a za vspesno Izleta v Zagreb se misli vdeležiti prav lepo število „Sokolov'^ v obleki in in marljivo delovanje njegovo VI. izkaz doneskov AJLSaW«« v v* V/M A v» ^ * t^ v AV/^ vr I^^V^TAAVr KJ Kf v v v/ IL/Xdjk i • tudi drugih Ljubljančanov, posebno pevcev. Iz Zagreba ^^ Spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. pa zvemo Toraj da res veseli. se za slavnost delajo velike priprave bodo binkoštni prazniki za Hrvate in Slovence > {Slovenska Matica) pošilja čestitim gg. družtve- ki so ustanovnino ali letnico za 18bl. leto pla- Gospod Gruden Jakob, župnik v pokoji v Turjaku....... „ Gruden Jak., posestnik v Kro- gold. kr. nikom čali, te knjige: 1.) Letopis" za leto 1881. Uredil dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniski. 2.) „Slovensko slovnico^' }} novem...... Gruden Jakob, posestnik „ 50 „ Škoc na ijanu w ----- - ----- w ^ . J T » po Miklošičevi primerjalni. Spisal J. Šu man. 3.) So- Gruden Jakob, posestnik na „ 50 „ matologijo'J, spisal dr. J. N. Woldfich, poslovenil Fran Erjavec. Četrta od Matice izdana knjiga, „geometrija gosp. prof. Lavtarja za učiteljišča, je odločena samo za ii prodajo. )9 (Knjige ^^Anton voljo prepičlega prostora Alojzij Wolf) smo zadnjič za prav ob kratkem omenili J naj toraj danes dostavimo , da je tisk Blaznikove tis karne, ki je pridala še lepo podobo rajncega, ličen in oblika knjižice prav okusna. Ni dvoma toraj, da bode slovenski svet hlastno segal po tej zanimivi knjižici, ako bi prav čisti dohodek ne bil namenjen na pol Blei-weisovem spomeniku, na pol pa „Narodnemu domu". Močirji . . Gruden Janez, c. kr. davkar na Vrhniki....... Gruden Jože, posestnik na Vo-l^iki......... Gruden Jože, zasebnik na Vo- leki......... Nemec Anton }} 50 n » 50 „ T«-oj 9 kapi )) na Dolenjskem pri sv. n 50 tr uman Josip > C. kr i) akadem. gimnaziji na Ferčnik Lamb., dekan v Žab prof. na Dunaj 9f n )) i> niči na Koroškem ff Marušič Andr ) C. kr gimnaz n n Novičar iz tujih in domačih dežel. Dunaja. — Za deželo kranjsko in za Slovence sploh vesela novica je sprejem kranjske deželne depu-tacije pri cesarji pretekli ponedeljek ob 10. uri zjutraj. 9J f) profesor v Gorici dr. Srnec Janko, odvetnik v Mariboru Ignacij Valentinčič, gl stopnik 10 n f) n Deželni glavar grof T h poslancema baronom A p in Konkordij K i )) Avstrij za- faltrernom in dr. Poklukarjem ter vodj ske hranilnice A. Dreo-om izročili so po sklep želnega zbora vabilo, vdeležiti se svečanosti, kater kranj de- na- Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 37 gold. 50 kr. 968 7} >t merava praznovati dežela kranjska v spomin svojega 6001etnega združenja z druzimi habsburškimi deželami. kleptakega domoljub Skupaj do zdaj 1005 gold. 50 kr. cesar so p r e j e 1 z Pres viti nega praznovanj dovoljenjem, so osebno vdeležiti; g 1 e d presvitli cesar deputaciji, dogovoriti se z dostnim za obljubili, se teh svečanosti svečanosti rekli so časa d ter so na izrečeno prosnj dovolili } v spomin da se nov deželni muzej te svečanosti sme imenovati „Rudolfinum Telegram „Novicam". Dunaj 24. maja. ^ ^ava v colnini dolgo traja, ravnokar je Greuter sijajno govoril. Videti je, da se bode cenilnik sprejel po sklepu gosposke zbornice. Zadnja seja je še le jutri. Razp Potem so presvitli cesar vsacega poslancev počastili s prijaznim nagovorom, v katerem so deželnemu glavarju Dunaj 24. maja ob % 4. popoldne. z gorkim priznanjem pohvalili t ob o Kranj ki vorili so presvitli cesar ? odj prem a k- gl zmiraj n e kranjske hranilnice Čolna tarifa sprejeta je lila po vladnem načrtu z isovi večine v drugem in tretjem hranjL omenjal, da ima hranilnica preveč denarj > odgo } Listnica vredništva da je to jako prijetna hvala Gosp C e na Dunaji: Lepa neugodnost. Barona Apfaltrerna vprašali so, kako kaže letina na Kranjskeno, in ko je na to omenjal slane pre- Gosp. M, v Št. Petru: Vaš dopis je preojster ga ne moremo natisniti, enak dopis nahaja se tudi v tej številki teklega tedna ; reki so presvitli cesar, da žalibog sko Gosp. E. D. na Slapu: Poročilo „o toči je po naključbi raj ne mine leto, da bi Kranjska ne imela obžalovati nam zdravi izostalo; toraj brez zamere! Obljubljeno pričakujemo. Da ste Odgovorni vrednik: Alojzij Majer založba Blazuikovi nasIedDiki v Ljublj