JULIJ 1 S Presv.Rešnja kri Z C Obisk. M. D. ® S P Leon II., p. + 4 S Dan neodvisnosti 5 N 5. pobink. 6 P Dominika 7 T Ciril in Metod 8 S Elizabeta Port. 9 č Veronika 10 P 7 sv. bratov + 11 S Pij_£ 12 N 6. pobink. 13 P Anaklet 14 T Henrik 16 S Bonaventura LOVENEC PRVI SLOVENSKI ijlST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do smagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. __(Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 135. CHICAGO, ILL., ČE TRTEK, 9. JULIJA — THURSDAY, JULY 9, 1936 letnik (vol.) xlv Vročina pospešuje uničevanje farmarskih pridelkov, ki so ; že dosti trpeli vsled dolgotrajne suše. — Ves osrednji . zapad prizadet. — Temperatura dosegla ponekod 119 . stopinj. — Živina ne najde paše na izžganih travnikih in farmarji so jo prisiljeni prodajati. LEWIS SVARI MAGNATE Chicago, 111. — Dolgotrajni suši, katera je pritiskala na osrednjj zapad tekom zadnjih več tednov, se je pretekle dni pridružila še žgoča vročina, ki je po nekaterih krajih dosegla višino, kakoršna še ni zabeležena v rekordih. Ta neznosna vročina ima take usodne posledice, da bo gotovo uničila čez par dni vse pridelke na farmah, ako bo izostala pre-potrebna moča. Po računih izvedencev bi pod pritiskom suše same mogli pridelki vzdržati Se kaka dva tedna, toda vsled vročine bo katastrofa v veliki meri pospešena. Suhi in vroči pas, ki trpi pod sedanjim vremenom, se razteza vzhodno do Illinoisa in Wisconsina, rta zapadu pa do obeh Dakot in Wyominga. Da-si občutno trpijo vsi kraji v omenjenem pasu, vendar pa so najbolj prizadete države Minnesota in obe Dakoti. Izginilo Je skoraj vse upanje, da bi se ftiogel rešiti pomladni posevek Pšenice. V dolini Red River v Minnesoti, ki je imela tekom dolgih desetletij najbolj rodovitne farme v celi deželi, so zdaj farme izpremenjene v suhe puščave. Vročina nad 100 stopinj je bila tekom zadnjih dni v mnogih krajih prizadetega pasu nekaj navadnega. Na več mestih je šla še znatno višje. Tako je dosegla tudi 110 stopinj, v severni in južni Dakoti pa celo 115 in ponekod tudi 118 in 119 stopinj. Da se farmarjev polašča obup, ko gledajo, kakor se uničujejo njih polja in pridelki, je razumljivo. Grozi jim lakota, ako ne bo vlada priskočila na pomoč. Izdelujejo pa federalne in državne oblasti načrt, da se bodo prizadeti postavili na relifna dela, da si bodo na ta način zaslužili za vzdrževanje družin. Velikemu trpljenju je izpostavljena tudi živina, ki ponekod na opalje-nih pašnikih ne najde več zelene bilke. Farmarji so prisiljeni že zadnjih par tednov, da prodajajo svojo živino za Vsako ceno. Tudi v tem oziru Re vlada pripravlja, da bo stopila vmes, in se namerava pohabiti pet milijonov dolarjev za preprečenje prevelikega ,Padca v cenah. --o—— Vohun obsojen v zapor Los Angeles, Cal. —r Na zapor 15 let je bil v ponedeljek obsojen Harry Th. Thompson Zaradi vohunstva, ki ga je izvajal v prid Japonske. Thomp-son je bil bivši ameriški mornar in obsojen je bil pod ob-dolžbo, da je izdal Japonski informacije glede ame-*">$ke mornarice, za kar je frejel nagrade $700. Obsojene je bil prvi, ki je bil kazno-Van po takozvanem vohun-Rkem zakonu, sprejetem tekom svetovne vojne, in tudi Prvi, k PROŠNJA ABESIN1JE Selassie prosi Anglijo za 10 milijonov posojila. London, Anglija. — Po svojem tukajšnjem poslaniku je vložil abesinski cesar Selassie pri angleški vladi prošnjo za posojilo dveh milijonov funtov (okrog 10 milijonov dolarjev.) Denar bi se porabil za nadaljevanje vojne proti Italiji v zapadni Abesiniji. Tozadevno prošnjo je stavil Selassie že prej Ligi narodov, a je bila odbita, in malo je upanja, da bi bilo kaj več uspeha pri angleški vladi, ko je imela ta vendar glavno vodstvo v zborovanju Lige. -o- S PODGANAMI ZMERJAL ANGLEŠKE MINISTRE Derby, Anglija. — Ljut napad na člane sedanje angleške vlade je napravil pretekli pO' Zagrozil, da jih bo delavstvo učilo poštenosti. Washington, d. C. — V go- voiur, kj ga je imel p0 radio v ponedeljek zvečer, je John Lewis, ki vodi sedanjo kampanjo za organiziranje jeklarskega delavstva, svaril finančne magnate, da je delavstvo pripravljeno, da b0 pripravilo do poštenosti tiste, ki v resnici vodijo celotno politiko je-klarske industrije, ako bi ti posegli po nasilnih sredstvih. Med temi je imenoval predvsem Morganovo družbo. V istem govoru je tudi podal celotne načrte svoje skupine ameriški delavlski federaciji, katere odbor se je sešel drugi dan, v torek. VSI MORAJO DELATI La Paz, Bolivija. — Tukajšnja vlada je na enostaven način rešila problem brezposelnosti. Ukazala .je namreč, da morajo na delo vsj moški od 18. do 60. leta. Ukaz izdati je bila seveda lahka stvar; malo težje bo, dobiti delo za nezaposlene množice. Vlada pa je tudi v tem oziru poskrbela in namerava prisiliti lastnike rudnikov, tovarn in trgovin, da bodo morali sprejeti nadaljnje število delav-j cev. BARBARSTVO NAZIJEV Na stotisooe Nemcev postalo žrtev nazijske strahovlade. — Obupne razmere v kazenskih taboriščih. Bruselj, Belgija. — V tukajšnjem mestu se je vršila zadnji torek mednarodna konferenca za pomiloščenje poli- na Iz Jugoslavije. Usodna nesreča 27 letnega delavca, ki je po stavki komaj začel delati, pa mu je maltarka padla na glavo in mu jo razbila. — Obupal je zaradi revmatizma. — Smrtna kosa. — Številne druge novice. Glavo mu je razbilo Ljubljana, 16. junija. — Komaj so se te dni do neke mere polegle vznemirljive ve-!sti o velikem stavkovnem giba- MUŠJA NADLEGA Chicago, 111. — V predmestju Evanston so se pretekli ponedeljek pojavili velikanski roji takozvanih peščenih music, ki so tvorili resno nevarnost za promet. Mušice so se namreč posedle po cestah tako na debelo, da so opolzka nedeljek v svojem govoru bi-a onemogočila vožnjo. Po-vši min. predsednik Llovd 'klicati so morali cestne čistil-pa na zaPor KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija — Hitler je dal naročilo predsedniku senatu! v mestu Gdansk (Danzig,) naj stopi v pogajanja direktno s poljsko vlado, da se onemogoči nadaljnje po-j si o van je tamošnjemu komisarju, ki ga je postavila Liga narodov, Lesterju. — Tokio, Japonska.—Upor, ki ga je pri izvedlo japonsko vojaštvo 26. februarja, je prišel pretekli ponedeljek v končno obravnavo pred vojaškim sodiščem. Na smrt je bilo obsojenih 17 voditeljev, 57 Za obso- tičnik jetnikov v Nemčiji, kateri se je razkrilo počenja-nje nazijske strahovlade, pod katero trpi Nemčija zadnja leta. Na konferenci je bilo okrog 200 delegatov iz različnih evropskih držav, ki so podali poročilo, v kakem stanju se nahajajo politični nasprotniki nazijev v Nemčiji. Ugotovilo se je na konferenci, da je bilo zadnje leto v Nemčiji steriliziranih p0 novem nazijskem zakonu nič manj kakor 55,000 oseb. Od leta 1933 naprej je bilo skupno obsojenih za razne politične pregreške 225,000 oseb, od katerih jih je večina poslana u v kazenska koncentracijska taborišča, katerih je skupno nju gradbenega delavstva, že je kronistu pripadla bridka dolžnost, da zabeleži tragično nesrečo na eni izmed ljubljanskih stavb. V Cigaletovi ulici ob sodišču gradi stavbno podjetje Ivana Slokana veliko novo stanovanjsko hišo, in ker je v soseščini v delu še nekaj drugih stavb, je v tem kotu zmerom precej živahen promet. Kmalu po običajnem opoldanskem premoru je danes pripeljal tovorni avto za celo skladovnico opeke in med delavci, ki so obstopili voz, da tovor razlože, je bil tudi 27 letni Ignac Boršič iz Deseniča pregradskem okraju. Ko se _sti me, saj ni mrzlo" skočil v Muro, ki je te dni zelo deroča in na-rastla. Valovi so se takoj zgrnili nad njim in ni se več pojavil na povišju. Zapušča ženo in četvero nepreskrbljenih otrok. •-o- Kača ga je pičila Jurija Anderliča, 20 letnega posestnika iz Gabec pri Rogaški Slatini je nedavno pičila strupena kača v levo nogo. .ie Boršič umaknil avtomobilu k zidu, .pa je z odra ob drugem ali tretjem nadstropju iz- 105. V teh taboriščih pa via- nenada prileteia težka maltar- S kolom nad ženo Prav ljubeznivega možička ima 38 letna posestnica Ana Okorn pri Sv. Lovrencu pod Prožinom, kateri jo je v domačem prepiru udaril s po glavi in levi roki ter čutno poškodoval. -o- i Nenavadna nesreča Pred kratkim je posestnica Jožefa Pibrova v Mahovcih delala na vrtu. Poleg nje je bil Injen 17 mesečni sinček, ki se kolom jo ob- George ter jih zmerjal s "podganami, ki glojejo ladjo." Povdarjal je, da je bila borba za mir izgubljena zaradi sla-botnojsti, strahopetnosti in omejenosti sedanjih vladnih voditeljev. --o- BABICA OBSOJENA Chicago, 111. — Na globo $200 je bila pretekli ponede- ce, da so glavne ceste pomeli. -o- BORAH OSTANE Z REPUBLIKANCI Boise, Idaho. — Republikanci so se končno oddahnili od svojega strahu in negotovosti glede senatorja Boraha. Bali so se namreč, da se jim bo izneveril in da bn v kampanji nasproten stranki. V po- Ijek obsojena pred mestnim nedeljek pa se je senator izrazil, da bo podpiral stranko in njenega nominiranca Landona -o- sodiščem 60 letna Mrs. Christ. A. Sedivy, 1805 Blue Island ave. Ženska je po poklicu babica in obtožba, ki jo je vložil proti njej zdravstveni department, se je glasila, da ni javila mestnim oblastem rojstva 30 otrok, pri katerih porodlu! je bila. ---o- KAJ VSE LJUBEZEN STRI Chicago, 111. — 25 letna Miss Gertrude Lewand. 1634 UMORIL JO JE NA NJENO ŽELJO, PRAVI Burlingame, Kans. — Na neki tukajšnji bližnji farmi je bilo v plitvem grobu najdeno truplo lastnice farme, 65 letne Mrs. P. Villemonte, in areti- jence ni nobenega priziva. — London, Anglija. — To sredo je angleški parlament posvetil pozornost poletom nemškega zrakoplova Hinden-burga preko angleškega ozemlja, Trdi se namreč, da se zrakoplov vodi nalašč po taki poti, kjer se lahko vidijo angleške vojaške priprave in pristanišča. -o-- DEČKU VZELI ŽEBELJ IZ PLJUČ Philadelphia, Pa. — Iz dalj-nje Avstralije, 9000 milj daleč, je prispel semkaj tri leta stari Kelvin Rogers na operacijo, da mu odstranijo iz pljuč žebelj, ki se mu je zaletel tja. Operacija se je posrečila, in celo brez noža, in pretekli po- ran je bil najmenik, 45 letni ^edeljek je deček govoril po Alex Ure. Ta je priznal, da je jradio in pozdravil svojega oče-staro žensko ustrelil, toda sto- jta, ki ga je poslušal doma v Roscoe s~t~, je "ukradla $800 sa- j® to> pravi: 11 a njeno ^st-; Avstraliji. Dečkova mati, ki vo.ine, in M je bil kaznovan za-r»di vohunstva v mirnem času. mo, da dobi moža. Izgubila pa je ukradeni denar, enako tudi "svojega bodočega," in povrhu bo najbrž prišla še v zapor. Seznanila se je z nekim Andrew J. Fennom, ki ji je obljubil zakon. Kakor je dekle izpovedala, nj noben od njiju imel dovolj denarja, in Andrew je stavil predlog, naj si ona izposodi od Metropolitan zavarovalninske družbe, kjer je bila pri neki njeni podružnici blagajničarka, nekaj denarja. Poslušala ga je in vzela $800 ter jih njemu izročila. Za ponedeljek zvečer sta se zmenila za sestanek, na kar sta nameravala pobegniti in se poročiti. Izvoljenca pa na sestanek ni bilo in dekle je izprevi-dela, da je bila osleparjena. Javila je celo zadevo policiji in ta je šla iskat Fenna na njegovo stanovanje na 634 Grace st. Tam pa so povedali, da se je možkar izselil, poleg tega pa tudi, da je že oženjen. no željo. Bila je brez denarja je prišla s sinčkom, se ,ie za-in prosila ga je, naj jo ubije, hvalila po radio zdravniku, ki |ka (posoda, v kakršni zidarji i prenašajo malto) in mu z vso dajo take razmere, da so sa moumori iz obupa na dnevnem redu. Zdravniška oskrba y,si]o trevgi]a y ^lav0 Posiedice udarca so bile silovite. Težki predmet je Boršiču glavo povsem izmaličil in zmečkal, na tilniku mu je zazevala velika njih je do skrajnosti pomanjkljiva in poleg tega je hrana tako pičla in slaba, da' morajo jetniki dobesedno stradati. Podžupan /čehoslovaškega mesta Brno, dr. Eckner, je podal poročilo, da je bilo tekom nazijskega terorizma v Nemčiji pobitih ali pa gnanih v samoumor okrog 10,000 oseb. Stroga kazen je naložena za vsak mali pogrešek. Tako se smatra veleizdajalcem tisti, ki posluša radio program iz sovjetske prestolice, Moskve. Konferenca je sestavila resolucijo, v kateri zahteva pomilostitev političnih kaznjencev v Nemčiji. Resolucija bo poslana Hitlerju potom tukajšnjega nemškega poslanika. curku pa se je operacijo izvršil, in vsem tistim, ki so prispevali, da se je moglo izvršiti potovanje v Ameriko. mu odprtina iz katere je v bruhnila kri, prav tako mu je kri vlila iz nosu. Na pomoč poklicani reševalci so ranjenca v globoki nezavesti in v povsem brezupnem stanju prepeljali na kirurški oddelek. Nesreča simpatičnega mladega delavca je na vse njegove tovariše napravila še toliko grozot-nejši vtis, ker je Boršič še malo prej pripovedoval, da ga jutri obišče njegova žena in se je.tako iskreno veselil svidenja z njo. Nesrečnež je še istega večera podlegel poškodbam, ne da bi se bil medtem kaj zavedel. Ves čas mu je iz njegovih ran v glavi lila kri. Predsednik Roosevelt in podpredsednik Garner, ko sta ob koncu demokratske konvencije sprejela ponovno kandidaturo in ju je množica kakih 100,000 oseb navdušeno pozdravljala. V smrt radi bolezni Maribor, 12. junija. — V Zgor. Cmureku je skočil z mosta v Muro 59-letni pismonoša od Marije Snežne Jakob Oman. Pokojnik je bil 16 let pismonoša v svojem domačem kraju. Zadnje čase ga je mučil silovit revma-tizem. Vsa mogoča zdravila je uporabljal, pa nobeno ni pomagalo. Verjetno je, da ga je neozdravljiva bolezen pognala v žalostno smrt. Izbral si je prav briginalen način smrti. Prišel je na cmureški most, ki vodi iz Jugoslavije v Avstrijo, ter dejal službujočemu orožniku, da gre na postajo v Cmurek, da se odpelje z vlakom preko Špilja v mariborsko bolnišnico. Ko je ]prišel že na avstrijsko polovico mostu, si je naenkrat slekel suknjo, jo položil na tla ter splezal čez ograjo. V tistem trenutku je opazil njegovo namero dimnikarski mojster Holzer iz Mure-cka, ki je naglo priskočil ter zgrabil Omana za roko. Ta pa se mu je izvil ter z besedami "pu- je po svoje zabaval. Ko je prišel mimo nek} brezposelni in Pibrovo poprosil za dar, se je ona odstranila za nekaj trenutkov v hišo, da da brezposelnemu dar. PrišedSi pa nazaj, ni našla otroka nikjer. V strahu je pohitela k bližnjemu potočku in zagledala fantka v vodi, Naglo ga je potegnila ven, toda vsak trud. da bi sinka zopet oživela, je bil 'zaman. Tudi zdravniška pomoč je bila brez uspeha. -o-- Smrtna kosa V celjski bolnici je umrla Amalija Gračner, prevžitkari-ca od Sv. Lovrenca pod Prožinom stara 66 let. — V Rečici ob Savinji je umrl Mihajlov Jože, mlinarski pomočnik star 28 let. — V Celju je umrla Marija Judež, služkinja stara 31 let. Nevaren padec V nedeljo 14. junija je splezal na neko češnjo 11 letni Jože Nikolič, delavčev sin iz kolonije na Cesti dveh cesarjev. Med obiranjem češenj je padel doli in obležal nezavesten. Pripeljan je bil v ljubljansko bolnicov kjer so zdravniki ugotovili nevarne notranje poškodbe. V vročici skočil v vodnjak Anton Karo, 47 letni delavec v Hotinji vasi je več tednov ležal v hudi vročici. Večkrat se mu je vsled silne vročine tudi bledlo. Enkrat je v kratki odsotnosti žene porabil priliko, se splazil ven iz §obe in skočil v vodnjak, kjer je utonil. Truplo v potoku Pri Beltincih so našli v potoku mrtvega dimnikarskega mojstra Erjavca. Domnevajo da ga je pri padcu v potok najbrž zadela kap, drugače bi ne bil mogel vtoniti v komaj par centimetrov globoki vodi. fKspae Q AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 9. julija 1936 iPrvi i« najstarejši slovenski list v Ameriki. p r Ustanovljen l«t« USf, Izhaja viak dan razno nedelj, pone-leJikov in dnevov po prunikih« Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprav«? 1849 VV. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina} ..$5.00 . 2.S0 . 1.50 .ti Za čelo leto . Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado !a Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta _______3.00 Za četrt leta_____1.75 jPosamezna številka ,, __ 3c The first, and the Oldest Slovene Newspap er in A meri«*, Established 1MJL. Issued daily, except 8nnda7. day and the day after holiday«. Hon- Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication of flee S 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription] For one year___ For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year $fi.0fl For half a year _,__3.00 For three months _ 1.75 Single copy__________________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Politična drama v Ženevi proces se zopet začne za vsako vrsto. Stroj za črkostavo je zelo pospešil tisk v vseh ozirih. Zlasti dnevni tisk se je tako razmahnil, da so se dnevne izdaje velikomestnih listov na vse strani množile. Tako je postal Ottmar Mergenthaler imenitna osebnost, morda najbolj imenitna za redovnikom Gutenber-gom, ki je prvi iznašel moderni tisk. Mergenthalerjevi stroji danes ropočejo in stavijo črke križem sveta po vseh tiskarnah. Tudi te le vrstice, ki jih citate, so se postavile na stroju Mergenthalerjevega tipa. O NOVI MAŠI PRI SV. ŠTEFANU V MINNESOTA St. Stephen, Rice, Minn. Bilo je na praznik presvetega Rešnjega Telesa, 11. junija letos. Komaj se je zasvital dan, se je že zbudil farovški petelin. Sfofotal je na plot, ponosno pogledal .na okoli, kot bi hotel reči: "jaz sem že po koncu, kje ste pa drugi ?" Nikogar še ni videl. Obrnil je eno oko proti nebu, da vidi če bo vreme ugodno. Nebo je bilo jasno in čisto, kot ribje ok{). Vse je kazalo dobro, zato je mogočno zakrivil svoj vrat, napel vse svoje moči ter dal duška čutom, kot ga more dati le star in težak petelin v najkrepkejšem tonu svoje večne pesmi — kikiri-kua-a-a. — Napočil je slovesni dan za to naselbino in če mi kdo V Ženevi se je odigrala te dni svoje vrste politična drama. Pobegli abesinski cesar Selassie, kateri je pobegnil iz Etijopije pred Italijani, je dospel v Ženevo pred stolico Lige narodov. Razni poročevalci tiska omenjajo, da je bil to zares prav tragično dramatičen dogodek. V razkošni dvorani, kjer se zbirajo zastopniki raznih držav okrog zelene mize je začel zborovati svet Lige narodov. Svečano so sedeli na udobnih sedežih razni zastopniki evropskih velesil, ki dirigirajo svetovni politiki na svetu. Ponosno in samozavestno so zrli predse, in na obrazih so se jim brale sebične misli, češ, za nami je moč in sila. In zbrali so se baš v namen, da zaključijo zadevo 0poreka7da"se opis take slavno-sankcij proti Italiji. sti ne sme začeti s pripovedova In baš v tem času je dospel iz Londona Neguš, bivši njem o petelinu, mu odvrnem, da abesinski cesar, da stopi pred tribunal Lige narodov in se petelin omenja celo v svetem pove zbranim zastopnikom narodov in držav, članic Lige pismu narodov, svojo tožbo. Stopil je pred nje oškropljen s' krvjo svojih ljudi, ki jih je še pred nedolgim vodil po Eti-jopijskih džunglah proti Italijanom. Začel je z otožnim in resnim glasom. Pripovedoval je, kako so njegovi rojaki umirali na bojnem polju za svojo domovino zanašajoč se, da članice Lige narodov ne bodo dovolile sramotnega in krivičnega ponižanja nedolžnega naroda, ki je eksistiral nad 3000 let kot suvereni narod. Govoril je v nekem mirnem tonu, kakor bi Bogu tožil usodo svojega naroda. Pov-daril je, da je to, kar so v tem slučaju storile države članice Lige narodov, 52 po številu — izdajstvo napram Etijo-piji. Posebno je poudaril: "Jaz in moje ljudstvo je upalo in verovalo 52-tim državam, ki so včlanjene v tej Ligi, da bodo pomagale proti krivičnemu sovražniku, da bodo svojo obljubo držale." "Meseca oktobra 1935 mi je 52 držav, katerih zastopniki me danes tu poslušajo, dalo svečano zagotovilo, da ne bodo dopustile krivične zmage in da bodo upotrebile vsa sredstva proti krivici in da ne bodo dopustile, da bi krivica slavila zmago. Borba je nastala in jaz sem bil branilec pravice, ki je zadeva vseh malih držav in narodov, ki so izpostavljeni proti velikim in močnejšim. Toda razven božjega kraljestva ni na zemlji nobenega naroda, ki bi po pravici mogel biti višji nad drugim; Tu je v nevarnosti mednarodna morala. Zastopniki narodov in držav čujte me! Bog in zgodovina si bo zapomnila vašo razsodbo!" Neguš je govoril in svet ga je poslušal. Vsem pravičnim se je zdelo in se še zdi, da je tu govoril mož, ki je prišel v razkošno dvorano Lige narodov in govoril svetu brez diplomatskih rokavic. Govoril je resnico. V tem slučaju je bil glas Addis Ababe močnejši kot glasovi iz Londona, Pariza in Rima. Razlaščen cesar Etijopije, cesar po krivici premaganega cesarstva, je razgalil pred svetom hinavščino Lige narodov. Razgalil jih in pustil razgaljene pred vsem svetom. Bog in zgodovina si bota zapomnila ta slučaj . .. čast presvetemu Rešnjemu Telesu. To so vpeljali prvi slovenski naseljenci, ki so pred sedemde: setimi leti prišli in se nastanili mu podala venec, kateri naj bi ga spominjal vse dni na zaroko, katero je sklenil z Bogom in sv. Cerkvijo ter na krono ki ga čaka kot plačilo za dovršeno delo svojega poklica. Deklice so odstopile in novo-mašnik s svojim spremstvom je pristopil k oltarju ter slovesno začel: "Stopil bom pred oltar božji, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost." Pri tej prvi slovesni maši so mu stregli: Fr. John J. Oman iz Clevelanda, O. kot presbyter asistens, Fr. Weber iz Columbusa, kot dijakon, bogoslovec, Rev. Edwin Oman kot subdijakon in Fr. Canisius O.S.B. kot ceremonijar. Po evan-gelju pa je nastopil kot slavnostni pridigar Fr. Rant iz St. Pavla, Minn. V mojsterskem nagovoru na novomašnika in navzoče farane je povdarjal svetost daritve nove maše. Father Rant nje je sledilo procesiji celo pot. Dvanajst je bila ura, ko smo končno prišli nazaj v cerkev. Zadonela je še navdušeno zahvalna pesem in konec je bil cerkvenega slavljenja nove maše in procesije presvetega Rešnjega Telesa. Slovenske kuharice so med tem pripravile okusen in izboren obed, ali južino. Pristna slovenska juha z nudeljci, lepa rumena pečenka z razno prikuho je po dolgih cerkvenih opravilih po širnem, takrat še neizsekanem zaraščenem gozdu, da si tukaj l'e izborni govornik. Le škoda, priborijo svoj kruh. da ga Slovenci tako malokdaj Letos je bil še drugi vzrok za slišimo- Ima namreč nemško in praznovanje tega dneva. Danes angleško župnijo, kije imela bo pel eden izmed tu rojenih sinov prve slovenske naselbine v Ameriki, svojo prvo slovesno sv. mašo. Nekaj, kar se je v zgodovini vseh sedemdeset let zgodilo le enkrat poprej. Danes stopi pred oltar Rev. William Tarman, DOGODKI med Slovenci Ameriki po Obisk Te dni so se mudili v Chi-cagu in okolici na obisku Mr. in Mrs. John Tutin, naši dolgoletni naročniki iz Clevelanda, Ohio. Mrs. Tutin je hči Mr. J. Setnikarja Sz Waukegana, 111., prav dobro našla svoj prostor in kjer se mudi že več dni. V ne- prevzvišenega škofa Trobca za ustanovitelja pred petdesetimi leti in od takrat vedno slovenske župnike. To je župnija sv. Neže v St. Paul, Minn. Angleško pridigo je imel domači pomočnik, Fr. Canisius O. sin dobro poznane Frank Tarma- lS-R V jedrnatih pa navdušenih nove družine. Kranjske Gore na Gorenjskem. Mati pa je tukaj rojena in se je po očetu pisala Schaubah. Kdo ni poznal "Schaubahove Jerice", saj je bila pametno slovensko dekle. William Tarman, je naj-! starejši sin zgoraj omenjenih ■— Krasno poletno solnce se je staršev, že kot učenec v domači tiho in mirno prismejalo v zgod- i šoli, je kazal nadarjenost, zato njem jutranjem sijaju sem čez 'ga je domači župnik, Rev. John mogočno reko Mississippi, da se Trobec, ki župnikuje pri sv. Šteje zdelo kot bi vstajalo narav- ifanu že nad 35 let, poslal v višje nost iz kristalne vode, umito in i šole in sicer v Josephinum, Co-čisto, kot je obraz nedolžnega : lumbus, O. Po dokončanih višjih otroka, ko ga mati iskoplje in šolah se je vpisal v semenišče in obleče' v brezmadežno belo krilce, i tako nadaljeval svoje učenje v Prvi žarki so objeli pozlačeni I Josephinumu, dokler ni dovršil besedah je povedal navzočim o vzvišenosti poklica, ki si ga iz-Oče novomašnika, Frank Tar-1 bral Father Tarman, pa tudi o man, je prišel v Ameriko i? odgovornosti, ki ga čaka. križ na cerkvi sv. Štefana. Ta križ stoji visoko nad zemljo, ka-žoč utrujenemu poljedelcu v nebo kot božji prst, da ne izgubi poguma pri svojem napornem delu in borbi za vsakdanji kruh. i Točno ob šestih se je zazibal i veliki bronasti zvon in mogočen krasni glas, kot jih je malo po Ameriki, je zadonel v pozdrav Kraljici nebes in zemlje, da se je razlegalo daleč čez žitna polja, travnike in gozde, prijazne slovenske naselbine, ki se razteza daleč na vse kraje okolu malega griča, na katerem stoji cerkev. Vsakdo, ki je slišal ta glas, je prenehal z opravkom, — tukaj preveva še pristni krščanski duh — in iz stotin src je vzkipel jutranji pozdrav nebeški Kraljici: Ave Maria, Zdrava Marija. In ta pogled na poljedelca, ko se vzravna pri prvemu glasu zvona, se prekriža in pobožno moli. je slika ki se ne da popisati. Če tudi ni bil praznik zapovedan — prestavljen je namreč na nedeljo, — je pri sv. Štefanu že od nekdaj navada, da se ta dan Jubilej črkostavskega stroja Te dni je poteklo petdeset let, odkar je nastal v tiskarski industriji epohalni preobrat. Nemški priseljenec Ottmar Mergenthaler je dne G, julija 1886.naznanil svetu veselo vest, da se mu je posrečilo zamisliti in iznajti stroj za stavljenje črk. Pred Me rgen thale i*je vi m ^trojem za stavo črk, so stavili vse na roku. Imeli so izbrane črke v posebnih predalih po abecednem redu in tiskarji so segali z rokami in stavili črko za črko v vrste. Mergenthalerjev stroj pa je prinesel v tej stroki velik preobrat. Stroj je narejen tako, kakor pisalni stroj. Treba je samo tipkali po-tipkah, ki so zažiiamovane s črkami. Vsak tip ali ifdar s prstom' sproži takozvano matrico (modelček črke), ki pade v vrsto. Ko se nabere polna vrsta teh matric, jih stroj automatično stisne, pomakne h kotliču, kjer ^e nahaja razbeljeni tekoči svinec in ta zalije vrsto: Tako nastane vrsta, katero nato stroj zopet sam izključi iz svoje tozadevne čeljusti in isti bogoslovja in bil ordiniran koncem maja. In sedaj je prišel domov, da tukaj v pričo svojih srečnih staršev, bratov in sester, daruje najsvetejšo daritev in se tako poln pobožnih čustev zahvali Gospodu za velike reči, ki mu jih je storil. Še enkrat in še v drugič, so zadoneli šentštefanski zvonovi. Ko pa so se tik pred mašo ob devetih oglasili vsi trije zvonovi hkratu, da skliče jo vernike, ki so se v trumah zbirali okolu cerkve k izredni službi božji, so zagrme-li med zvonenjem tudi možnar- Cerkev je bila nabito polna. Kdor koli je mogel od doma, je tudi šel. Vsi pa so z največjo pazljivostjo in zanimanjem sledili slovesnim obredom in do konca je vladal najlepši red in mir v cerkvi. Ne smem in nočem izpustiti pevcev, ki so pod vodstvom spretna organistinje, Helene O-man, pokazali svoje vrle zmožnosti v slovenskem kakor v latinskem petju. Kako lepo je donela pesem: "Novomašnik bod' pozdravljen". Saj menda krasnejše pesmi za tako priliko nima noben narod pod milim nebom, kot je ravno ta. Po dokončani sv. maši pa se je takoj uvrstila dolga in krasna procesija z Najsvetejšim. Ne morem popisati čustva, ki me je navdajalo, in nisem mogel prikriti solze, ki se mi je otrnila, ko sem po dolgih letih zopet enkrat stopal v procesiji z Najsvetejšim v rokah po isti poti. kot sem hodil v svojih otročjih letih. Isti kraji, ista pot, isto svetlo solnce objema s svojimi žarki istega Gospoda v isti hostiji. Iste rožice se ponižno klanjajo ob potu, isti ptičji glaski se kosajo kateri bo lepše pel svojemu Stvar- minister za notranje zadeve, kateri je že nekaj časa sem godrnjal, je bil hitro potolažen. Obed je bil napravljen v novem prostornem domu, kateri je bil takrat izgotovljen še le v pritličju. Kar je še ostalo dneva, je bil porabljen za vasovanje. Govoril sem z nekdanjimi sošolarji. Skupaj smo pohajali v malo enosob-lio šentštefansko universo, ki še danes stoji, dasi ne služi več za šolo. Tudi slovenska pesem se je oglasila zopet, toda ne več tako krepko in ne s takim navdušenjem, kot se je slišala pred 30. leti. Takrat so še živeli možje in žene, ki so pesem prinesli sem čez morje: Vstopili so se v kolo ti stari pionerji ob sličnih prilikah in "zažingali" so jo, da je odmeval log in dol po prijazni okolici. Pa ni jih več. Le nagrobni spominki še govore, da je tu živel junaški rod. Končno pa je solnce začelo jemati slovo od nas ter se hitro pomikati proti zapadnim vrhovom. Slovo smo morali vzeti tudi navzoči drug od drugega, pa ne poprej, da smo segli še enkrat novomašniku in srečnim staršem v roko. Novomašnik bod' pozdravljen. Od Boga si nam poslan. Pojdi na delo za zveličanje duš. Jezus in Marija naj te spremljata in čuvata na vseh tvojih potih. Ne straši se napora in ne boja, ki Te prav gotovo čaka v tvojem poklicu — boj zoper ' svoje ^abb:st£" boj bosti in grehe sveta. Ne pričakuj, da bo tvoje življenje vedno teklo po gladki poti. Tudi ne boš bral nebeških rož brez bodečega trnja. Toda, če ostaneš zvest načelom, ki so Ti jih vcepili v srce tvoji šolski vzgojitelji, boš užival veliko mero sreče in veselja že tu na zemlji in tvoj bo tisti mir, ji, da se je stresla zemlja in je niku. Vse je še isto kot je bilo letel grom milje daleč, da so se oddaljeni tujci popraševali, kaj bi to bilo. Takoj se je- uvrstila procesija pred župniščem, da sprejme novomašnika in drugo duhovščino v cerkev. Med lepo ubranem pritrkavanjem zvonov in opetova-nem gromu topov, se je pomikala množica ljudi v lični hram božji, kateri je bil za to slavnost lepo okinčan in ozaljšan. Oltarji so bili naravnost pokriti z številnimi šopki svežih rož, da so praznuje in se isti dan ne gane (izgledali, kot hribčki poraščeni z noben poljski stroj,ne pade nobe-; cvetjem. Pri vstopu v svetišče je pred leti, le jaz sem drugi, drugačen, da skoraj sam sebe ne poznam več. O srečna leta mladosti ! Kam ste izginila tako naglo, da se mi zdi, kot me je šele včeraj vodila mati malega dečka za roko v procesiji svetega Rešnjega Telesa! Oprosti dragi bralec, zašel sem. Hotel ,sem le reči, da se samo enkrat še nadejam enakih čustev in to sicer takrat, ko pridem na nebeške livade. Da pridem tja, to za trdno pričakujem, saj je Bog usmiljen in vice delajo čudeže. Procesija se je ustavila deljo sta oba posetila tudi Slomšekcvo proslavo v Lemon-tu. — Obema hvala -za obisk in se še oglasite. i Dom so modernizirali Denver, Colo. — Denverski rojaki so pred kratkim predelali in modernizirali Dom Slovenskih Drjuštev, v katerem se shajajo po večini vsa denver-ska slovenska društva in imajo tam svoje prireditve. V soboto 11. julija bo slovesna otvoritev prenovljenih prostorov. » Radio program Chicago, 111. — Jugoslovanski radio program, ki bi se bil imel vršitj zadnjo nedeljo popoldne, je bil radi baseball tekme prestavljen za prihodnjo nedeljo 12. julija. Program se bo oddajal'v času od 1:30 do 2:00 popoldne potom ABC omrežja. Revolverski strel Virginia, Minn. — Pred tukajšnjim sodiščem je stala neka J. Baltich, iz Elya, ki je bila obtožena, da je s samokresom napadla Johna Šterka. Proti $1000 varščine je bila obtoženka do , obravnave izpuščena na prosto. Stavka v Barbertonu Barberton, O. — Unijski kotlarji v tovarni Babcock & Wilcox, so se s kompanijo nekako pobotali in se s prvim dnem v tem tednu vrnili zopet na del«. Štrajk je trajal nad dva tedna in je bilo brez dela 2300 uslužbencev te kompani-je. Štrajkarji pa niso dobili izboljšanih plač, pač pa seniori-tetne pravice. — Stavkarji pri Ohio Match Co. so zavrnili poči ga obljublja Gospod sam svo- tnudbo komPaniJ'e za Poravna-jim naslednikom, oni mir, ki ga Vo stavke z Snovanjem 161 svet ne da nikdar, ker ga dati ne more. Pri daritvi sv. maše pa boš zajemal' tisto moč in pred tabernakljem tisto tolažbo, ki je potrebna tudi tvojemu poklicu, da boš hodil pogumno svojo začrtano pot kot pravi duhovnik Kristusov, dokler ne spremeni Ti Gospod novomašniški vynec v nebeško krono. J. J. O. PIVO PRINESLO MILIJARDO NA DAVKIH New York, N. Y. — Kakor izkazuje porodilo, ki ga je izdala zveza ameriških pivovar-narjev, se je od 7. aprila 1933, ko se je legaliziralo pivo, pa do danes, plačalo na jpivo davkov nad miljardo do. pri larjev. Ta davek se je seveda proti 65. . — t Smrt jih je pobraIn — V Rock Springs, Wyo., je umrla rojakinja Frances Mrak v starostj 54 let. Omenjena je bila soproga poznanega bivšega gostilničarja Johna Mraka. jDoma je bila na Trati v škofjeloškem okraju in je bivala v [Ameriki 34 let. Zapušča ža-jlostnega soproga, dva sina, tri ibrate in eno sestro. — V Barbertonu, O., je umrl John Otonichar v starosti 48 let. Doma je bil iz Slemena pri Blokah na Notranjskem. Zapušča žalostno soprogo Mariano in troje otrok ter dve sestri; v starem kraju pa mater in štiri sestre. na sekira in nobena kosa ne za-novomašnika nagovorila mala,štirih oltarjih. Vselej so grme-'razdelil na federalne", državne mahne. Vse stoji in počiva na deklica v pristni slovenščini in H možnarji in krasno pritrkava- 'in mostne blagajne. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amcrikanski Slovenec"'! OGLAS v "A mer. Slovencu" privede na društvene prireditve večjo udeležbo. Zato o b j a vite svoj oglas v "Amer. Slovencu"! TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (66) (Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice Burroughs Kaj hitro je Lady Beth spoznala* položaj mučene dcklice in je videla, da je Se mogoča poinoč. Vendar tega ni pokazala Niarchusu, da dekle živi, pač pa je rekla: "Da, mrtva je, toda jaz ki sem poslanka Baala, jo morem oživiti." In pridno ji je svečenik Niarchus mogel ubraniti, je pristopila k ležeči deklici. Položila jc deklico tako da je ležela na trebvhu in je tako odtekla voda iz nje, kakor se napravi pri utopljencih. Nato je jn-ičela z dihalnimi vajami. To delo je opravljala s toliko vnemo, kot bi šlo za življenje njene lastne sestre. Počssi se je jelo vračati življenje in po desetih minutah je dekle sama dihala. Ljudstvo, ki je' bilo zbrano v skoro neposredni bližini in ki je opazovalo kaj ta nenavadna deklica dela, je bilo skoro iz uma, ko je videlo, da je začela mrtva deklica gibati. "Odpusti nam, da nismo vate verovali, da si Baalova poslanka." — Niarchus je že uvidel, da mu zopet preti izguba njegove službe. "Poslušajte me!" je vpil Niarchus prpti razburjenemu ljudstvu, ki je vzklikalo tujki. "Mar ni pisano v starih knjigah, da bodo prišli med ljudstvo razni čarovniki, ki bodo delali razna čudesa in slepili ter nas odvračali od Baala? Mar ni prepovedano zopet darovati življenje temu ki ga Baal oAL,ATA, braziljska sredoletna SALATA, orjaški biser glavnata o^*^^' fina rudeže oškropljena . aALATA. rumena trdoglavka SALATA, ljubljanska ledenka SALATA, fina zimska glavnata FIŽOL, kasen "Ribničan" nizki FIŽOL, kasen nizki "Prepeličar" REPA, strniščna, bela za kisanje Cena teh semen je 12c paket. Zopet smo dobili iz starega kraja-— PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ, cena $1. paket, — ŠVEDSKE KAPLJICE, cena stekl. 6Sc, — MARIA-CEL KAPLJICE, cena stekl. 65c. Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate blago katerega naročate ter ga n^m pošljete z Money ordrom in naročilo točno odpošljemo. STEVE MOHORKO CO. 04 So. 2nd Street, Milwaukee, Wis. B trail 4 IJfllJPUW AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 9. julija 193G "Za srečo" POVEST — SPISAL FR. MALOGRAJSKI "Le molči!" pripomni Blaž. "Denarja imava zdaj za silo, in to je glavna stvar! Jaz sem vse natanko pozvedel, kako in kaj. Moraš pomisliti, da nisva kdo ve kako daleč strani od Bahije, to je od mesta, kjer se je bila ustavila ladija z nami sem grede. Oj, meni se zdi, kakor da sva že doma! Malo treba potrpeti še, da se ta vojska razvleče, potem pa greva naprej. Ti, ki so zmagali, bodo gotovo preganjali premagane, in tako bova imela kmalu prosto pot.'" In res se je zgodilo, kakor je domneval Blaž. Ustaške čete so izkušale zmago izkoristiti in so krepko pritiskale za bežečo vladno vojsko, tako da je bila na kraju, kjer so se pred kratkim borili, kmalu vse tiho in mrtvo, in Blaž in France sta se brez strahu lahko podaala iz svojega zavetišča. ^ * * * Bilo je kakih deset dnij po tistem zjutraj. Blaž se je bil ravnokar prebudil iz spanja. Ko se ozre proti Francetu, in ko vidi, da. ta tudi že čuje, ga vpraša: "No, kaj praviš ti k temu, da sva zdaj v Ba-hiji?" "Boga hvalim, da je tako!" odvrne France. "In kako si spal?" vpraša zopet Blaž. "Tako dobro, da ti ne morem povedati. Jaz se počutim sploh tako izvrstno, kakor morda še nikdar ne v svojem življenju!" "To pride odtod," pripomni Blaž, "ker se ti je godilo toliko časa slabo, pa se ti je obrnilo na bolje. Ce se godi človeku zmeraj dobro, ne čuti tega. Slabo in dobro se mora menjati, potem ve človek ceniti, kaj je dobro." "Menda res," pritrdi France. "Kaj sem vedel jaz prej, kaj je prostost? A zdaj ko sem bil toliko časa takorekoč priklenjen, zdaj se mi zdi presneto prijetno, da se smem gibati, kakor mi je ljubo in drago." "Kaj? Zdaj nama je kakor ptičku, če se mu odpre kletka!" "Meni že! Samo če bi imel človek še peroti! To bi zletel jaz zdaj pod nebo, potem pa naprej, naprej . . ." "O vem!" se zasmeje Blaž. "Najprej pod nebo, potem pa tja daleč po strani noter do kraja, kjer sedi pri oknu in šiva, pa. toči morda solze — Grilova Lojzika ..." "Eh, da!" vzdihne France. "Lepo bi bilo, če bi šlo to tako; a kaj hočemo, ko pa ne gre. Še nekaj časa bo preteklo, kaj, pred-no bodeva doma?" "O še, še! V tem imaš prav! Na pot se še ne moreva podati, za to imava premalo denarja." "Pa kaj misliš storiti zdaj, Blaž?" "Kaj mislim storiti? To vem zdaj še ravno tako malo kakor ti! Menim pa, da bi bilo najbolje, ogledati si pred vsem nekoliko mesto. Zadosti dolgo sva se klatila po puščavah, zato se nama bo prileglo, če stopiva malo med ljudi . . ." Qbleceta se nato in odpravita venkaj. Mesto Bahija, ki ima dve sto petdeset do tri sto tisoč prebivalcev, med katerimi ie kaka šestinka belih, pet šestink na mu-latov in črncev, leži ob obronku velike gorske planote na vzhodnem obrežju zatoka "Vseh svetnikov". V ta zatok se izliva več dokaj mogočnih rek. Pogled z morja na mesto je jako krasen. Isto se deli V spodnje in zgornje mesto. Spodnje mesto obstoji iz jedne same dolge, od severa proti jugu razprostirajoče se ceste. V tem delu mesta se nahajajo največje pro-dajalnice in največje shrambe za razno amerikansko in evropsko blago ter razna druga znamenita poslopja, zlasti tudi dve cerkvi, katerih jedna je zgrajena iz samih štirivoglatih, iz Evrope čez morje pripeljanih kamenov. Zgornje mesto ima jako velike in lepe ceste, visoke kamenite hiše in kakih trideset cerkva, izmed katerih je najlepša jezuitska, ki je zdaj ob jednem stolna cerkev. Blaž in France sta hodila počasi od ulice do ulice ter pazno motrila vse, kar jima je stopalo pred oči. Vedla sta se kakor nekdaj v Bremenu in postajala povsod, kjer ju je kaj zanimalo, ne meneč se mnogo za to, je li komu prav ali ne. Pri tem sta izrekla kar na glas svojo sodbo o vsem, kar sta videla, in zdelo se jima je tem manj potrebno, govoriti po tihem, ker sta mislila, da ju itak nihče ne razume. Tako sta bila prišla počasi iz zgornjega v spodnji del mesta. Pri neki prodajalni-ci, v kateri so bile izložene posebno lepe stvari, se ustavita ter opozarjata drug drugega, s prstom kažoč na to in ono reč. Pri tem niti ne zapazita, da se je vstopil poleg njiju človek, ki je hodil že nekaj časa za njima ter vlekel za ušesa njune besede. Hkratu ju nagovori, sicer ne po slovensko, vendar tako, da sta ga lahko razumela, kajti bil je Slovak. Revež je bil sam in ni nikogar imel, s komer bi bil govoril, zato pa ie izkušal se pridružiti Blažu in Francetu, katerega je mimogrede slišal govoriti v jeziku, ki se mu je zdel v teh tujih krajih popolnoma domač, in čigar prijetni glasovi so ga navdali takoj z veseljem. Blaž in France se vsled njegovega ogo-vora v prvem trenutku skoro prestrašita, tem bolj, ker sta videla popolnoma tujega človeka pred seboj. Toda kmalu se tudi njima omehča srce, ko čujeta govorico slovansko. Nekaj besed, ki so jih izpre-govorili med seboj, je zadostovalo, da so postali dobri prijatelji. Hodili so odslej skupaj in vedli se drug proti drugemu, kakor bi se bili poznali že od nekdaj. Ko so se bili naveličali hoje, so šli tudi skupaj pokrepčavat se. Na vprašanje, kam je namenjen, odgovori Slovak, da gre v Sv. Pavel do avstrijskega konzula, pri katerem bi rad izvedel, kje so njegovi rojaki, s katerimi se je bil ločil od njih in bi se jim zdaj zopet rad pridružil. "France, kaj takega bi kazalo storiti tudi nama," reče Blaž. "Domu s tem denarjem ne moreva, ki ga imava, do tja se morda pa lahko pripeljava. Najina tova-rišija se je odpeljala tudi tja proti oni strani. Najbolje je, da izkušava priti do njih. Jaz mislim, da so naleteli oni bolje nego midva, in lahko nam bodo pripomogli do zaslužka." "Samo če bo konzul vedel za nje,'.' pripomni France. (Dalje) Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ...................................................................— 40c DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek ...................................................-............—-$1.50 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald .......................................-....................... 75c FILOZOFIJA, Fr. Veber ...................................-................$1-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in TISKOVINE m vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec komunizma 75c 60c IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva .................................................................................. KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .........................................-•-•-............................. 25c KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in sege narodov Daljnega vzhoda ........................................... 41c KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................52.00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1-00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer .........................................$L0° KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1-00 MILOSRDNOST DO ŽIVALI .......-..............................- 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji.........................$1-00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 35c NASVETI ZA HIŠO iN DOM. I. Majdič..............— 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ............................-....................................$1,50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena razprava ..............................................................................$1.25 OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek ..........................................................-.........;-■ OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. 1. Matko ................................................ GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ............................................-..........$1.25 OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar ...............-...............-................................... 75c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem-------- 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET ..............................-................. 15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič .................................................................................. 25c PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju ...............................-...........................75c PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec .................................... 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus ........................................$100 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in zakon ................................................................—■•■—-- RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ................................................................................ 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.- latinsko-nemški. Al. Benkovič ..................................- 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek...........................$1-25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida ...................................................-................— 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal.......... --.-9.1.75 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zKodovl"skl politični, kulturni, gospodarski in socialni pre_gled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalmsek $5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. >n i. SLOVENSKA "sTENOGRAFIČNA ČITANKA. A, SLOVENSKI^''ŽUPANI"v"p^TEKLOŠTi..._......... SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v UČITELJ V BOJU PROTI A Iv- Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvez^5 UVOD V 'kRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik ..............................................................■•;•-....... 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1-50 VINARSTVO. Andrej Zmavč .......................................... $2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih -rojila vladajoča oseba ................................................. VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J- Jeraj ........................................................................ 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 30c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ................................................... ■■ 50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ....................-----.......................................................... ZDRAVILNA ZELIŠČA ..................................................- 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...................................................................................... 95o ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ................................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. I_6. zvezek. Vsak zvezek po ...........a........................ 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata ...........................-................................................. 75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.....'.......... ............$1.50 ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po.......$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del no ............................$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50 Pri naročilih priložite potrebno svoto v gotovini i Money Odru in pošjite na Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 60c ... 95c 25c 45c 45c 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois PISANO POLJE 11 J. M. Trunk G. K. Chesterton. Kot katoličan — konvertit nam je stal Chesterton blizu, kot izboren angleški pisatelj le kot znanstvenik, literat, kot Anglež je bil druge narodnosti. Skoroda ves svet ga je poznal, še posebej amerikanska širša javnost, ko je večkrat tu predaval. Tudi slovenski ateist je poročal o njegovi smrti in pristavil, "da se je na stara leta pridružil katoliški cerkvi." Vzamem, kakor je zapisano. Že večkrat je pa dotični ateist pokazaval na "stara leta," kakor bi to pomenilo neko peša-jnje duševnih moči, kjer bi pa 'bil le on izvzet, saj tudi on leze v ta stara leta. V srce pa ne vidim. Chesterton je bil 62 let star, telesno pravi orjak. V katoliško cerkev je prestopil pred 14 leti, toraj v 48 letu svoje starosti. Ali je to — starost? V srce pa ne vidim nikomur, zopet pristavim. Spisal je mnogo, in mnogo dobrega je spisal, ker je bil mojster angleškega jezika. Ostrost njegovega peresa je čutil marsikak plitev blebetač, za katoliško cerkev je bil "a true champion." Tudi v Che-stertonu je vrelo. Sam omenja, da je zgodaj vrelo v njem, ker je bil že "z dvanajstim letom popolen pagan, in s šestnajstim letom popolen agnostik." Pot do cerkve in resnice toraj nikakor nj bila lahka pri takem duševnem vrenju, a je šla pri Chestertonu navzgor, nč pa, kakor, žal, pri irnnogih, navzdol. Govorimo o božjih potih, ampak vsak človek ima tudi svoja lastna človeška pota, in za ta je odgovoren. * Katoličani in — ječa. Tudi mnogi katoličani pridejo v konflikt s to ali ono postavo, in če jih oblast zasači, grejo kašo pihat. To stoji, nihče ne bo tako nespameten, | da bi tega dejstva hotel zani-jkati. Nasprotniki vsake vere in še posebej katoliške vere po-kazavajo na to dejstvo, in sklepajo, da niti "sto ver človeka ne varuje pred zločin-stvom, pač pa poštenost in poštena trdna načela," kar bi pomenilo, da se lahko vera, posebej tudi katoliška vera, 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenut Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj i do 8:30 zvečer. •postavi v kot Poleg dejstva j samega, da so med jetniki tudi katoličani, navajajo tudi neke štatistike, ki so baje celo katoličanom v škodo, ker te štatistike pokazujejo, da je prav obilno katoličanov med jetniki, skoroda nič pa ni — ateistov, ergo, toraj.. kak ateizem nikakor ni tako hud, še celo malo dober bi bil, pač pa bi bil kak katolicizem vsaj brez vrednosti,. morda celo škodljiv. Kaka statistika je pač statistika, kaže morda številke, bistva pa težko pokaže kaka statistika, ker je potrpežljiva kakor pač papir, kjer se nahaja. Med "katoličane se vrivajo ali vrinejo tudi taki, ki so bili pač krščeni po katoliškem obredu, pa so se v življenju toliko brigali za katoliško življenje, kakor za lanski sneg, so morda imeli za svojo katoliško vero le zaničevanje in sramotenje. Glavna je pa tu točka — svobode. Menda izide v kratkem knjiga, ki bo pokazala zadevo iz pravilnega stališča, pa se bojim, da naši slovenski "katoliški" ateisti ne bodo brali te knjige. -o- Širorn TiTrocTr^n i'- Zmedlo se mu je V hlevu; nekega posestnika na Prulah so našli obešenega mladega človeka, katerega so spoznali za 30 letnega delavca Franceta Zaporo iz Moravč, ki je bil pet let zaposlen pri nekem hotelskem podjetju v Ljubljani, pa je zadnje dni nenadino odpovedlal službo1, pri čemer je ka'saal, da pri njemu ni vse v redu. Prav gotovo se je tej duševni zmedenosti tudi obesil. -o- Potni listi s prstnimi odtisi Na 12. mednarodnem policijskem kongresu v Beogradu je zbudil pozornost predlog vodje ^bremenske i* kjrijniinalne policije dr. Pareya, da bi naj v bodoče imeli vsi potni listi prstne odtise svojih imetnikov, da bi se na ta način preprečila vsaka sleparija s potnimi listi. Z lopato po glavi V gramozni jami sta bila pri delu skupaj delavca Hasan Sulejmanovič in Jože Jančar. Jančar, ki je bil precej dobro rzpoložen se je nekoliko sporekel s Sulejmanovičem, za kar ga je ta udaril z lopato P° glavi in plečih, da je Janko-vič obležal nezavesten in so ga morali spraviti v bolnico. Sulejmanoviča je pa odpeljala policija. ——o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Jacob Gerend Furniture Co. 704-70C) North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena aa in stane samo: JpfciUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,