Otec Marko Pohlin. m. Za predgovorom so na posebnem listu vdete nelično natisnjene in slabo razlagovane pismena cirilske in glagolske. — Slovnica Markova t. j. Kraynska Grammatika ima tri dele: A) Od beffedne fazhetnofte (Wortforschung). V tem razlaguje čerke samoglasne in skupglasne, iz kterih naraščajo zlože (flofbe, Sylben), besede, govor. Besedam, ki so moškega, ženskega ali nobenega spola, prideva se beseda spolska (Artikel). Štetve so samuene, dvojne, mnoge. Sklonov štejeta Bohorič in Hipolit šest, na tanko po latinščini (vocativus: 6 ti mosh, o ozha; ablativus: od tiga mosha, od tiga ozhčta); Marko pa sedem, in sklon t. j. prigba 1. mu je imenuvavc, 2. rodnik, 3. dajavc, 4. tožnik, 5. vekavc, 6. zmaknik, 7. spremuvavc. Sklanje t. j. prestavnoste so tri, in moški I. samostavniki se pregibljejo pa sklanjalu 1. Ta Krayl, 2. Fant, 3. Ta Roh ali ruh, tega roga — rogova; ženski II. po sklanjalu 1. Ta Krayliza, 2. Zhednoft, 3. Skerb; in srednji III. po izgledu 1. Serze, 2. Oblizhje. — Pridevniki ali prilogi — perftavne beffede — se spreminjajo po spolu: Ta brumne, ta brumna, tu brumnu, tega bramnega; v sodnji ali primerjavni stopnji (nafglihavnek): brumnejshe, - ega; v tretji ali presežni: narbrumnejshe; bel, narbel gluh. — Števniki so štivila poglavitne: stu, jefar, miliar; zaporedne: rajmo stu, samo stu, jefarske, miliarske; rezdejlivne. — Zaimek t. j. perdevk v ednini: jeft, ti, on; v dvojini: ma me ma, va ve va, ona one ona; taiste, une, katire-a-u; kedu, gdu, kaj, kir-a-u; moj, kajfen - a - u. Glagol — beffeda zhasna — ima čas prične, pretečene, perhodne; naklone ali viže (vifhe). Sprege t. j. prekladnoste se po končnicah (- am, - em, - im) v določnem sedanjiku razločujejo tri, in v I. se pregibljejo po spregalu 1. Dam, dal, dan, dati; v II. po spregalu 1. Lubem, lubil, lublen, lubet ali lubiti, in 2. Berem, bral, bran, brati; v III. po spregalu 1. učim, učil, učen, učiti. Potem pripoveduje nekaj od glagolov nepravilnih, sostavljenih (unrichtigen, abfonderlichen u. unabfonderlichen) itd. — Za glagolom ima nauk od predloga, prislovov, medraetov in veznikov t. j. spredneh, stranskeh, v' mejs postavleneh, in vežejočeh besedi. Po vsem tem tole: Allgemeine Anmerkung. Aus diesen 7. Theilen der Eede kann man leichtlich bemerken, wie sehr noth\vendig es seye, sowohl im Schreiben, als Lesen und Eeden, des rechten Grunds und Mundart sicb befleissigen, ansonsten wird man niemals die Scbreibund Eedrichtigkeit in der Sprache einfubren. Der Anfang leidet Gewalt. Lasst man sich Anfangs mit dem Sudeln befriedigen, werden immer die alten Fehler, ach leyder! so viel unleidentliclie Feliler! haufenweise sicb. einfinden. Die Unrichtigkeit wird immer mehr iiberhand nehmen, und zu letzt auch den Landskindern ihr eigene Sprach unbekannt, und etwa gar unbegreiflich vorkommen. Ist es nicht schon genug rauhes, und baurisches in die Sprach nach und nach eingeschlichen, und hat ibr die ganze Annehmlichkeit benommen? Ist es nicht einmal Zeit, solchem Kasen Einhalt zu tliun? Wie weit soll es denn noch gehen? Genug hier von dieseu, weil es immer unter den Fehlern noch ferner einen Platz finden wird. Nato ima nekako skladje t. j. slovarček, v kterem se v abecednem redu nahajajo nektere besede 1. koreninske (Wurzelworte), 2. odrašene t. j. izpeljane po natiku posaipesnih obrazil na koreniko ali deblo, in 3. skupzložene t. j. sostavljene ali zložene, in sicer po vseh govornih razpolih. B) Od skupskladanja teh beffedy (Wortfiigung). — Po kratki vpeljavi piše: »Ohne der aehten Wortftigung, welche nach den grammatikalischen Grundregeln foll eingerichtet feyn, ift jeder crainerifcher Eedner, VerfaJTer und Poet, nur vor einen unachtfamen Sudler und Schmierer zu halten, welcher feiner eigenen Mutterfprach so grofse Unehr, durch fein rafendes Stimmeln, und Verderben zufuget.«. — Na to pravi, češ, da so pravila največ iz jezika samega (nach dem Grund der Natur), dasi so sim ter tje tlačansko posnete po drugih, o spolniku ali členu — ta, ta, tu; en, ena, enu: \vird gar oft zierlich ausgelaffen; im Nachdruck offentlich gefetzt, — ter razlaguje po svoje besedoskladje spet po vseh besednih plemenih. C) Od Dobropisnoste (Rechtschreibung). V tem delu ima naslednji Vorbericht: Gewiss! vieles \vird erfordert die crainerische Sprach regelrichtig zu reden, ich stehe aber auch nicht ohne Grunde an, ob nicht ein mehreres zur regelmassigen Eecbtschreibung erforderlich seye. Diess ist mein allersehnlichster Wunscb. Wer ist aber, der so richtig schrieb, und sich kein Bedenken machte nach. eigener Willkuhr, und Gutdiinkel etwas daher zu lallen, und etwas daher zu schmieren? Wer ist, der sich auch in ungebundener Eede, so richtig, und regelmassig verhielte, dass er ohne ungegriindeter absonderlicher Eedensart (Leštnorezhnost) und in unformlicher Wortfiigung (Naroberezhnost) sprecben tliiite? Nur schade, dass man eine so Wortreiche Muttersprach habe, und will sich derselben nicht bedienen. Wie konnen es jene verantworten, die ihre eigene reine Sprache mit lateinisch- deutsch- walsch- oder franzosischen "VVorten schmiinken, oder verderben wollen. Diesen Schnitzer - und Fehlersdmall, dass er nicht weiter reiffe, Einhalt zu tbun, soll seyn »Erstes Capitel. Von den Buchstaben (selber Lautung) und Iicchtschreibung«. — Potem pripoveduje, da je Ilir Metod, kakor so zaznamnjali Hermann, Febroni, Mosemann, sostavil brovaške in ilirske čerke, ter v njih spravil na svetlo ilirsko biblijo; drugi pa menijo, da brat Djegov Ciril, da se torej cirilske zo- vejo. V teh, piše Febroni, je na neznanske stroške deželnih staiiov Kranjskih tiskano bilo sv. pismo, evangelije, lutrovska postila v Tibingu ali Avrahu na Virtemberškem. Na Kranjskem so vse posamne bile sežgane in zaterte. 0 koliko slavnejše bi Kranjcem bilo, da bi katoliško sv. pismo, ktero imam v rokopisu pri rokah, z nekterimi stroški hotldati na svetlo! — Razun teh so še druge ilirske čerke, ktere je pa sostavil sv. Hieronim iz Stridona v Dalmaciji, ki se novejo glagolitiške itd. — Te pismena so dan danes popolnoma odpravljene, kar je 1. 1553 Prim. Truber najpred biblijo tiskati jel z latinskimi čerkami, kterib so se poprijeli tudi Pemci, Poljci, Hrovatje, da ilirske čerke imajo le ilirski duhovniki v svojih mašnih bukvah, in so v rabi še v Carigradu, Bosni, Moskoviji ali na Rusovskem itd. — Nato razklada latinsko čerkopisje po svoje, kjer pravi, da na pr. c rabi sem ter tje p. cirkuv ali cirqua; namesto dvoglasnega e piše se z repkom p. derfhg; 1 časih 11 p. dalla, vola Wille, volla des Ochfen; q redkoma: buque, qvas; f, fh in s, sh je pisal nasproti Bohoriču ravno narobe p. salu Schmeer, sad Frucht, shallam fcherze, pa falu hiibfchfad hinterrucks, fhalliti betriiben; w zum Unterfchied der gleichthonenden "VVorten: wodem ich steche, bodem ich werde, sem wila icb hab gefchlagen, sem bila ich war gewefen; y ali ybxonyre v enako razločevanjefgvoni leite, fgvony er leitet; stojy, syu, krayl. — Potem razlaguje nkluke, fnamena — Accente o. Mundthone, tu dolgu (bero), tu hitru favyanje (per, smert), pofhirk das Kiirzungsftrichlein o. Mondcben (h', v's'); ločila ali prepone na pr. pika, dve pike, fgurna pika; spodna pika! — V spevorečnosti (Thonsprechung) mu je pesemske dejl ali skok Reimglied, predahnenje Abfchnitt, rajfh ali raja Reiin, Vers, ki se narejajo po latinskih in druzih na pr. Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta. Kako se pesmice kujejo po kranjsko, razkazuje v nekterih zgledihgovori o mnogih pesniških svoboščinah, o nekterih prilikah in podobahnašteva pesnikom razne poganske malike po kranjski, sedmere čudesa na svetu, Katonov nauk odzbloveshkega faderfhanja — po nemški in slovenski. Naposled ima v pristavku nektere navadne pogovore v prid potujočim v jeziku kranjskem, nemškem in laškem na pr. Crainerifch.Deutfch.Walfch. Gori! gori! mojAuf! aufl meinSu! su! Signor Gospud!Herr!mio! Pokaj?Warum?Perche? Srezhno rajfho.Gluckliche Eeise.Felice viaggio. Buh vas obari.Behut euch Gott.A Dio Signore.