Preloženi rudisti v paleocenskem flišu pri Anhovem
Redeposited Rudists in Paleocene Flysch near Anhovo (Slovenia)
Mario PLENIČAR1, Bogdan JURKOVŠEK2 & Stanko BUSER1
1	Katedra za geologijo in paleontologijo NTF, Univerza v Ljubljani,
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
2	Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: preloženi rudisti, paleocenski fliš, Anhovo, Slovenija Key words: redeposited rudists, Paleocene flysch, Anhovo, Slovenia
Kratka vsebina
Breče spodnjepaleocenskega fliša okolice Anhovega vsebujejo rudiste, ki so naseljevali življenski prostor na severnem robu Dinarske karbonatne platforme, od koder so bili v času njenega razpada preneseni v flišni bazen. Opisani so naslednji rudisti, ki pripadajo različnim spodnje in zgornjekrednim formacijam: Vaccinites vesiculosus (Woodward), Hip-puritella lapeirousei (Goldfuss), H. nov. sp. ex gr. castroi sensu Vicens, H. heritschi (Kiihn), Hippurites bioculatus (Lamarck), H. conicus adriaticus Sladič-Trifunovič, H. turgidus Rolland du Coquan, H. colliciatus Woodward, Bournonia cf. excavata (D'Orbigny) Dou-ville, Sabinia aniensis Parona, S. sublacensis Parona, Sabinia sp., Offneria cf. italica Masse in Offneria sp.
Abstract
Breccias in the Lower Paleocene flysch near Anhovo contain rudists that lived at the northern edge of the Dinaric carbonate platform, from where they were transported into the flysch basin during the disintegration of the platform. We described the following redeposited rudists from the Lower and Upper Cretaceous: Vaccinites vesiculosus (Woodward), Hippuritella lapeirousei (Goldfuss), H. nov. sp. ex gr. castroi sensu Vicens, H. heritschi (Kühn), Hippurites bioculatus (Lamarck), H. conicus adriaticus Sladic-Trifunovic, H. turgidus Rolland du Coquan, H. colliciatus Woodward, Bournonia cf. excavata (D'Orbigny) Douville, Sabinia aniensis Parona, S. sublacensis Parona, Sabinia sp., Offneria cf. italica Masse, and Offneria sp.
Uvod
Soško dolino so v preteklosti raziskovali številni domači in tuji geologi. Posebno podrobno sta se ukvarjala s tem območjem Kossmat (1906, 1908, 1909, 1913, 1920) in W i n k 1 e r (1920, 1923), ki sta ob terenskem delu zbrala tudi precej rudistne favne. Ves njun fosilni material, ki mu je dodal še
lastno rudistno zbirko, je kasneje določil in opisal Wiontzek (1934) v obsežni razpravi o rudistih Posočja.
B u s e r (1986, 1987), ki je v okviru projekta izdelave Osnovne geološke karte SFRJ 1:100.000 kartiral ozemlje listov Tolmin in
Videm, je v krednih plasteh odkril številna nova nahajališča rudistov. Posebno pozornost pa je posvetil preloženi rudistni favni v
zgornjekrednih in paleocenskih flišnih plasteh Posočja (Buser, Pejovič & R a -d o i č i č , 1988). Buserjeve preložene rudiste iz okolice Anhovega je paleontološko raziskala Pejovičeva, ki je določila vrsti Vacci-nites giordanii (Pirona) in Hippuritella cor-nucopiae (Defrance) ter novo vrsto Pironaea buseri (Pejovič, 1996). Slednja predstavlja drugi primerek rodu Pironaea, ki je bil najden na ozemlju Slovenije, saj je bila pred tem poznana le Pironaea machnitschi Wi-ontzek iz zgornjepaleocenskih plasti pri Plavah (W i o n t z e k , 1934).
V letih 1999 in 2000 je bilo opravljeno ponovno vzorčevanje presedimentiranih rudi-stov v flišnih plasteh cikloteme Podbrdo v južnem delu kamnoloma Rodež in ob cesti med kamnolomoma Lestivnica in Deskle pri Anhovem (si. 1). Ugotovljena je bila naslednja rudistna favna: Vaccinites vesiculosus (Woodward), Hippuritella lapeirousei (Goldfuss), H. nov. sp. ex gr. castroi sensu Vicens, H. heritschi (Kiihn), Hippurites bio-
culatus (Lamarck), H. conicus adriaticus
Sladic-Trifunovic, H. turgidus Rolland du Coquan, H. colliciatus Woodward, Bomítjo-nia cf. excavata (D'Orbigny) Douvillé, Sabi-nia aniensis Parona, S. sublacensis Parona, Sabinia sp., Offneria cf. italica Masse in Of-fneria sp.
Čeprav so bili vsi raziskani rudisti v pa-leocenu prenešeni v flišno okolje, lahko na osnovi primerjave z vrstami, ki so bile najdene v primarnih krednih platformskih karbonatnih kamninah obrobja flišnega bazena, dovolj natančno določimo njihovo ožje izvorno območje.
Zgornjekredne in paleocenske flišne plasti Posočja s presedimentiranimi rudisti so v Sloveniji razvite le na področju Zunanjih Dinaridov, ker se je flišni bazen ob koncu krede že premaknil iz območja Slovenskega bazena na prostor Dinarske karbonatne platforme. Fliš v okolici Anhovega pripada pretežno obrobnemu oziroma proksimalne-mu delu flišnega bazena, zato so v njem do-
Sl. 1. Položajna skica raziskanih rudistov Fig. 1. Location map of the examined rudists
bro izraženi sedimenti intervala Ta, ki ga sestavljajo številni vložki podmorskih plazov apnenčeve in konglomeratne breče. Ti so lahko debeli do več deset metrov in ponekod prevladujejo nad menjavanjem laporja, peščenjaka in kalkarenita.
Breče spodnjepaleocenskega fliša okolice Anhovega poleg odlično ohranjenih izoliranih rudistov in posameznih kosov rudistne-ga apnenca vključujejo tudi kose različnih triasnih in jurskih apnencev ter krednih koralnih apnencev. Numuliti in alveoline, ki so pogosti fosili mlajših flišnih nivojev, niso pri Anhovem prisotni niti v vezivu niti v kosih breče.
V tej razpravi so opisane najnovejše še neobjavljene najdbe preloženih rudistov pri Anhovem. Fosili so shranjeni v Paleontolo-ški zbirki Jurkovšek, ki je v skladu z veljavno zakonodajo registrirana pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in Prirodo-slovnem muzeju Slovenije.
PALEONTOLOŠKI DEL
Ordo: Hippuritoida Newel 1965 Superfamilia: Hippuritacea Gray 1848 Familia: Hippuritidae Gray 1848 Genus: Vaccinites Fischer 1887 Vaccinites vesiculosus (Woodward 1855) Tab. 1, si. 1, 2; tab. 2, si. 4 a - b; tab. 5, si. 1 a
1855 Hippurites vesiculosus n.sp.; Woodward, 59; tab. 4, si.6. 1855 H. loftusi n.sp.; Woodward, tab.3, si.4.
1899 H. carinthiacus n.sp.; Redlich,
673-675, si.7, 8. 1904 Vaccinites vesiculosus Woodward;
Toucas, 110. 1913 Hippurites (Vaccinites) vesiculosus Woodward; Douvillé, 244; si. 5 /cop. Douvillé 1897, si. 71/, 14, sl.2 /cop. Douvillé 1897, tab. 29, si. 8/.
1927 Hippurites vesiculosus Woodward;
B ô h m , 208-209; tab. 17, si. 5. 1932 Hippurites (Vaccinites) vesiculosus
Woodward; K ô h n , 73. 1967 H. braciensis n.sp.; Sladič-Tri-f u n o v i c , 139-155; si. 1, 2, 3, 9 /cop. P e j o v i č 1951, tab. 2, si. 1/, 10 /cop.
Kaumanns 1962, tab. 3, si. 5/, ?11, ?12, 13 /cop. Woodward 1855, tab. 3, si. 4/; tab. 1, si. 1, la, 2, tab. 2, si. 1, 2, 3, tab. 3, sl.l, tab.4, si. 1,2. 1971 H. (Vaccinites) braciensis Sladic-Tri-funovič; Pleni čar, 13-15, si. 12, 13, 14; tab. 3, si. 1, 2; tab. 8, si. 2b; tab. 9, si. lb. 1975 H. (V.) braciensis Sladic-Trifunovič; Pleni čar, 103-104; tab. 22, si. 2; tab. 23, sl.l. 1979 H. (V.) inaequicostatus Münster;
P o 1 š a k , tab.9, sl.6 1981 Vaccinites vesiculosus (Woodward),
Sánchez, 57. 1987 Vaccinites braciensis Sladic-Trifunovič; Sladič-Trifunovic, tab.4, si. 7.
1992 V. vesiculosus (Woodward); L a v i a -no & Maresca, 4959; 12 si., 3 tab.
Fosilni material: Štiri spodnje lupine iz kamnoloma Rodež (vzorci BJ 2152, BJ 2153, BJ 2175 in vzorec iz zbirke Salonit, Anhovo).
Opis: Valj asta 21 cm dolga spodnja lupina je okrašena z ozkimi podolžnimi rebri, ki jih ločijo med seboj plitve brazde. Okrogli prečni preseki imajo premer od 9 do 11 cm. Kalcitna zunanja lupina je debela od 5 do 9 mm. Notranjo lupino gradijo tabule z vmesnimi votlinicami, ki dajejo videz me-hurjaste strukture. Ligametni stebriček je dolg od 20 do 25 mm. Stebriček S (dolg od 20 do 22 mm) ima v prečnem preseku okroglo glavo in kratek pecelj, stebriček E (dolg od 35 do 38 mm) je dogopecljat, ima obliko lopatice in je ukrivljen proti stebričku S. Miokardinalni elementi so slabo vidni. Zgornja lupina ni ohranjena na nobenem primerku.
Laviano in Maresca (1992) sta na osnovi medsebojne podobnosti vrst Vacc. vesiculosus in Vacc. braciensis obe uvrstila v isto vrsto Vacc. vesiculosus, ki je bila prva opisana. Njuno odločitev potrjujejo tudi morfometrične meritve nekaterih primerkov iz campanijsko-spodnje maastrichtij-skih plasti južne Italije in Slovenije (Stranice pri Konjicah).
Primerjave debeline in dolžine ter odnosov med posameznimi stebrički pri primerkih campanijsko-maastrichtijske vrste Vacc. vesiculosus iz kamnoloma Rodež pri Anhovem, iz okolice kraja Ostuni v južni
mui i in ič tfmai i AraftslM polotili i
vrsto Vacc. braciensis iz Stranic v Sloveniji, ki jih prištevata avtorici Laviano in Mare-sca v vrsto Vacc. vesiculosus, kažejo, da gre v vseh primerih verjetno za isto vrsto.
Podobni primerki vrste Vacc. braciensis kot v Stranicah, so tudi na Nanosu. Sklepamo, da je izvorno področje prenesene rudi-stne favne vzhodno od Anhovega in ne zahodno v smeri Julijske krajine.
Starost fosilov: Po podatkih iz Italije in Arabskega polotoka se ta vrsta pojavlja v santonijskih, campanijskih in maa-strichtijskih plasteh.
Nahajališča: Južna Italija, Arabski polotok in Slovenija. Glede na to, da sta Vacc. vesiculosus in Vacc. braciensis identični vrsti, je razširjenost vrste Vacc. vesiculosus precej večja in sega na velik del Balkanskega polotoka.
Genus: Hippuritella Douvillé 1908 Hippuritella lapeirousei (Goldfuss 1840) Tab. 3, si. 2
1895 Hippurites lapeirousei Goldfuss; Douvillé, 164; tab. 24, si. 7-10.
1903 (O.) lapeirousei Goldfuss; Toucas, 53; pl. 6, si. 10-11. :
1934 H. (O.) lapeirousei Goldfuss; M i 1 o -v a n o v i c , 223-227, si. v teksu 18.
1961 H. (O.) lapeirousei Goldfuss; Devi-de-Nedela &Polšak 364-365 (107); tab.3, si. 1-3, si. v tekstu 5.
1965 H. (O.) lapeirousei Goldfuss; Pol-šak, 305, si. 3.
1975	H.(O.) lapeirousei Goldfuss: Plenica r, 87 (107); tab.l, si. 1; sl.2 v tekstu
1976	H. lapeirousei Goldfuss; L upu , 122, tab.12, si.5.
1977	H. (O.) lapeirousei Goldfuss; Pons, 61, tab. 17, si. 1.
1981 Hippuritella lapeirousei (Goldfuss); Sánchez, 10.
1992 Hippuritella lapeirousei (Goldfuss); Vi c en s, 125; tabela 1, tabla 1, si.16-20.
1994 Hippuritella lapeirousei (Goldfuss); P1 e n i č a r , 50; tab. 2, sl.5-6.
Fosilni material: Prečni presek
spodnje lupine iz breče ob cesti med kamnolomoma Lestivnica in Deskle (vzorec BJ
2146).
tfpifii Mipstl^rtflpifiil
eliptično obliko s premeri 4,5 x 3,5 cm. Li-gamentni stebriček je le nakazan z rahlo odebelitvijo lupine. Stebriček S je visok 5 mm, zelo položne oblike in znaša zato njegova širina 8 mm. Položno oblikovani stebriček E je visok 3 mm, širok pa 5 mm, torej je neznatno krajši od stebrička S. Elementi kardinalnega apparata niso ohranjeni. Li-gamentni stebriček je močno reduciran in zaradi deformirane lupine ni viden.
Starost fosila: Santonij in campa-nij.
Nahajališča: Španija, Francija, Romunija, Hrvaška, Bosna, Srbija, Iran in Slovenija (Stranice in na drugotnem mestu v paleocenskem flišu pri Anhovem).
Hippuritella nov. sp. ex gr. castroi sensu Vicens 1992 Tab. 2, si. 2; tab. 5, si. lb
1874 Hippurites castroi n.sp.; Vidal, 37;
tab.6, si. 35-38. 1895 H. castroi Vidal; Douvillé, 171; 25, sl.3-5.
1917 H. (Orbignya) castroi Vidal; Vidal, 124; tab.8.
1932 H. (Orb.) castroi Vidal; K u h n , 41. 1961 H. (Orb.) cf. castroi Vidal; Dévidé-Nedela & Polšak, 366; tab.3, sl.2; si.7 v tekstu. 1971 H. (Orb.) cf. castroi Vidal; Pleni-čar, 21; tab. 7, sl.l; si. 21 v tekstu.
1976	Hippurites castroi Vidal; Lupu, 122; tab.12, si. 3,4.
1977	H. (Hippuritella) castroi Vidal; P o -ns , 58; tab.10, si. 1-3; tab. 11, si. 1-5.
1992 skupina vrste Hippuritella castroi; vrsta Hippuritella nov. sp. 1 Vicens ; Vicens, 127-128; tab. 2, si. 11-14.
Fosilni material: Prečni presek spodnje lupine z odtrganim stebričkom E (vzorec BJ 2176) in prečni presek spodnje lupine na pobranem kosu apnenčeve breče poleg preseka vrste Vaccinites vesiculosus (vzorec iz zbirke Salonit, Anhovo) sta iz kamnoloma Rodež.
O p i s : Prečni presek s premerom 5,5x7 cm se ujema s prečnim presekom pri vrsti H. castroi, vendar so razlike zlasti v debelini stebričkov E in S, ki so pri primerkih z
območja Anhovega nekoliko debelejši. Li-gamentna guba ni ohranjena, oziroma je le rahlo nakazana z odebelitvijo lupine. Vrstno določitev primerka iz kamnoloma Rodež (vzorec BJ 2176) otežuje odtrgani in v notranjost lupine zamaknjeni stebriček E. Stena lupine je debela od 0,5 do 1,3 cm. Na njej opazujemo v prečnem preseku odtise plašča, podobno kot pri vrsti Hipuritella heritschi Kühn.
Starost fosilov: Vrsta H. castroi je bila doslej znana iz maastrichtijskih plasti Katalonije, Bosne in Romunije.
Nahajališča: Španija (Katalonija), Bosna (Bešpelj, severno od Jajca), Romunija, Slovenija (Anhovo, na drugotnem mestu v paleocenskem flišu).
Hippuritella heritschi (Kühn 1947) Tab. 3, si. la,lb
1947 Hippurites heritschi Kühn; Kühn, 187.
1951 H. (Orbignya) nabresinensis Futterer; Pejovic, 94-95, tab.l, si.2, tab.2, sl.2, tab.3, sl.2.
1960 H. heritschi Kühn; Pejovic &
Kühn, 2, sl.l v tekstu. 1962 H. heritschi Kühn; Kaumanns, 305-306,tab.2, sl.4, si. 1-2 v tekstu.
1978	H. heritschi Kühn; Sladič-Tri-funovič, 422, tab.1-8, sl.1-2 v tekstu.
1979	Hippuritella heritschi (Kühn); Pa-mouktchiev, 220-221, tab.7, sl.l-3, tab. 9, sl.2.
1981 Hippurites heritschi Kühn;
Sánchez, 18. 1985 Hippurites cf. heritschi Kühn; Lavi a n o , 324-325, tab. 9, si. 1-2. 1992 H. heritschi Kühn; Caffau et
al., tab.l, sl.l. 1994 Hippuritella heritschi (Kühn); Pleni č a r , 51, tab.2, si. 7, tab.3, sl.1-2. 1996 Hippuritella heritschi Kühn; Ple-ničar & Jurkovšek, 46-49, tab.7 si.1-3, tab.8, sl.1-2.
Fosilni material: Odlomek dveh zraslih spodnjih lupin iz kamnoloma Rodež (vzorec BJ2156).
Opis: Odlomek dveh zraslih spodnjih lupin valj äste oblike z močnimi podolžnimi rebri je visok 4,5 cm. Prečna preseka imata
eliptično obliko s premeri 4.5 cm x 4 cm in 3 cm x 4 cm. Ligamentni stebriček je nakazan z rahlo odebelitvijo lupine. Stebriček S je visok 3 mm, položno oblikovan in širok 10 mm. Stebriček E je visok 5 mm, širok pa 8 mm. Elementi kardinalnega aparata niso ohranjeni.
Starost: Spodnji santonij do maa-strichtij.
Nahajališča: Avstrija, Italija, Srbija, Hrvaška, Romunija, Bolgarija, Iran in Slovenija (Tržaško-komenska planota, Stranice).
Genus: Hippurites Lamarck 1801
Hippurites bioculatus (Lamarck 1801) Tab. 2, si. 3
1801 Hippurites bioculata n.sp.; Lamarck, 104. 1891 H. bioculatus Lamarck; Toucas,
550, si. 14 v tekstu. 1893 H. bioculatus Lamarck; Douville,
88, si. 67 v tekstu; tab. 5, si. 4, 5. 1903 Orbignya bioculata Lamarck; Toucas, 39, si. 66 v tekstu; tab. 4, si. 7-9. 1932 Hippurites (O.) bioculatus Lamarckll Ktthn, 39.
1976	H. bioculatus Lamarck; L upu, 120; tab.10, si. 4a, 4b; tab. 38, si. 12.
1977	H. (O.) bioculatus Lamarck; Pons, 57, tab. 9, si. 1-2.
1992 H. bioculatus Lamarck; V i c e n s ,
137-138; tab.8, fig.6. 1998 H. bioculatus Lamarck; Vic ens, Lopez & Obrador, 418-41421, fig. 15.
Fosilni material: Prečni presek spodnje lupine (vzorec BJ 2217).
Opis: Prečni presek spodnje lupine je okrogle oblike s premeri 4,3 cm x 4 cm. Stebriček E je dolg 10 mm s pecljem širokim 2 mm in glavo široko 4 mm. Stebriček S je dolg 5 mm in z glavo širine 4 mm. Ligamentni stebriček je komaj opazen, namesto njega je lupina neznatno odebeljena ali pa šibko upognjena. Debelina zunanje lupine se spreminja in znaša od 5 do 9 mm. Na spodnji zunanji lupini je videti odtise (retrak-torje) plašča kot radialno nagubanost lupine. Podoben pojav opazujemo pri vrsti Hippuritella heritschi Kiihn. Elementi kardinalnega aparata niso ohranjeni.
Starost fosila: Zgornji santonij in
spodnji campanij.
Nahajališča: Vrsta se pojavlja v Španiji, Franciji, Romuniji in v Sloveniji (Anhovo, na drugotnem mestu v paleocen-skem flišu).
Hippurites conicus adriaticus Sladič-Trifunovic 1969 Tab. 4, si. la - d
1962	Hippurites cornuvaccinum Bronn; Kaumanns, si.3 v tekstu.
1963	H. cornuvaccinum Bronn; Colacicchi, tab.2, si. 1-5.
1969 Hippurites conicus adriaticus n. sub-sp.; Sladič-Trifunovič, 395-396 in 406-419; table 1-3; slike v tekstu 1-3 in 17-22.
1975 H. (Vaccinites) archiaci Munier-Chalmas; Pleničar, 95-96 (110); tab.8, si. 1-2.
1981 H. conicus adriaticus Sladič-Trifunovič; S-nchez,16. 1994 H. conicus (Kiihn); Pleničar, 48; tab.3, si.4.
1999 H. conicus adriaticus Sladič-Trifunovic; Pleničar, 67-73; tab.l, sl.1,2.; sl.l v tekstu.
Fosilni material: Cel primerek iz kamnoloma Rodež (vzorec BJ 2154).
Opis: Primerek je stožčasto-valjaste oblike visok do 15 cm s premerom do 12 cm. Doslej so bili poznani le odlomki spodnjih lupin (Sladic-Trifunovič, 1969). Zgornja lupina je konveksno izbočena, na njeni površini so vidni močno izraženi radialni kanali, proti obodu lupine pa tudi sledovi koncentrično potekajočih prirastnic.
Prikazani prečni presek desne lupine (tab. 4, si. 1 d) ni pravokoten na navpično os lupine. Obliki prvega in drugega stebrička sta enaki kot ju opisuje Sladic- Trifu-
novic (1969). Prvi stebriček je širok in
kratek ter se v bazalnem delu širi, drugi stebriček ima tanek pecelj in široko glavo mandljaste oblike. Ligamentna guba je ozka in dolga. Zaradi poševnega preseka je navidezno daljša od normalne dolžine. Na vrhu je zaokrožena. Debelina lupine znaša povprečno od 3 do 5 mm.
Starost fosila: Santonij, campanij in maastrichtij.
Nahajališča: Hrvaška (otok Brač), Srbija (Bor), Sicilija, Avstrija (Kainach), Slovenija (Stranice, Nanos, Anhovo).
Hippurites turgidus Rolland du Coquan 1841 Tab. 3, si. 3 a - b
1841 Hippurites túrgida n. sp.; Roll, du Coquan, tab. 4, si. 1; tab.5; tab.7, si. 5.
1893 H. turgidus Rolland du Coquan; D o -u vi lié, 82; tab. 13, si. 1-4; tab. 14, si. 1-2-
1903 Orbignya túrgida Roll, du Coq.; T o -u c a s , 43; tab.5, si. 2; si. 69 v tekstu. 1932 Hippurites (O.) turgidus Rolland du
Coquan; Kühn, 72. 1963 H. (O.), turgidus Rolland du Coquan; Polšak, 445, si. 6-7.
1976	H. aff. turgidus Rolland du Coquan; L up u , 119; tab.12, si. 7; tab. 38, si. 9.
1977	H. (O.) turgidus Rolland du Coquan; Pons , 66, tab. 61, si. 1-3.
1981 H. turgidus Rolland du Coquan;
Sánchez, 27. 1992 H. turgidus Rolland du Coquan; V i -cens , 138-139, tab.8, si. 1-5. Fosilni material: Prečni presek spodnje lupine iz kamnoloma Rodež (vzorec BJ 2173)
O p i s : Prečni presek spodnje lupine ima ovalno obliko z dimenzijami 7,5 x 5,8 cm.
Tabla 1 - Plate 1
Vaccinites vesiculosus (Woodward 1855), Rodež, BJ 2153, BJ 2175 SI. 1, 2. Prečni presek spodnje lupine Fig. 1, 2 Transverse section of the lower valve
Stebriček S je dolg 8 mm (pecelj stebrička je pogreznjen v zunanjo lupino rudista; njegova dolžina ni všteta v celotno dolžino). Glava stebrička je okrogla in široka 6 mm. Drugi stebriček ali stebriček E je dolg 15 mm. Ima preščipnjen pecelj s širino 3 mm na najožjem delu in podolgovato eliptično oblikovano glavo debelo 6 mm. Primerek nima li-gamentnega stebrička. Na mestu, kjer bi moral biti ligamentni stebriček, je lupina odebeljena do 13 mm, na ventralnem in dor-zalem delu pa je debela le 8 mm. Za lupino so značilni retraktorji, to so odtisi plašča, ki je bil prirasel na lupino.
Starost fosila: Zgornji santonij.
Nahajališča: Francija, Romunija, Slovenija (Anhovo, na drugotnem mestu v paleocenskem flišu).
Hippurites colliciatus Woodward 1855 Tab. 5, si. 2
1855 Hippurites colliciatus n.sp. ; Woodward, 58, tab. 4, si.5. 1890 H. colliciatus Woodward; Dou-villé, 221, tab.32, si. 8, 9.
1900 H. colliciatus Woodward; P a r o n a , 12, tab. 1, si. 4, 5.
1932 H. (Orbignya) colliciatus Woodward; Kühn, 42.
1957 H. (O.) colliciatus Woodward; P e j o -vi c , 96, tab. 38, si. 2-4.
1976	H. colliciatus Woodward; Lupu, 121, tab. 12, si. 1-2.
1977	H. (O.) colliciatus Woodward; P on s , 58, tab. 9, si. 4.
1978	H. colliciatus Woodward; Sla die-Trifunovic, 435-436, si.8 v tekstu.
1981 Hippuritella colliciatus Woodward; Sánchez, 10.
1990 Hippurites colliciatus Woodward; Accordi, Carbone & Sir-n a , tab. 1, si. 4; tab. 3, si. 2.
1992 H. colliciatus (Woodward); Reali, 91-101, tab. 1, si. 1-13.
1994 Hippuritella colliciata Woodward; P 1 e n i č a r , 49, tab.2, si. 1-3.
1998 H. colliciatus (Woodward); Pleni-čar & J ur k o vš e k , 10-11; tab.3, si.2.
Fosilni material: Prečni preseki
spodnjih lupin na polirani površini apnen-
Tabla 2 - Plate 2
Bournonia cf. excavata (D'Orbigny 1847) Douville 1902, Rodež, BJ 2258 SI. 1. Presek spodnje lupine Fig. 1. Transverse section of the lower valve
Hippuritella nov. sp. ex gr. castroi sensu Vicens 1992, Rodež, BJ 2176 SI. 2. Prečni presek spodnje lupine z odtrganim stebričkom Fig. 2. Transverse section of the lower valve with broken pillar
Hippurites bioculatus (Lamarck 1801), Rodež, BJ 2217 SI. 3. Prečni presek spodnje lupine Fig. 3. Transverse section of the lower valve
Vaccinites vesiculosus (Woodward 1855), Rodež, BJ 2152 SI. 4 a. Spodnja lupina, 0,7x Fig. 4 a. Lower valve, 0.7x
SI. 4 b. Prečni presek istega primerka, 0,7x
Fig. 4 b. Transverse section of the same specimen, 0.7x
čevega bloka iz kamnoloma Rodež (vzorec BJ 2155).
Opis: Prečni preseki spodnjih lupin imajo močna rebra. Povprečni premeri presekov znašajo od 2,5 do 4,5 x 2,5 do 3,5 cm. Stebriček S je trikoten in dolg od 5 do 7 mm z zaobljeno glavo širine od 5 do 6 mm. Stebriček E ima podobno obliko in je pri nekaterih primerkih skoraj enako dolg kot stebriček S, pri drugih doseže dolžino 6 mm in širino glave od 4 do 6 mm. Ligamentni stebriček L je trikoten in je videti kot položna notranja vzboklina lupine. Vsem trem stebričkom ustrezajo na zunanji strani lupine trije izraziti jarki.
Starost fosilov: Santonij in cam-panij.
Nahajališča: Avstrija (Alpe), Italija (Apenini), Španija, Srbija, Romunija (Apu-seni), Grčija, Turčija, Iran, Slovenija (Stranice, Tržaško-komenska planota in Anhovo, na drugotnem mestu v paleocenskem flišu).
Familia: Radiolitidae Gray 1848 Subfamilia: Biradiolitinae Douvillé 1902
Genus: Bournonia Fischer 1887 Bournonia cf. excavata (D'Orbigny 1847) Douvillé 1902 Tab. 2, si. 1
cf. 1902 Bournonia excavata D'Orbigny;
Douvillé, 472. cf, 1907 Agria excavata D'Orbigny; Tou-c a s , 27, tab. 2, si.11-13, si. 11-12 v tekstu.
cf, 1910 Bournonia excavata D'Orbigny;
Douvillé, 25, si. 25 v tekstu, cf. 1911 B. excavata D'Orbigny; Par ona,
284, si. 4 v tekstu, cf. 1932 B. excavata D'Orbigny; K ü h n , 95. cf. 1949 B. excavata D'Orbigny; Dechas-
seaux, 124, si. 1, tab.4, si. 1-2. cf. 1975 B. excavata (D'Orbigny); Civi-telli & Mariotti, 94, si. 6 v tekstu.
cf. 1981 B. excavata D'Orbigny; Sánchez , 88.
cf. 1987 B. excavata (D'Orbigny); C e s t a r i
& S ir na, tab.5, si. 1-3. cf. 1995 B. excavata (D'Orbigny); Caf f au & Pleničar, 230-231, tab. 7, si. 2,2a, tab. 12, sl.3.
Fosilni material: Prečni presek spodnje lupine iz kamnoloma Rodež (vzorec BJ 2258).
Opis: Prečni presek spodnje lupine s polmerom 2 cm. Na lupini so vidni trije močnejši grebeni. Ker prečni presek čez lupino verjetno ni povsem pravokoten na vertikalno os lupine, je eden od treh grebenov videti na preseku prtirano dolg, čeprav je ta gre-
Tabla 3 - Plate 3
Hippuritella heritschi (Kühn 1947), Rodež, BJ 2156 SI. 1 a. Dve zraščeni spodnji lupini SI. 1 b. Prečni presek istega primerka Fig. 1 a. Two attached lower valves Fig. 1 b. Transverse section of the same specimen
Hippuritella lapeirousei (Goldfuss 1840), Lestivnica - Deskle, BJ 2146 SI. 2. Prečni presek spodnje lupine Fig. 2. Transverse section of the lower valve
Hippurites turgidus Rolland du Coquan 1841, Rodež, BJ 2173 SI. 3 a. Prečni presek spodnje lupine
SI. 3 b. Prečni presek sifonalnega dela spodnje lupine, 2,5x Fig. 3 a. Transverse section of the lower valve
Fig. 3 b. Transverse section of siphonal zone of the lower valve, 2.5x
ben pri vrsti B. excavata dejansko močnejši in daljši od ostalih dveh. Ligamentni stebriček ni razvit. Poleg glavnega bivalnega prostora, je vidna v zgornjem delu lupine še dodatna kaverna.
Starost fosila: Santonij, campanij, maastrichtij.
Nahajališča: Italija (Puglia, Mont-sec, Centralni Apenini) Španija, Francija, Hrvaška (Istra), Hercegovina in Slovenija (Tržaško-komenska planota, Stranice in na drugotnem mestu v paleocenskem flišu pri Anhovem).
Familia: Caprinidae Fischer 1887 Genus: Sabinia Parona 1908 Sabinia aniensis Parona 1908 Tab. 6, si. 1 a - b
1908 Sabinia aniensis n.sp.; Parona,
307; tab.9, si. 3; si. v tekstu c. 1934 S. aniensis Parona; Ku t a s s y , 169. 1984 S. cf. aniensis Parona; Laviano,
13; si. 4 v tekstu. 1987 S. cf. aniensis Parona; Cestari &
Sirna , tab.3, si. 2. 1995 S. aniensis Parona; Cestari & S a r t o r i o , 30, si. v tekstu po Parona 1908.
2000 S. aniensis Parona; Pleničar & Jurkovšek, 61, tab. 4, si. 1-3; tab. 6, si. 2.
Fosilni material: Zgornja lupina iz paleocenske breče ob cesti med kamnolomoma Lestivnica in Deskle (vzorec BJ 2145).
Opis: Zgornja lupina je spiralno zavita s koničnim apeksom. Višina lupine znaša 15 cm, medtem ko dolžina zaradi zavijanja lupine znaša okoli 20 cm. Premer osrednjega dela lupine je skoraj okrogel s premerom 6,5 cm. Površina zunanje lupine je močno pre-perela, vendar je videti, da so po njej potekala podolžna rebra. Notranja plast lupine ima mrežo drobnih, nepravilno razporejenih palialnih kanalov. Na zunanjem obrobju lupine so kanali podolgovati, drobnejši in radialno usmerjeni. Na prečnem preseku je vidna zelo tanka ligamentna brazda, ki ima na obrobju lupine trikotno obliko, v notranjost pa sega kot tanka ploščica. Vidna je dokaj velika odprtina, ki verjetno predstavlja bivalni prostor živali, ostale odtise je težko identificirati.
Starost fosila: Santonij in campanij.
Nahajališča: Italija (Pietra di subi-aco v dolini Aniene in južni Salento), Slovenija (južno obrobje Trnovskega gozda pri izviru potoka Lijak in na drugotnem mestu v paleocenskem flišu pri Anhovem).
Sabinia sublacensis Parona 1908 Tab. 6, si. 2
1908 Sabinia sublacensis n.sp.; Parona, 304-307; tab. 9, si. 1; si. a, b v tekstu. 1934 S. sublacensis Parona; Kutassy, 169
2000 S. sublacensis Parona; Pleničar & J u r k o v š e k , 61-62; tab. 5, si. 1, 2a, 2b
Tabla 4 - Plate 4
Hippurites conicus adriaticus Sladič-Trifunovic 1969, Rodež, BJ 2154 SI. 1 a. Spodnja lupina, 0,7x SI. 1 b. Spodnja in zgornja lupina, 0,7x SI. 1 c. Zgornja lupina, 0,7x
SI. 1 d. Prečni presek spodnje lupine (nekoliko poševno na vzdolžno os), 0,7x
Fig. 1 a. Lower valve, 0.7x
Fig. 1 b. Lower and upper valves, 0.7x
Fig. 1 c. Upper valve, 0.7x
Fig. 1 d. Transverse section of the lower valve (slightly diagonal to the longitudinal axis), 0.7x
Fosilni material: Del zgornje lupine iz paleocenske breče ob cesti med kamnolomoma Lestivnica in Deskle (vzorec BJ 2147).
Opis: Prečni presek zgornje lupine je nekoliko poševen, zato ima ovalno obliko. Dimenzije preseka so 5 x 6 cm. Na preseku so najbolj vidni rahlo eliptično oblikovana bivalna odprtina, nepravilno razporejeni palealni kanali in tanka ter sorazmerno dolga ligamentna brazda. Kanali imajo nepravilno pravokotno obliko. Na robu lupine so radialno razporejeni podolgovati ozki kanali, ki so značilni za zgornje lupine vrst rodu Sabinia. Sekundarna odprtina je slabo vidna. Med glavno dprtino CV in sekundarno odprtino n' je pregrada.
Starost fosila: Santonij in campa-nij.
Nahajališča: Vrsta S. sublacensis je doslej znana z Apeninskega polotoka in z območja Južnih Alp. V Sloveniji je bila najdena na sekundarnem mestu v paleocen-skem flišu pri Anhovem.
Genus: Offneria Paquier 1905 Offneria cf. italica Masse 1992 Tab. 7, si. 1
cf. 1992 Offneria italica n.sp.; Masse, 256, sl. 13a-f.
cf. 1995 O. italica Masse; Ces tari & S a r t o r i o , sl. na strani 30.
cf. 1998 O. italica Masse; Masse, Char-trousse & Borgomano, 218-220; tab.10, sl. 3, 4, 5.
Fosilni material: Del zgornje lupine iz paleocenske apnenčeve breče ob cesti med kamnolomoma Lestivnica in Deskle (vzorec BJ 2141).
Opis: Eliptični prečni presek zgornje lupine z dimenzijami 100 x 65 mm. Vidni so številni večji poligonalni kanali na notranji strani lupine, ki prehajajo v drobne radialno potekajoče kanale na obrobju lupine. Drobni radialni kanali obdajajo lupino skoraj po vsem obodu, razen na dorzalni strani. Bivalni prostor je zaobljene oblike in odde-ljen s tanko pregrado od sekundarne votline.
Starost fosila: Aptij.
Nahajališča: Italija, Slovenija (Anhovo, na drugotnem mestu v paleocenskem flišu).
Offneria sp.
Tab. 7, sl. 2 a - b, 3
Fosilni material: Več primerkov lupin na prepereli površini bloka apnenčeve breče iz kamnoloma Rodež (vzorca BJ 2171 in BJ 2172).
Opis: Lupine so velike od 5 do 8 cm, in naravno izpreparirane na površini breče. Na prečnem preseku ene od lupin so vidni palealni kanali, ki imajo poligonalno obliko in so delno radialno razporejeni v dveh vrstah. Kanali na notranji strani so večji od kanalov na zunanji strani lupine. Po obliki pale-alnih kanalov bi lahko domnevali, da gre za vrsto Offneria nicolinae (Mainelli), za kate-
Tabla 5 - Plate 5
Vaccinites vesiculosus (Woodward 1855), Rodež, vzorec Salonit Anhovo SI. 1 a. Prečni presek spodnje lupine Fig. 1 a. Transverse section of the lower valve
Hippuritella nov. sp. ex gr. castroi sensu Vicens 1992 SI. 1 b. Prečni presek spodnje lupine Fig. 1 b. Transverse section of the lower valve
Sl. 2. Fig. 2.
Hippwites colliciatus Woodward 1855, Rodež, BJ 2155 Prečni preseki spodnjih lupin Transverse sections of the lower valves

ro avtor Mainelli (1983) meni, da gre za rod Schiosia.
SKLEP
Preložena rudistna favna cikloteme Pod-brdo je bila zbrana v južnem delu kamnoloma Rodež in ob cesti med kamnolomoma Lestivnica in Deskle pri Anhovem. Raziskani rudisti v breči so bili vključeni v kosih in blokih rudistnega apnenca ali pa so posamezno ležali v lapornatem vezivu. V brečo so bili preneseni iz različnih stratigrafskih nivojev platformskih karbonatov z južno ležeče Dinarske karbonatne platforme. Enake oziroma podobne apnence najdemo še danes na več mestih nekdanje platforme, nekateri pa so bili popolnoma erodirani in jih dobimo le še preložene v flišnih plasteh.
Kosi apnenca s sabinijami v breči pripadajo zgornjekrednemu rudistnemu apnencu, ki ga je B u s e r (1968) opisal iz okolice Ravnice na Trnovskem gozdu. Enak apnenec s santonijsko-campanijsko rudistno združbo, ki vsebuje vrste Sabinia sublacen-sis in S. aniensis sta Pleničar in J u r -kovšek (2000) opisala iz okolice Lijaka na jugozahodnem obrobju Trnovskega gozda. Primarne, nepresedimentirane apnenčeve plasti s sabinijami se raztezajo na površini od Ravnice proti severozahodu, v smeri Anhovega, kjer je na njih transgresivno odložen zgornjekredni in paleocenski fliš (Buser, 1973, 1986).
Izolirani primerek rodu Offneria cf. itali-ca (značilni fosil za aptijske plasti) ima
izvor v spodnjekrednih apnencih, verjetno z območja Kanalskega Vrha, kjer je na njih transgresivno odložen fliš, vendar so podobne plasti razvite tudi drugod v okolici.
Doslej nerešeno paleoekološko in paleo-geografsko vprašanje predstavljata dve najdbi pironej. Prva je bila opisana vrsta Pi-ronaea machnitschi Wiontzek iz fliša pri Plavah (W i o n t z e k , 1934), druga vrsta P. buseri Pejovic pa iz spodnjepaleocenskega fliša pri Anhovem (Pejovic, 1996). Matičnih campanijskih oziroma maastrichtijskih plasti, ki bi lahko natančneje pojasnile izvor obeh pironej na primarnem mestu ne poznamo, ker so bile verjetno v celoti erodirane.
Najnovejše raziskave rudistne favne v paleocenskem flišu Anhovega in okolice potrjujejo misel (B u s e r et a 1., 1988), da so v pričujoči razpravi opisani rudisti naseljevali ozek življenski prostor na severnem delu Dinarske karbonatne platforme, od koder so bili v času njenega razpada prenešeni v paleocenski flišni bazen. V bazalnem delu zgornjekrednih in paleocenskih flišnih plasti Posočja in Banjške planote najdemo pre-sedimentirane tipe zgornjekrednih apnencev, ki jih danes ne najdemo nikjer več na primarnem mestu na nekdanji Dinarski karbonatni platformi. Na Banjški planoti dobimo v zgornjekrednem flišu izredne količine presedimentiranega pravega koralnega grebenskega apnenca, ki je nastal na samem robu karbonatne platforme. Danes ne dobimo v Sloveniji nikjer teh grebenskih apnencev na primarnem mestu, ker so bili docela presedimentirani v flišne plasti (Buser in T u r n š e k , 1976).
Tabla 6 - Plate 6
Sabinia aniensis Parona 1908, Lestivnica - Deskle, BJ 2145 SI. 1 a. Zgornja lupina z zavitim apikalnim delom SI. 1 b. Prečni presek istega primerka Fig. 1 a. The upper valve with spiral apical portion Fig. 1 b. Transverse section of the same specimen
Sabinia sublacensis Parona 1908, Lestivnica - Deskle, BJ 2147 SI. 2. Prečni presek zgornje lupine Fig. 2. Transverse section of the upper valve
ZAHVALA
Avtorji članka se zahvaljujemo podjetju Salonit Anhovo, ki nam je omogočilo vzor-čevanje rudistne favne na prostoru njihovih kamnolomov in odstopilo v raziskavo nekaj vzorcev iz svoje zbirke. Lepa hvala dr. Tei Kolar-Jurkovšek za pomoč pri terenskih raziskavah, Andreju Stoparju za pomoč pri pripravi rudistnih vzorcev za raziskavo, doc. dr. Nataši J. Vidic in mag. Glennu S. Jaecksu za prevod v angleški jezik.
Raziskava preloženih rudistov iz okolice Anhovega je bila opravljena v okviru projekta Paleontologija, stratigrafija in tekto-nika v Sloveniji, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter s pomočjo sklada za upokojene akademike Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Redeposited Rudists in Paleocene Flysch near Anhovo (Slovenia)
SUMMARY
Upper Cretaceous and Paleocene flysch strata containing redeposited rudists are found in Slovenia only in the Outer Dinarides, because the flysch sediment deposition migrated at the end of the Cretaceous from the Slovenian Basin to the Dinaric carbonate platform.
Paleocene flysch formed predominantly in marginal or proximal parts of the basin, therefore the sediments of the Ta interval, consisting of numerous intercalations of submarine slides of limestone and conglomerate breccias, are well expressed. These intercalations can be up to several tens of metres thick and sometimes predominate in the normal flysch succession of marl, sandstone and calcarenite. The Lower Paleocene breccias in flysch near Anhovo include pieces and blocks of Triassic and Jurassic limestones and Cretaceous rudist and coral limestones. Nummulites and alveolines, which are common fossils in younger flysch levels, are not present either in the cement or in the breccias.
P e j o v i c (1996) determined the species Pironaea buseri Pejovic, Vaccinites giordani Pirona and Hippuritella cornucopia (De-france) in breccias from the Podbrdo cyclo-theme, found in the southern part of the Ro-dez quarry and along the road between the Lestivnica and Deskle quarries. We sampled these locations in 1999 and 2000 and determined the following rudist fauna: Vaccinites vesiculosus (Woodward), Hippuritella lapeirousei (Goldfuss), H. nov. sp. ex gr. ca-stroi sensu Vicens, H. heritschi (Kuhn), Hip-purites bioculatus (Lamarck), H. conicus adriaticus Sladic-Trifunovic, H. turgidus Rolland du Coquan, H. colliciatus Woodward, Bournonia cf. excavata (D'Orbigny)
Tabla 7 - Plate 7
Offneria cf. italica Masse 1992, Lestivnica - Deskle, BJ 2141 SI. 1. Prečni presek zgornje lupine Fig. 1. Transverse section of the upper valve
Offneria sp., Rodež, BJ 2171 SI. 2 a. Del naravno izpreparirane zgornje lupine na površini apnenca SI. 2 b. Prečni presek istega primerka
Fig. 2 a. The part of naturally washed out upper valve on the limestone surface Fig. 2 b. Transverse section of the same specimen
Offneria sp., Rodež, BJ 2172 SI. 3. Del naravno izpreparirane zgornje lupine na površini apnenca Fig. 3. The part of naturally washed out upper valve on the limestone surface
Douville, Sabinia aniensis Parona, S. subla-censis Parona, Sabinia sp., Offneria cf. itali-ca Masse, and Offneria sp.
Rudists in these breccias are found in pieces and blocks of rudist limestones or singularly within the marly cement. They were brought into the breccias from different stratigraphic levels of the Dinaric carbonate platform which was located to the south. The same or similar limestones can still be found in several parts of the former platform. However, certain strata are completely eroded and are present only as redepo-sited blocks in flysch layers.
The pieces of limestone with Sabinia belong to the Upper Cretaceous rudist limestone described by B u s e r (1968) near Rav-nica on Trnovski gozd. The same limestones with Santonian-Campanian rudist association, which contain the species Sabinia su-blacensis and S. aniensis, were described by Plenicar in Jurkovsek (2000) near Lijak on the South-Eastern edge of Trnovski gozd. The Sabinia strata extend on the surface from Ravnica towards the Northwest in the direction of Anhovo where they are transgressively overlain by Upper Cretaceous and Paleocene flysch (B u s e r , 1973, 1986).
Isolated specimens of Offneria cf. italica (index fossil for Aptian strata) originated in Lower Cretaceous limestones, probably from the Kanalski Vrh area, where they are transgressively overlain by flysch. Similar strata can be found in other localities in the area.
As yet unsolved paleoecological and pa-leogeographical questions are posed by two occurrences of Pironaea. Pironaea machnit-schi Wiontzek from the flysch near Plave was described first (Wiontzek, 1934), and P. buseri Pejovic from the Lower Paleocene flysch near Anhovo later (Pejovic, 1996). Parent Campanian or Maastrichtian strata which could explain the origin of the two species of Pironaea in primary position have not been found, therefore they may have been completely eroded. New research of rudist fauna in Paleocene flysch deposits near Anhovo confirms the hypothesis that the rudists may have lived in a narrow niche in the Northern part of Dinaric carbonate platform, from where they were transported into the Paleocene flysch basin during the
disintegration of the platform (B u s e r et al., 1988).
This paper describes the newest, previously unpublished findings of redeposited rudists near Anhovo. Fossils are kept in the Jurkovsek Paleontological Collection, which is registered according to the legislation at the Ministry of Culture of the Republic Slovenia and the Natural History Museum of Slovenia.
RAZLAGE K SLIKAM
Vse fotografije na tablah brez označene povečave so v naravni velikosti.
All photographs with unmarked magnification represent specimens in their natural size.
Fotografije / Photographs: Bogdan Jurkovsek
LITERATURA
Accordi, G., Carbone, F. & Širna, G . 1990: Some affinities between the Ionian islands and the Apulian Upper Cretaceous rudist facies. - Mem. S.g. Italiana, 11 (1987), 163-173, Roma.
Accordi, G., Carbone, R., Reali, S. & Sirna, G. 1990: Cretaceous Rudist Colonization in North-Eastern Matese. - Rudist communities and Substratum in the Matese Mounts, Molise, Italy, Dipertimento di Scienze della Terra, Universitä "La sapienzia" Roma, 1-30, Roma.
Buser, S. 1968: Tolmač lista Gorica. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 50 str., Beograd.
Buser, S. 1973: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Gorica. - Zvezni geološki zavod, Beograd.
B u s e r , S . 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 103 str., Beograd.
Buser, S. 1987: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin in Videm. - Zvezni geološki zavod, Beograd.
Buser, S.,Pejovid,D.&Radoičič,R. 1988: Redeposited Rudists in Senonian and Paleocene Flysch Beds in the wider Region of the Soča Valley. - First Intern.Conference on Rudists, October 1988, Abstracts, 3, Belgrade.
Böhm, G. 1927: Beitrag zur Kenntnis der Senonfauna der Bithynischen Halbinsel. - Palae-ontographica, 69, 187-222, Stuttgart.
Caffau, M., Pirini Radrizzani, C., Pleničar, M. & Pugliese, N. 1992: Rudist fauna and Microfossils of the Late Senonian (Monte Grisa Area, Karst of Trieste, Italy). - Geologica Romana, 28, 163-171, Roma.
Caffau, M. & Pleničar, M. 1995: Santonian - Campanian Rudist Fauna from the Area of Basovizza/Bazovica (Northeastern Trie-
ste Karst): Systematic and Paleoecological Aspects. - Razprave 4. razr. SAZU, 36/10, 223-275, Ljubljana.
Colacicchi, R . 1963: Geologia del Terito-rio di Pachino (Sicilia méridionale). - Geologica Romana, vol.2., Roma.
Cestari, R. & Sirna, G. 1987 (1989): Rudists fauna in the Maastrichtian deposits of Southern Salento (Southern Italy). - Mem. Soc. geol. Ital., 40, 133-147, Roma.
Cestari, R. & Sartorio, D. 1995: Rudist and Faciès of the Periadriatic Domain. -Agip, 207 str., Milano.
Civitelli, G. & Mariotti, G. 1975: Paleontological and Sedimentological Characte-ristics of the Senonian of Pietrasecca (Carseolani Mountains, Central Apennines). - Geologica Romana, 14, 87-124, Roma.
Dechasseaux, C. 1949: Essay sur la Pa-leobiologie des rudistes, le genre Bournonia. -Annales de Paleont., 35, 121-130, Paris.
Devidé-Nedela, D. & Polsak, A. 1961: O nalazu mastrihta u okolini Bespelja sje-verno od Jajca. - Geol. vjesnik, 14 (1960), 355-376, Zagreb.
Douvillé, H. 1890: Communication sur les Hippurites. - S.g.F., 3/18, 324, Paris.
Douvillé, H. 1891/1897: Études sur les Rudistes. Revision des Principales especes d'Hip-purites. - Mém. Soc. géol. de France, Pal. Vol. 1-6, 1-230, Paris.
Douvillé, H. 1902: Sur un nouveau genre de Radiolites. - Bull. S.g.F., 4/2, 478-482, Paris.
Douvillé, H. 1910: Etudes sur les Rudistes. Rudistes de Sicile, d'Algérie, d'Egypte, du Liban et de la Perse. - Mém. S.g.F., Pal. Vol. 18/1, Mém. 41, 1-83, Paris.
Douvillé, H . 1913: Description des Rudistes de l'Egypte. - Mém. présentés à l'Institut Egyptien, 6, 237-256, Le Caire.
Kaumanns, M. 1962: Zur Stratigraphie und Tektonik der Gosauschichten. II. Die Gosa-uschichten des Kainachbeckens. - Sitzungsber. Österr. Akad. Wissen., Mathem. naturwiss. Kl., 1/8-10, 171, Wien.
Kossmat, F. 1906: Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Julischen Alpen. -Jahrb. Geol. R.-A., 56, 259, Wien.
Kossmat, F. 1908: Beobachtungen über den Gebirgsbau des mittleren Isonzogebietes. -Verhdl. Geol. R.-A., 69, Wien.
Kossmat, F. 1909: Die Küstenländische Hochkarst und seine tektonische Stellung. -Verhdl. Geol. R.- A., 85, Wien.
Kossmat, F. 1913: Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion. - Mitt. Geol. Ges., 6, 61, Wien.
Kossmat, F. 1920: Nachtrag zur geologischen Spezialkarte der österr.-ung. Monarchie. SW Gruppe Nr. 90. Tolmein, Wien.
Kutassy, A . 1934: Pachyodontes mezo-zoies. Fossilium catalogus I. - Pars 68, 1-20, Berlin.
Kühn, O. 1932: Rudistae. I. Animalia. Fossilium catalogus. - Pars 54, 1-200, Berlin.
Kühn, O . 1947: Zur Stratigraphie und Tektonik der Goasuschichten. - Sitzungsb. Österr.Acad. Wiss., Math, natur. 1/156, 181-200, Wien.
Lamarck, J.B. 1801: Système des animaux sans vertèbres ou Tableau général des classes, des ordres et des genres des animaux. - Vol.l, Paris.
Laviano, A. 1984: Preliminary observations on the Upper Cretaceous Coral - Rudist fades of Ostuni (South-Eastern Murgae, Apulia). -Riv. It. Paleont Strat., 90/2, 177-204, Milano.
Laviano, A. 1985: Paleontological description on some Rudists from the Upper Cretaceous of Ostuni (BR - Italy). - Riv. It. Pal. Strat., 91/3, 321-356, Milano.
Laviano, A. & Maresca, M.G. 1992: Paleontological characters of the species Vaccinites vesiculosus (Woodward). - Geol. Romana, 2, 49-59, Roma.
L upu, D. 1976: Contribution a l'étude des Rudistes Sénoniens des Monts Apuseni. - Inst. Géologique et Géophysique, Mém., 24, 1-23, Bu-curest.
Maineiii, M. 1983: Nuove Rudiste del Cretacico inferiore - medio di Monte La Costa (S. Polo Matese, Campobasso). - Boll. Soc. Pal. It., 22/3, 189-208, Bajano.
Masse, J . P . 1992: Les Rudistes de l'Apti-en inférieur d'Italie continentale: Aspects systématiques, stratigraphiques et paleobiogeographi-ques. - Geologica Romana, 28, 243-260, Roma.
Masse, J. P., Chartrousse, A. & Borgomano, J. 1998: The Lower Cretaceous (Upper Barremian - Lower Aptian) Caprinid Rudists from Northern Oman. - Geobios, Quatrième Congres Intern, sur les Rudistes, Geobios, Mem. spécial, 22, 211-223, Lyon.
Milovanovič, B. 1934: Les Rudistes de la Yougoslavie. I. Serbie orientale, occidentale et Anncienne Raška. - Ann. Géol. Peninsule Balca-nique, 12/1, 178-254, Beograd.
Pamouktschiev, A. 1979: Proizvod na Hippuritella heritschi (Hippuritidae, Rudistae). -Annuaire de l'Université de Sofia "Kliment Ohridski", Faculté de Geologie Geographie, 71, 401-404, Sofia.
Parona, C.F. 1900: Sopralcune rudiste se-noniane dell'Appennino Meridinale. - Mem. Acad. Real. sei. Torino, (1899-1900), 2, 1-23, Torino.
Parona, C.F. 1908: Notizie sulla fauna a Rudiste della Pietra di Subiaco nella Valle dell'Aniene. - Boll, della Soc. geol. Ital., 27 /3, 299-310, Roma.
Parona, C.F. 1911: Nuovi studi sulle Rudiste dell'Appennino (Radiolitidi). - Mem. R. Acad. sei. Torino, 62, 273-293, Torino
P e j o v i c , D . 1951: Nekoliko rudista iz se-nonskih naslaga okoline Pirota. - Zbornik rado-va, Geol. Inst. 16/2, 91-97, Beograd.
Pejovič, D. 1957: Geološki i tektonski odnosi terena šire okoline Počute (zap. Srbija) s naročitim obzirom na biostratigrafiju gornjokre-dnih tvorevina. - Geol. inst. "Jovan Zujovic", 1-3, 1-140, Beograd.
Pejovic, D. 1996: Pironaea buseri n.sp. from olistostromal breccia of Paleocene Flysch by Anhovo. - Geologija, 39, 91-95, Ljubljana.
Pejovic, D.' & Kühn, O . 1960: Das Alter der Rudistenkalke von Pirot. - Anzeiger math.- natur. Kl. Österr. Akad. Wiss., 7, 136-138, Wien.
Pleničar, M. 1960: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. - Geologija, 6, 22-145, Ljubljana.
Pleničar, M. 1961: Hipurit iz krednega apnenca pri Postojni. - Geologija, 7, 63-65, Ljubljana.
Pleničar, M. 1963: Kaprinide in podrod Radiolitella (Rudistae) v krednih skladih jugoza-
hodne Slovenije. - Razprave SAZU, 4. razr., 7, 559-587, Ljubljana.
Pleničar, M. 1971: Hipuritna favna iz Stranic pri Konjicah. - Razprave SAZU, 4. razr., 14, 241-263, Ljubljana.
Pleničar, M. 1975: Hipuriti Nanosa in Tr-žaško-komenske planote. - Razprave SAZU, 4.razr., 18, 85-115, Ljubljana.
Pleničar, M . 1977: Rudisti v krednih skladih Slovenije. - Geologija, 20,1-31, Ljubljana.
Pleničar, M. 1979: Cretaceous beds in Slovenia. - 16th European micropaleontological colloquium: Geological development in Slovenia and Croatia, 37-47, Ljubljana - Zagreb.
Pleničar, M. 1994: Hippurites from the Upper Cretaceous Rudistids reefs near Stranice andLipa (NE Slovenia). - Razprave SAZU, 4. razr., 35/2, 43-62, Ljubljana.
Pleničar, M. 1999: Hippurites conicus adriaticus Sladid-Trifunovic in the Upper Cretaceous Calcareous Breccia Near Rašica (Slovenia). - Razprave 4. razr. SAZU, 40/5, 67-75, Ljubljana.
Pleničar, M. & Buser, S. 1967: Kre-dna makrofavna Trnovskega gozda. - Gelogija, 10,147-159, Ljubljana.
Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1996: Patch reef near Senožeče. - Razprave 4. razr. SAZU, 37/3, 37-83, Ljubljana.
Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1998: Zgornjesantonijski rudisti srednjega dela Tržaško-komenske planote. - Razprave SAZU, 4. razr., 39/1, 3-53, Ljubljana.
Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 2000: Rudists from the Santonian-Campanian bi-oherm near the Spring of the Lijak Brook (SW Slovenia). - Razprave SAZU, 4. razr., 42/1, 51-79, Ljubljana.
Polšak, A. 1963: Rudisti senona Plitvičkih jezera i Ličke Plješevice. - Geol. vjesnik, 25/2,435-453, Zagreb.
Polšak, A. 1965: Rudisti mastrihta iz sje-veroistočnog dijela Zagrebačke gore. - Geol. vjesnik, 2S/2, 301-308, Zagreb.
Polšak, A. 1979: Stratigraphy and Paleo-geography of the Senonian Biolithic Complex at Donje Orešje (Mt. Medvednica, North Croatia). -Prir. istr. 42, Acta geol., 6/9, 195-231, Zagreb.
Pons, J. M. 1977: Estudio estratigrafico y paleontológico de los yacimentos de Rudistidos des cretácico sup. del Prepirineo de la Prov.de Lérida. - Universidad autonoma de Barcelona, Publicaciones de Geologia, 3, 1-105, Barcelona.
Reali, S.1992: Preliminary morphometric analysis for hippuritids taxonomy. - Geologica Romana, 28, 91-102, Roma.
Redlich, K.A. 1899: Die Kreide des Gorschitz- und Gurkthales. - Jb. geol. R.-A., 49, 663-678, Wien.
Rolland du Coquan, O. 1841: Description des coquilles fossiles de la famille des Rudistes, qui se trouvent dans le terrain crétacé des Corbieres, Carcassone.
Sánchez, M.V. 1981: Hippuritidae y Ra-diolitidae (Bivalvia). Catalogo de especies. - Universidad autonoma de Barcelona, Publicaciones de Geologia, 2, 1-228, Barcelona.
Sladid-Trifunovic, M.l967: Hippurites braciensis n.sp.; biostratigrafski značaj nekih senonskih hipurita. - Geol. anali Balk, poluostr-va., 33, 139-199, Beograd.
Sladič-Trifunovič, M. 1969: Hippurites conicus Kühn i Hippurites conicus adriaticus n. subsp. - Geol. anali Balk, poluostrva, 34, 395-419, Beograd.
Sladid-Trifunovic, M. 1978: Hippurites heritschi i mastrihtski rudistni nivoi u senonu kod St. Bartholoms (Kainachbecken, Austrija). -Geol. anali Balk, poluostrva, 42, 421-445, Beograd.
Sladic-Trifunovic, M. 1987 (1989): Pironea-Pseudopolyconites Senonian of the Apulia Plate: Palaeobiogeographic Correlation and Biostratigraphy. - Mem. Soc. geol. Ital., 40 (1989), 140-162, Roma.
Toucas, A. 1891: Note sur le Sénonien et en particulier sur l'âge des couches â Hippurites. - B.S.g.F., 3, 19: LXXV et 506, Paris.
Toucas, A . 1903-1904: Études sur la classification et l'évolution des Hippurites. - Mém. Soc. géol. France, Pal., 2 2-22/30, 1. izdaja: 1-64 (1903); 2. Izdaja: 65-128 1904, Paris.
Toucas, A . 1907-09: Études sur la classification et l'évolution des Radiolitidés. - Mém. Soc. géol. France, 36, 1-46, Paris.
Turnšek, D. & Buser, S. 1966: Razvoj spodnjekrednih skladov ter meja med juro in kredo v zahodnem delu Trnovskega gozda. - Geologija, 9, 527-548, Ljubljana.
Turnšek, D. & Buser, S. 1976: Kni-darijska favna iz senonijske breče na Banjški planoti. - Razprave SAZU, 4. razr., 19/3, Ljubljana.
Vi c ens, E. 1992: Intraspecific variability in Hippuritidae in the Southern Pyrenees, Spain: Taxonomic implications. - Geologica Romana, 28, 119-161, Roma.
Vicens, E., Lopez, G. & Obrador, A. 1998: Facies Succession, Biostratigraphy and Rudist Faunas of Coniacian to Santo-nian Platform Deposits in the Sant Corneli Anticline (Southern Central Pyrenees). - Geobios, Mémoire spécial, 22, 403-427, Lyon.
Vidal, L . 1874: Datos para el conoscimien-to del terreno garumnense de Cataluña, Madrid.
Vidal, L . 1917: Geologia del Montsech. -Junta de Ciencies Naturales de Barcelona, 2/1, 115-128, Barcelona.
Winkler, A. 1920: Das mittlere Isonzoge-biet. - Jb. geol. R.- A., Wien.
W i n k 1 e r , A . 1923: Über den Bau der östlichen Südalpen. - Mitt. geol. Ges., 26, Wien.
Wiontzek, H. 1934: Rudisten aus der oberen Kreide des Mittleren Isonzogebietes. -Palaeontographica, 80 (1933), 1-40, Stuttgart.
Woodward, S.P. 1855: On the structure and affinities of the Hippuritidae. - Quart. J. geol. Soc., 22, 40-61, London.