
I.

Nauk o gospodinjstvu.

Slovenskim gospodinjam

spisal

Dr. Janko Sernec,

odvetnik v Mariboru.

II.

Slovenski Bučelarček.

Začetnikom

spisal

Janez Suinper,

župnik v Skočidolu na

Izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu.

1871 .

Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.

64798

Z dovoljenjem visokočaat. Kerškega  knezoSkofijstva,

Nauk o gospodinjstvu.

Uvod.

„Ni dobro, da bi človek sam bil“, — tako čitamo
Božjo besedo že v svoji mladosti, in prepričamo se o
njeni resnici den na den — od zibeli do smertne po¬
stelje, v kteri nam blaga ženska roka obriše merzel
pot s čela.

Den na den se trudimo možje, pridelovati živež
in obleko, postavljati poslopja, braniti svoj dom z
orožjem, množiti blago v hiši na vse strani. Z eno
besedo, mi možje smo večidel tvorniki,  Latinec
reče producenti.

Ve žene pa imate večidel drugo nalogo, ve morate
skerbeti za vživanje,  da vsak po hiši dobi svoj kos
vžitka, da mu diši, da se zopet pokrepča za daljni
trud; ve morate skerbeti, da se ohrani blago, po možeh
pridelano, in da doseže svoj namen po zmernem in pa¬
metnem povžitju. Latinec bi rekel: Vaša naloga v na¬
rodnem gospodarstvu je uravnanje konsumpcije.

Kako lepa naloga! trudnemu priskerbeti mir in
pokrepčanje; gladne sititi, žejne napajati; tako pa
vsako čelo po hiši zvedriti, vsako serce zveseliti!

Ta vodilna misel gospodinjstva se razvija dalje v
druge naloge za vas. Ker imate ve žene ravnati veči¬
del s pridelanim blagom, tedaj ste tudi hiši bolj pri¬
vezane kakor mož. Zatoraj pa vam tudi ostane vsa
skerb za tiste osebe, ki ne morejo hiše zapustiti, ki

1 *

4

niso kos pridelovati si blaga. Vam je tedaj izročena
skerb za mladino in za bolnike po hiši. Kdo bi pač
tudi bolj bil za tako delo, ko blaga ženska, blaga
mati? Ker ste bolj privezane hiši, zatoraj je vam
tudi večidel izročena skerb za domače živali, in za
vert blizo hiše.

Dosti nalog za slabo žensko roko. Razun vseh teh
nalog pa še druge, še veče in važneje izvirajo ravno
iz tega, da ste privezane k domači hiši. Vaša naloga
je ohraniti čednost ne le po mizah in izbah, nego tudi
po dušah vse domače družine. Ve imate skerbeti, da
se ne pozabi po hiši molitev in pošteno obnašanje; da
se ne odrodi naš slovenski narod; ve ste poklicane
deco učiti „matemr‘ jezik, in čuvati nad dobro do¬
mačo šego. —•

Rajni Dr. Lovro Toman, naš nepozabljivi pesnik
in zagovornik, rekel je v Bledu 1862. leta po vsej pra¬
vici: Ko ne bi bile naše slovenske matere tako na¬
rodne , ko se ne bi deržale tako zvesto svoje narod¬
nosti, ne bi več bilo slovenskega naroda!

Ako se tedaj lotim peresa, da pišem o gospodinj¬
stvu , prepričan sem, da jih bo dosti gospodinj, ki že
vse vedo, kar je v moji knjigi, ki so vse to zvedle ali
po svoji materi, ali po svoji naravni pameti, in po
svojem milem sercu, ki jim je pokazalo vselej, kaj je
treba za hišo storiti. Marsiktera še bo dosti pogrešala
v knjigi. Vendar že ne more lehko biti drugače, nego
da se možko pero loti take knjige, ker ve žene nimate
tolikega veselja k pisanju. Razun tega pa se zanašam
tudi na svojo ženo , ki mi napoveduje, česar sam ne
vem, in pri deci imam že tudi, hvala Bogu, nekaj sku¬
šnje. Tedaj vas prosim, da mojo knjigo vendar-le čitate,
in mi ne zamerite, če se kedaj pokregam.

5

A. Splošni del.

Najprej mi je pisati o nekterih lastnostih, ki so
vam, ljube ženske, tako potrebne, kakor ribam voda
— brez kterih ne morete nikoli doseči onih namenov,
ki so navedeni v uvodu.

I. Bodi snažna.

Snaga je Bogu draga, pravili so že naši dedje.
Snaga je pol blaga, smelo bi se tudi reči po vsej pra¬
vici. Snaga je pol zdravja, to je tudi živaistina. Snaga
velja pa tudi za polovico veselja v hiši.

Tedaj premišlujmo najprej, zakaj je snaga polo¬
vica blaga. Vzemi si kteri koli blago, in deni ga na
nesnažni kraj, kmalu ga bode konec. Še železo ni tako
terdo, da se ga ne bi lotila rija, ako ostane na mo¬
krem, nesnažnem kraju. V nesnažni posodi skisa se ti
kmalu najbolje vince, takisto tudi vsaka druga jed.
Tvoje perilo, namreč ono blago, ki se ženskemu sercu
najbolj prikupi, — tvoja srajca, kmalu se bo dala s
perstom pretergati, če ostane ves znoj tvojega telesa
predolgo časa v njej. Le zanemarjaj klet, miši in pod¬
gane bodo si rade prisvojile tvojo repo, tvoj korun
in tvoje korenje. Imej živino nesnažno v hlevu, in
vsaka kuga se je bo lotila, ki po deželi razsaja; ravno
tako tudi, če dobi živina nesnažno kermo, n. pr. blatno
seno, ugnjil krompir i. t. d.. Le opazuj snažno živino,
in primerjaj jo nesnažni. Lehko spoznaš, ktera se bolje
redi, ktera krava ti daja več mleka; ali tista, ki se jej
sveti dlaka, lepo očejena in poglajena, ali pa tista, k
težko stopa, s kravjekom oklopljena.

Ravno tako moraš biti na vertu pridna plevica,
če hočeš kaj prida pridelati. Plevel ima dolge korenine,
in vsaka koreninica serka svoj živež iz persti. Toliko
manj živeža pa ostane v zemlji za tvojo salato, za
tvoj ohrovt, in za tvoje cvetice. Cvetice gojiti ti prav
nič ne zamerim, pozneje že bomo našli, zakaj je mo-

6

raš imeti. Ali travi ne daj na vertu prostora, nobenega
ne. Premisli: če se le jeden krajcar vzeme od goldi¬
narja, ni več goldinar, nego le 99 kr. Tako tudi ne
dobiš vsega pridelka iz verta, kar bi ga moralo biti,
če ti je travina korenina poserkala le nekaj moči iz
persti.

Poglej na steno svoje hiše, kjer ti je neroden
voznik odkerhnol kos morta. Dež in veter prideta
opeki do živega, kmalu bode opeka černa od tenkega
maha, ki se je tam zarodih Po nekterih letih pa bode
opeka tako mehka, da se zdrobi, in drago boš pla¬
čala popravo.

Ali če ti je streha luknjasta, saj sama veš, kaj se
potem godi. Dež najde tvojo kermo in slamo, dež ti
premaka vsaki teden strop, da perhni. Snažna bodi
tedaj pri vsaki priložnosti, da si boš ohranila blago,
kar so ga možje pridelali z velikim trudom.

Snaga pa je tudi pol zdravja, in to besedo bi jaz
prav rad zlasti vsaki materi neizbrisljivo zapisal v
spomin. Ti praviš, da ljubiš neizmerno svojega otroka?
Verjel bodem še le tedaj, če bom našel tvojo deco
vedno čedno.  Dete, ovo sirotle, seveda ti ne more
povedati, kako težko mu je, ležati v svoji mokroti ne¬
koliko ur, ali celo v blatu po noči. Pa skusi sama,
tako ležati, čutila boš, ali je to prijetno in zdravo?
Največ bolezni na koži, iz mokrega prehlajenja v že¬
lodcu, v črevesih, na persih in v gerlu izvira pri deci
le iz nesnage. Reči se more, da polovica limerlih
otrok bi ostala v življenju, ko bi je matere vedno
snažne imele.

Tedaj če imaš vest, če hočeš vredna biti Božje
milosti, ki ti je zaupala mlado človeško bitje, snažne
imej otroke. Saj k temu druzega ni treba nego vode,
vode pa je povsod zadosti.

Ker se mala deca čestokrat onečisti, tedaj moraš
pridna biti, da koj snažiš vsakokrat. Z dobrim premis¬
lekom sem zapisal „vsakokrat“ — namreč tudi po noči.
Res je spanje sladko — ali pritergaj si ga, da bo imel
tvoj otrok zdravo in sladko spanje. Ni treba svoje
kervi dajati za otroke, spanja je vendar treba nekoliko
žertvovati. Dobre matere ne spijo dosti. Ko je plenica
premočena, koj vzemi drugo, in izplahni premočeno.

7

Inače ostane sol (saliter) v posušeni plenici, ki je nisi
splahnola, in serbi otroka, pa mu kožo okuži. Koža
človeška pa ima neizmerno mnogo tenkih ljuknic (pore),
skoz ktere vedno stara kri, staro meso in celo stare
kosti zapuščajo naše telo. To je skor neverjetno, pa
kmalu bodeš resnico spoznala.

Vsaka kost je votla, notri v votlini^ je mozeg.
Veča kost ima tudi večo votlino, kaj ne? Kako pa
raste votlina? Saj je nobeden notri v človeku ne iz¬
dolbe, ali izgloja. Kost je tudi tako terda, da se sama
ne more raztezati. Tedaj ne more biti drugače, nego
da naša kri zmirom priplavi nekaj terdili drobtinic h
kostem in da stare drobtinice iz kosti zopet proč si¬
lijo. Takisto tudi naše meso. Namreč premeri meso,
kolikor ga ima otrok na roki, in premisli, ali je mo¬
goče , da bi se dalo taisto meso raztegniti, da ga je
toliko več v nekterih letih. Nikakor ne, ampak stare
drobtinice mesa so zginile iz telesa, nove so se nado¬
mestile. Kam bi pač prišlo toliko kervi, kolikor se je
napravi v našem telesu iz jedi in pijače?

Stare drobtinice pa večidel zapuščajo naše telo
ravno skoz one luknjice ali pore v naši koži. Tiste
stare drobtinice morajo  ven, ne smejo ostati v telesu,
ravno tako, kakor bi staro, velo listje na drevesu bilo
le na potu novemu zelenemu listju. Ako pa najdejo
stare drobtinice svoja vrata zaperta, ako so namreč
koža in njene pore zamazane, tedaj je bolezen gotova.
Zatoraj, ljuba mati, ne bodi varčna z vodo. Splahni
vsako premočeno plenico, in koplji svojo deco v mlačni
vodi. Dokler se še deca onečisti, kopati ga je treba
večkrat. Najprej vsaki den, pozneje vsaki teden. Pa
tudi čistega otroka koplji vsaj vsakih štirinajstih dni
in take, ki že hodijo, vsaki mesec, vendar-le pri lepem
vremenu, da se ne prehladijo. Otrok namreč hitro
raste, hitreje, nego dorasli človek. Ravno zato pa mo¬
rajo tudi biti pore vedno odperte, da se lehko umikajo
stare drobtinice.

Pa tudi odraslemu človeku je snaga pol zdravja.
Tudi tebi, gospodinja, in vsej tvojej družini bode dobro
delo, če se kopljete, ali vsaj vse telo omijete saj en¬
krat na mesec. Glavo bi svetoval dobro omiti vsaj
vsakih 14 dni,  ker v lasčh se lehko skriva vsako-

a

verstna nesnažnost. Glava ti postaja težka, misel ne¬
jasna, volja slaba, vse to le zavolj neomite glave. Voda
tudi po glavi več opravi, nego česalo. — Pa po¬
sušiti jo moraš, zlasti pri slabem vremenu, predno za¬
pustiš izbo. Žalibože da je dosti ljudi, ki še svojih lic
in rok ne omijejo vsaki den. Takim včasih oteče roka
ali drugi del telesa, pravijo, da imajo ule, ali tvor,
ali celo červa v perstu. Večidel pa drugega nimajo
notri pod kožo, nego tiste stare drobtinice, ki so htele
ven, ko je bil njihov čas pretekel, pa niso ven mogle,
skozi zamazane pore. Dobra gospodinja zlasti kuharica
pa ne sme svoje vesti potolažiti s tem, da si je roke
umila enkrat na den, temuč ona mora to storiti po
večkrat. Zlasti vsakokrat kedar si je roke umazala,
vsakokrat pred ko začne jedi pripravljati, zlasti cmoke
delati; vsakokrat, kedar pride iz nesnažnega kraja itd.

Da je pa snaga tudi pol veselja v hiši, to si go¬
tovo zvedla že davno. Le glej, kako diši tvojemu
možu snažna jed iz čedne skledice , zajeta v čedni
žlici, če tudi ti snažna poleg njega sediš; naj bo krom¬
pir, če drugega ne gleštaš, da ga le more človek jesti
z dobrim tekom! Kako lepo je to, če snažni otroci
pozdravljajo očeta, vernivšega se od težkega dela; oče jih
celivajo, dvigajo v zrak, in veselja kriče otroci —
sladko taki krik odmeva v očetovem in maternem
sercu!

Sedaj pa glej drugo podobo! Gospodinja, černo
umazana, nepočesana, razcapana postavi skledo na
mizo, na skledi se vidi pet černih prog, kjer je svojo
— taco deržala. Ko mož za žlico prime, otiplje posu¬
šene ostanke sinočne večerje — v juhi najde lase —
Černe ali rudeče, kakoršne pač ima kuharica —
in zraven tega še v želji dve skisani muhi! Gerdo za¬
kolne mož, žlico verže v kot, v kerčmo gre jest, in
le prelehko se človek kerčme privadi. To pa je gotovo,
da Ti, ljuba gospodinja, svoje naloge nisi izpolnila,
svojega namena nisi dosegla. Tvoja naloga je bila, da
se blago, kar ga nam je Bog dal, z veselim in hva¬
ležnim sercem povžije, ne pa s kletvijo; da jed služi
tvojemu možu v zdravje, ne pa, da zboli, ker mu je
jeza žolc zmešala.

Ali če očeta, domu prišlega, pozdravljajo otroci

9

nesnažni; oče jih hočejo poljubiti, — naenkrat se jim
gabi, in nevoljno odvernejo glavo — ker pod nosom
je visela otrokom gerda mokrota.

Le pusti svojo izbo nepometeno, nepomito, če
hočeš rediti v smeti bolhe ino vsakoverstni merčes;
nadlegovale bodo tebe, moža, in vso družino. Takisto
se ti bode godilo, če moraš prestiljati vsaki den svoje
postelje. To boš vendar storila, že zavolj prijetnosti
lova. Saj je res veselje, in sladko maščevanje, pogono-
biti tako — šembrano bolho, ki ti je trikrat po noči
otroka zbudila.

II. SkerM za hišni red.

Red mora biti v hiši! Red glede prostora in red
glede časa! Ako je snaga pol blaga, reči bi se smelo,
da je red pol dela. —

Zastran prostora zapomni zlato pravilo: Vsaka
stvar mora imeti svoj določen  prostor, kjer se hrani,
in vsaka stvar sme imeti le j eden prostor, kjer se hrani.

Na primer: Noži, žlice, vilice morajo imeti svoj
predal ali svojo miznico za shrambo. Kjerkoli leži nož,
ki ga je zabil mož, da si je n. pr. odrezal kos kruha, —■
hitro po rabi vzemi ga, osnaži ga in v predal ž njim.

Pa tudi ne, da bi imela dva predala za to orodje,
le jednega imej.

Ako boš tako ravnala, nikoli ne bo treba iskati
nobene reči. Iskanje in čakanje tebi in vsej družini
jemlje mnogo časa, in zbuja dosti nevolje. Pa ne le,
da je že zguba na času nepovračljiva škoda, dostikrat
človek ima še večo in še hujšo škodo, zavolj nerednosti
v prostoru. Ključ se je nekam založil, kaj boš storila?
Poslati moraš po ključarja, ali odbiti ključavnico;
potem pa še nisi varna, ali ni morebiti tat našel
ključa ?

Ravno tako važen je red glede časa. Gospodinja
mora najprej vsaki večer premišljevati, kaj bode treba
jutri celi den opraviti. In to za-se, in za družino,
in sicer za lepo, pa za slabo vreme. To je treba že pri
večerji povedati, in razgovarjati se o tem. Več oči več
vidi. Zvesta služabnica bo nekterekrati morebiti še
bolj uganila ko ti, česa je treba zjutraj storiti. Pri

10

večerji imaš tudi zbrane vse glave svoje družine, da
se lehko posvetujete. Takrat boš zvedela n. pr. koliko
trave je še pokositi, kedaj se more to dodelati, za
koliko ljudi bodeš zjutraj kuhala, i. t. d. Pa tako
posvetovanje porodi tudi jako važno dobro voljo  za
delo. Če se boš posvetovala se svojimi delavci, in včasih
poslušala njihove svete, rajši bodo delali. Seveda
se moraš pa tako obnašati, da ne postanejo derzni.
Odločivno besedo si prideržuj.

Ves den mora tudi imeti svoj red. Ob določenej
uri mora vsa družina iz postelje biti, ob določenem
času se delo začne, ob določenem času pa tudi pride
počitek in kosilo. Ne mudi tega časa, ne zakasnjuj
se v kuhinji. Delavec težko čaka zaslužene jedi, in
nevoljen postane, če mu pretergaš le nekaj od prave
ure za jed. On ti bode zamudo dvojno povračal.

Pa ne le pri tem, ampak sploh si zapomni: Času
se da nekaj dodati, le od spredaj, od zadaj pa nič.
če je poldne, in nisi gotova, zastonj boš iskala še pol
ure do dvanajstih. Če pa začneš ob pol desetih namesto
ob desetih, tako si pridobila pol ure za svoje delo.
Ob pravem času mora biti vsako orodje na svojem
mestu, in po rabi se hitro osnaži, pa se zopet dene v
shrambo. Zlasti ne mudi, mizo vsakokrat imeti po¬
polnoma v redu, prej ko sede družina za mizo.

Prazna vraža je, da mora prepir nastati v hiši,
kedar se solnica z v er ne na mizi. Resnica pa je, da
je že dostikrat bilo prepira zavolj tega, ker solnice
ni bilo  na mizi.

Koliko jeze in zamere je že bilo, če je mož tirjal
snažno obuvalo, dekla pa je še le šla na to besedo
staro blato lupat od škornjev!

Nasproti pa kako veselje je to, vse tvoje blago
snažno in pripravljeno imeti za rabo! Kako rada
gledaš polno zalogo perila, kot sneg belega, kar jemati
ga je treba!

III. Bodi varčna.

Varčna  moraš biti, ljuba gospodinja. Tvoja na¬
loga je, da se blago pametno in zmerno povžije, ne
pa, da se potrati.

11

Prav težko je, to nalogo spolno vati vsakokrat po
pravi meri, vendar ne morem si kaj, da ne bi tukaj
pridjal nekoliko verstic za nas Slovence v obče. Mi
smo narod, preveč lelikih misli, mi še vse preradi
vživamo, in premalo veselja imamo k varčnemu živ¬
ljenju. Slovenec rad dela, tega mu ne more nobeden
sosed tajiti, pa vendar tudi prerad — zapravlja.

Premisli, zlasti ti, ki imaš več otrok: Tvoja
kmetija bode redila le enega otroka. Kaj bodeš z
drugimi? Ako hočeš biti pošten oče, poštena mati,
izročiti, ali zapustiti moraš vsakemu otroku toliko, da
bode podlago imel za novo družino; bodi si posestvo,
ali da so se tvoji sinovi naučili dosta, da nje glava
redi. Premisli, povsod čitaš, da Nemci in Lahi nazaj
potiskajo našo mejo, da je leto za letom več naše
zemlje v tujih rokah.

Kako se je to zgodilo? Saj niso nobenega Slovenca
poklali, saj ni vojske med nami.

Ali tako se je zgodilo, da Nemec in Lah se ne¬
koliko lože učita, ker ju učijo z maternim jezikom.
Zlasti pa zavolj tega se tako godi, ker Nemec in Lah
sta dosti bolj varčna, ko Slovenec. Leto za letom pri¬
delujeta in hranita denar; kedar pride čas, kupita
posestvo na Slovenskem za svojega sina, za svojo hčer.
Draže ga plačujeta, in kos sta ga izplačati — med
nami pa ni vsakokrat kupca, ni plačnika. To je jako
žalostno, to je červ, ki gloda v naši lipi. Zoper to
n e volj o pa ni nobene pomoči, nego varčnost.
Nobenemu se ne more braniti, zemljo draže kupiti,
kot drugi. Pa tudi nobeden Slovenec ne bode tako
aboten, da ne bi rajši prodal svojega vinograda za
jezero več, nego za 1000 manj, bodi si kupec Nemec
ali) Lah, ali Slovenec. Tedaj ne kaže druzega, ko da si
moramo prizadevati, da bomo mi imeli  več prihra¬
njenega denarja pri taki priložnosti. To je jasno, to se
ne da ovreči, — ravnaj se po tej resnici! V našem
času se gostoljubnost ne sme več toliko hvaliti kot bog
ve kolika čednost. Nekedaj, ko še ni bilo kerčem po
vsaki cesti — sedaj jih pa le preveč imamo, — nekedaj
so se kupci in drugi popotniki po dva iz raznih krajev
pobratili v ta namen, da je vsak ostal pri svojem
pobratimu, kedar je prišel v tuje mesto. Po kmetih pa,

12

kjer ni imel takega pobratima, kjer tudi kerčme ni
bilo, izprosil si je gostoljubnost, in po pravici hvalil
jo je, kjerkoli jo je našel, ker nas uči že kerščanska
čednost, da moramo lačne sititi, žejne napajati, tujca
pod streho jemati.

V naših časih pa se nahaja kerčem zadosti. Ne
bodem zameril, če si včasih povabiš nekoliko prijateljev
v gorico ali na kolino. Nespametno pa je, če jeseni
ti in tvoji sosedje kar romate iz kleti v klet; če ostaneš
po sejmi v kerčmi, dokler ne odpiješ polovice kupnine
za svojo kravo s celo trumo pajdašev; ali če koline
terpijo, dokler se ni snedlo pol svinje. Tako, prav
tako se godi, da uboža naš slovenski narod; da tvoj
drugi sin nekoliko goldinarjev dedšine ali erbšine po
tvoji smerti tudi kmalu zapravi, in da potem ostane
hlapec vse svoje žive dni, — da v drugem zarodu za
tehoj nič več na svetu ni, kot nekoliko nezakonskih
otrok, — pa skušnja uči, da jih polovica več umira

— memo zakonskih.

Le abotnost zapoje:

„Nije nikad Zagorac
Prodal svoga vina;

Več je njega popila
Vesela družina 1 * i. t. d.

Tako peti, tako živeti, to je gotovi pogin za naš narod!
Ako je navada, da smejo gostje priti k tebi nepovabljeni

— da smejo od tebe tirjati gostoljubnost, kedar si
hotela delati — navada ta je hujša, nego železna
veriga na delavčevej nogi.

Draga gospodinja, komu pa praviš, da je dober
gospodar, dobra gospodinja? Tistemu najrajši podeljuješ
ovo čast, ki je varčen.  Zasluži si tudi ti tak priimek!

Vem, da navadno ni gospodinja kriva, če se pre¬
več zapravlja po hiši. Gospodinja ima že po naravi več
nagona k varčnosti, ona tudi ni tako vneta za vino,
kakor mož, ali morebiti sin — dijak. Vendar pa mora
gospodinja napenjati vse svoje moči, da varčnost ostane
čednost vse hiše. Ona naj z mirno in prijazno besedo
moža opominja, kedar je zadosti — ona naj sinu
(obema zunaj izbe) pove, kedaj mora prijatelje odpeljati

— in če ne gre drugače, naj ona pove brez ovinkov,

13

kaj misli. Če gostje ne pazijo na to, da jih človek rad
ima v hiši le tako dolgo, dokler ne delajo nadloge,
— sami si bodo krivi, če jim bo treba povedati. Pri
taki priložnosti boš več rešila, nego če bi zavolj peresa
za plot skočila, akoravno ta beseda tudi ni prazna.

Daj vsakemu po pravej meri, kar mu gre; rajši
nekoliko več, nego premalo; ne krati si veselili dni
tergatve, godov ali posebnih priložnosti v rodovini;
vendar premisli, da so bili tisti ljudje tudi pametni,
ki so pratiko izdelali, in dobro so vedeli, koliko je
treba rudečih  dni.

IV. Bodi delavna.

Pridna moraš biti in marljiva.  Saj sem že
rekel, da imaš dosti nalog, in da je tvoja roka le slaba
ženska roka. Zatoraj pa se moraš pridno sukati, da
vse vendar opravljaš v pravem času. Ti moraš biti v
pridnosti izgled vsej hiši; ti še bolj kakor tvoj mož.

Premisli:  Mož ima po dnevi težko delo, orati,
derva sekati, daleč hoditi i. t. d. Zato mu po pravici
privoščiš pol ure več spanja, med tem mu pa vse
pripraviš: oblačila, vodo, zajuterk.

Premisli:  Ti delaš za-se in za svojo deco, dekle
pa le delajo za-te, ne za-se, in otrok celo ne smejo
imeti. Tedaj po pravici tirjam od tebe, da navadno
več delaš, nego vsaka dekla. Le če si ostra proti sebi,
le tedaj smeš resno tirjati tudi od družine, da je
marljiva.

Premisli:  Kar si sama naredila, to si najbolj
po svojem ukusu naredila, to ti bode tudi najbolje
služilo.

Premisli:  „ Gospodarjeve in gospodinjine oči
več opravijo, kakor njihove roke.“ To besedo je izumil
prav merzel gospodar, ta beseda ni mnogo vredna.
Primeri: „Najemnik ni dober pastir, dober pastir pa
pusti svoje življenje za svoje ovčice . 11  To je druga
beseda kaj ne? Tvoje ovčice so tvoji otroci, in vsa
druga družina, ti moraš tudi za-nje nekoliko žertvovati.
Le daj izgled z lastno roko pri vsakem delu, naj le
obračajo dekle svoje oči na tvojo roko — tako bodo
roke in oči največ opravile.

14

Premisli: Svojo deco ljubiš zlasti zavolj tega.
ker si jo porodila in odgojila — s težkimi bolečinami
in s težkim trudom. Vendar jo ljubiš črez vse,  bolj
ko svoje lastne starše, ki so imeli s teboj ravno toliko
bolečin in toliko truda. Najbolj te veseli, če deca lepo in
čedno izraste, če najdeš lep sad na njih, če imajo
namreč zdravo telo in zdravo dušo. To je jako čudno,
ali to je že Božja postava, da se človek najbolj veseli
svojega pridelka.  Naj so ti oče zapustili 100
sadnih dreves, ti pa si vsadila le enega v svoji mladosti

— vendar bodeš hodila najrajši gledat, ali pač tisto
drevo kaj sadja ima. S tem veseljem se najbolj po¬
plača marljivost.

Premisli  na zadnje, da prav nične bodeš storila
zastonj. Vsako delo rodi, nobeno delo ti ne ostane
brez sadja. Ne maraj tistih bedakov in bab, ki tožijo,
da niso sreče imeli pri nobenem delu. Ta je prazna.
Vsakemu pametnemu in poterpežljivemu delu je Bog
postavil po naravnih postavah svoj sad, marljivemu
delu pa obilno sadu. S to Božjo postavo bodeš zado¬
voljna, ta postava je prava „sreča“; druge „sreČe“ n.
pr. v loteriji ne išči, tam je le iztuhtana sreča, ki te
goljufa. — Mogoče je tudi, da te nesreča kedaj obišče

— toča in mraz — ogenj in voda. To je vse mogoče.
Če si pa pridna gospodinja, če si bila marljiva, bodeš
tačas že našla stare podobe naših nekdanjih cesarjev
in cesaric, ki si je spravila za hudo uro in za čas sile.

V. Bodi prijazna.

Kakor ti snaga vsako osebo in vsako stvar olepša,
da si nje vesela — tako bode tvojo dušo, in vse tvoje
vedenje olepšala prijaznost.

Navadi se, vsakemu hlapcu, vsaki dekli v hiši
ukazovati s prijazno besedo. Navadno boš dosti več
opravila pri njih, nego če upiješ, ali se ves Božji dcn
kregaš. Takisto se vedi prijazno tudi proti svojemu
možu in proti otrokom — ničesar hujšega ne poznam
po hiši — kakor ženo, ki v enomer krega — ali kar
je še hujše, — ki se kuja.

Dostikrat se zgodi, da sta si navkriž-misli ti

15

in mož; razgovarjala sta se že, ali nobeden drugega
ni prepričal. To je nevaren trenutek za hišo, za vso
zakonsko srečo. Takrat se spominjaj tega, kar si ob¬
ljubila pred oltarjem: možu pokorna biti! Jeden med
vama mora  mehkeji biti — jeden mora  prizanašati.
Bog ne daj, da bi sosede ali kterega koli iz rodovine
za sodnika poklicala. Lastni materi ne toži vsake
malenkosti — ki ti ni po všeči na možu. On bo kmalu
začel ceniti tvojo poterpežljivost, in poboljšal se bode;
če pa pridejo tuji jeziki med vaju, gorje obema!

Prijazna beseda ženina prave čudeže dela. Če se
hoče tvoj mož navaditi kerčme — ne začenjaj se kregati;
prijazno ga prosi neki večer, naj ostane doma, naj ti
čita iz časopisa, povej mu kaj novega, moti in zaderžuj
ga s posvetovanjem o delu, ali z igrami otrok, i. t. d.
To stori tolikokrat, da mine navada;  ker tega možu
ne smeš zameriti, da se hodi včasih, n. pr. v nedeljo,
pogovarjat se s sosedi pri poliču vina.

Če' se pa boš kregala, ali celo kujala, namreč po
cele dni molčala, za pečjo čepela, ali jezna hodila po
hiši in z durmi loputala — takrat in s tem boš še le
moža preganjala iz hiše — saj ima v kerčmi več
miru, več veselja, in točarica je tudi bolj prijazna od tebe!

Zavolj tega pa še ni, da bi morala vsako krivico
molče sterpeti — tega tudi ni treba. Le povej svojemu
možu naravnost, kar ti ni prav, vendar brez jeze, in z
lepim. Molčati je vsakako slabo. Dostikrat te jezi
puhla zmota, ki se razjasni po pervem razgovoru —
dostikrat, ali bolje rekoč, navadno bode mož svojo
a-ivico spoznal, in popravil, če si bila tako pametna,
la si učakala mirne ure,  n. pr. po obedu, in
sigdar med štirimi očmi. Naravnost kljubovati možu
e smeš, zlasti ne pred deco, ali pred drugimi pričami.

Pa čeravno že ne pišem prav o gospodinjskih stvareh
— pristaviti moram tukaj še neko zlato ravnilo za
tebe; ne skrivaj niti ne zamolčuj namreč ničesar svo¬
jemu možu! Tudi ne iz dobrega namena, prav nikoli
ničesar — kakor naši Pohorci pravijo: Kikedajkar!
Mož bi kmalu opazil saj toliko, da mu nekaj skrivaš
ali zamolčuješ. Že to ga moti, on premišljuje — kaj
bi vendar moglo to biti; on začne sumiti, in to po
pravici. Kaj dobrega in pravičnega — bode djal pri

16

sebi — ne bi bilo treba meni skrivati, tedaj mora biti
kaj nepoštenega. Iz suma se rodi jeza, iz jeze prepir.

Pametno tedaj rabi svoj jezik — molči v prepiru
zavolj ljubega miru v hiši, — razodevaj vse svojemu
možu tudi zavolj ljubega miru v hiši. Pa ne misli, da
sliši ta nauk o prijaznosti besede le na lečo, ne pa v
knjigo o gospodinjstvu. Marsiktera skleda bo cela ostala

— ki bi se utegnila razbiti v jezi.

VI. Obleka in pohištvo.

Ne bode preveč, če tukaj pristavim še nekoliko
besedi o zunajnim kinču, o lepoti.

Človeško oko rado gleda druge, priljubljene osebe,
in vsako blago v lepi  obliki. Lepa oblika se pa daje
doseči tudivbornej koči, in prav z malimi pripomočki

— da le hočeš poprej premišljevati.

Kar se tiče tvoje osebe, oblači se, kakor je tvojemu
stanu primerno. Derži se dobre narodne šege, kjerkoli
je je še kaj. Raztergana ne smeš hoditi niti ne po tednu,
saj imaš iglo in konec. Kedar sebi ali deci omisliš
novo obleko, kupi nekaj več tkanine, da ti kaj ostane
za kerpe; gerde so kerpe iz različnega tkanja. Ni treba,
da se kinčaš z zlatom ali z dragim kamenjem, prosta
cvetica v kosah ali na nedrih tudi dopada.

Kar se tiče barv — vem da naše gospodinje
ljubijo prav žive barve, prav rudeče mora vse biti.

Živili barv ne bodem zameril nikomur. Ali premišljevati
je treba, kaj je primerno. Ženska z rumenkastimi lasmi
bode najbolje storila, če se derži modre tkanine;
černkasti pa nekaj rudečine bolj pristoji. Dekline s
prav rudečim in polnim obrazom naj se lotijo zelenkaste
obleke i. t. d. Stare žene pa naj pustijo svitle barve
za mladino, za sive lase so tudi sive in rjave hale
spodobne.

Dosti lepote, dosti lepe razmere se da tudi urediti
v stanovanji. Vsaka izba naj bode za se celota. Na
primer, vse omare, vsi stoli vsake izbe naj bodo iz
taistega lesa, ne pa dva stola iz mehkega lesa, trije
pa iz terdega. Vse pohištvo jedne izbe naj bode. izdelano
v jednem slogu.

17

Če imaš drugi sklad ali način v drugi izbi, nič
ne de — vendar druži v enem prostoru le to, kar
je med seboj v neki žlahti. Seveda zavolj tega ne boš
vergla starega pohištva v peč — ali kedar je treba
kaj novega omisliti, takrat premišljuj tudi način.

Žal mi je, da se toliko v nemar pušča naša stara
Skrinja, ki se da vendar lepo izdelati in kinčati. Novi
svet je menda noče zavolj tega, ker je nizka, in nima
dosti prostora v sebi. Ali ne zametuj je zavolj tega —
saj je zmirom prijetna shramba za stare spominke in
za dragocenosti.

Postavi pohištvo tudi tako, kakor jejmimerno, in
razdeljuj svoj prostor tudi primerno. Če imaš dosti
prostora, odloči jedno izbo za obede in za domačo
delo, po zimi ali po slabem vremenu. V tisti izbi
imaš lehko veliko mizo, klopi in tiste omare, v kterih
se hranijo kruh, sol, orodje i. t. d. Drugo izbo pa
imej za spalnico in za tiste omare, kjer hraniš obleko.
Za hlapce in dekle imej razločene prostore. Jedilnica
naj bode poleg kuhinje, oboje daleč od stranišča.

Tudi pri drugih priložnostih pazi na lepo razmero.
Koruna ne postavi na mizo v svoji najbolji skledi —
spečenega purana pa ne v najslabeji. Če pride ob
praznikih na mizo kita cvetlic, dopadlo se bode.

Tukaj še moram pristaviti, da prav sovražim vse
perstene buče ali verčke. Človek mora videti, kar pije
— sicer se mu lehko gabi. Steklo ni tako zelo drago.

Ravno tako hoče človek tudi videti, kar je; tedaj
ne bodi preveč varčna se svečavo pri večerji. Luč je
veliko blago. — Ko je Bog svet vstvaril, bila je perva
beseda: bodi luč!

Ne žabi tedaj — da je tvoj namen, ljuba go¬
spodinja, pravo in zmerno vživanje vravnavati — tedaj
tudi s kinčem veselje množiti. Potem se bode po
pravici reklo o tebi, kar pravi pesnik, da nam ženske
pleto nebeške rožice v zemeljsko življenje.

Nauk o gospodinjstvu,

2

18

B. Posebni del.

Ako sem doselimal pisal o splošnih lastnostih
dobre gospodinje, naštevati mislim sedaj še nekoliko
njenih posebnih opravil za osebe in predmete.

I. Gospodar.

Za gospodarja moraš skerbeti posebno marljivo,
on terpi zavolj tebe in dece, — on te brani nevarnosti.
Ne rekaj tedaj, da nočeš biti dekla svojemu možu, saj
je on tudi tvoj hlapec.

Dvigni se tedaj zjutraj pred svojim možem — in
pripravi mu, kar mu je treba doma dobiti, da se umije,
obleče, obuje in zajterkuje. Še zvečer poprej si morala
popravljati na njegovi obleki, kar je bilo raztergano
— gumbo prišivati, ki se je odtergala — če se pa ni
dalo hitro popraviti, pa obleko zameni. Snažiti je bilo
treba obleko, obuvalo in klobuk — vse poprej, da mož
vstane.

Vsakokrat se lepo poslovi z možem, predno za¬
pusti hišo, — nikoli naj ne hodi jezen od doma. Če
pojde na težko delo, vtakni mu še kaj posebnega v
žep, — ali pošlji mu na polje nenadoma kaj boljšega;
hvaležen ti bode in serce njegovo si boš privezala ne¬
ločljivo. Akoravno je prava malenkost — le jabelka —
veselje, ki mu ga tako napraviš, je več vredno, ko sto
zlatov.

Opoldne moraš imeti vse dodelano, predno pride
mož domu. Čakati je sitno, jako sitno, dobra volja
hitro mine čakajočemu. Za mizo prihrani gospodarju
najbolje in dosti široko mesto, — saj je on pridelal,
kar pride na mizo. Spodobno je tudi, da gospodar
pervi zajemlje iz sklede.

Po obedu človek rad še nekaj počiva — takrat
je tudi najbolji čas za razgovor o popoldanskem
delu, in o vsem drugem, kar te tišči. Na primer, če je
deca že zelo potrebna nove obleke — po obedu bodeš

19

najlože zmagala pri gospodarju se svojim predlogom.
Samo prigovarjati mu je treba — poprej še nekoliko
hvaliti njegovo današnje delo i. t. d. Pa kaj vam pišem
take reči — ve ženske ste že same dosti zvite, da do¬
sežete svoje namene.

Zopet pride čas za delo — zopet se poslovi z
možem — ako namreč ne pojdeš popoldne ž njim na
delo. Vendar tudi takrat skerbi, da se verneš o pra¬
vem času domu, večerjo pripravljat. Tudi za popol¬
dansko južino skerbi mu ob pravem času. Za večerjo
že smeš možu kaj boljega dati, kakor drugi družini,
ali jesti je potem treba ž njim v odločeni izbi, da se
ne rodi zavist pri družini. Piti mu bo treba zvečer
tudi kaj druzega, ko vodo — če gleštaš. Če pa ne,
— nič ni zato — veselo serce tudi pri vodi ostane
veselo.

Skerbi za to, da bode našel gospodar po slabem
ali vročem vremenu vselej doma suho obleko, dežna
in snežna mokrota se nikoli ne sme na človeku posu¬
šiti , tudi znoj ne. Sicer se človek lehko prehladi —
bolezen je gotova. Po večerji ni več dosti opravkov,
zimski večeri so včasih dolgi in dolgočasni. Takrat je
treba zlasti dušne hrane. Pa zastran dušne hrane mislim
pisati poseben odstavek.

Nazadnje priskerbi gospodarju še mehko in snažno
postelj.

II. Otroci.

Največ truda ti bodo pač prizadevali otroci,
zlasti, če jih imaš veliko število. Pa ne zgubi poter-
pežljivosti. Bog ti jih je zaupal, izredi jih po mogoč¬
nosti zdrave in lepe na telesu in na duhu. V odstavku
o snagi sem že gori nekaj omenil, kako je treba rav¬
nati z malimi otroci. Snažne jih imej vselej, to je pervi
pogoj za njih zdravje.

Zastran hranil pa je treba tudi paziti. Pervih 7—8
mesecev se otrok sme rediti le z maternim mlekom.
Narava to tirja — in slaba mati, ki zanemarja to
svojo dolžnost. Otročji želodec ne more še prebavljati
skuhanih jedi — grizlo ga bode in gerda kislina mu
postaja v želodcu, če ga pitaš že kmalu po porodu z

2 *

20

močnikom, v kterem obstoji vteknjena žlica. Dokler
otroka dojiš, moraš pa tudi paziti na to, kar sama ješ in
piješ. Jesti namreč ne smeš ničesar, kar dela otrokom
veter v trebuhu; prepovedano ti je preveč kruha, ajdovi
žganci, fižol, grah, od začetka nova zelenjava in vsaka
kisla jed. Najbolje ti je takrat jesti močnik, sploh jedi
iz mleka, jajc in moke. Piti smeš polič starega piva
na den, ali nekaj vina. Vendar vina ne pij preveč —
sicer boš kmalu opazila na otroku vneto kožo i. t. d.
—• Počasi seveda se otrok privadi tvojemu mleku, tudi
če začneš jesti ovih prepovedanih jedi. Če nikakor ne
moreš sama dojiti otroka, (o tem bi pa moral soditi
le zdravnik) glej, da dobiš zdravo dojnico, ako jo moreš
plačevati. Žalostno je vsakako, da morajo nektere uboge
matere prodajati svoje materno mleko ali kaj se hoče?
Dojnico dobro redi, kakor samo sebe, in še bolje,
saj ž njo dobro rediš lastnega otroka.

Če pa tudi dojnice ni, redi otroka s kravjim, še
bolje pa s kozjim mlekom. Vendar zapomni si, da je
človeško mleko dosti bolj redko od živalskega. Tedaj
je treba mešati tretjino mleka z dvema tretjinama čiste
vode in pridjati nekaj belega kandisa ali ledenca (kan-
disnega sladkorja), da se ne skisi. Mleko ali voda se
mora skuhati, predno ga vžije otrok. Po dnevi tedaj
skuhaj mleko, kolikor ga je vsakokrat treba in prilij
merzle vode; po noči pa bodeš najbolje storila, če si
omisliš kositerno plehnato posodo, pod ktero berli po¬
nočna svetilnica. Posoda je tedaj polna vode — vedno
topla — in njej prilij takrat merzlo mleko; ker sku¬
hanega mleka ne moreš hraniti; skisalo bi se.

Jako paziti je treba, da sesa otrok ovo povračilo
za materno mleko vedno iz snažne posode, sicer do¬
hode gnjila usta. Če pride gnjiloba v gerlo, mora celo
umreti. Tudi dojnemu otroku je treba včasih usta iz-
miti s čisto namočeno cunjo.

V osmem mesecu navadi otroka počasi jesti, naj¬
prej goveje juhe, in nekaj lehkega iz moke v njej, dobi
se sedaj za denar tudi suha juha brez šale. Imenitni
kemikar Liebig je namreč iznašel način, po kterem se
govedina kuha tako dolgo, da juha postane popolnoma
gosta in hraniti se da tedaj v kositernih škatljicah.
Vprašati je treba po „mesnem ekstraktu 11  (Fleischextrakt)

21

v onih prodajalnicah, kjer dobivaš kavo in sladkor, ali
v lekarnici. Tega ekstrakta deni samo za žličico v
skledico kropa, pa imaš dobro juho, ker govedine ne
moreš vsakokrat kuhati.

Le počasi navadi otroka na bolj težke jedi. Pa
naj se otrok doji ali drugače redi — kar nič se ni
treba strašiti, če večkrat prekluča. Želodec otročji je
namreč jako tesen, in le s časom se raztegne. Po svoji
prožnosti se res lehko razteza, vendar se tudi lehko
skerči in vse žene ven, to nič ne de, otroku pri tem
ni tako slabo, kakor gerdemu pijancu. To mora biti,
da se želodec razvije do one velikosti, ki mu gre v
našem životu.

Tudi kričanja otrok se ni treba strašiti, vendar
pa moraš premišljevati — česar je otrok potreben.
Ali je moker, deni ga na suho, ali si ga pretesno po¬
vila, ali je lačen? Večkrat se joče iz žeje, revče ne ve
povedati, kaj mu je.

Bolj ko otroci rastejo, bolj jih navadi vse jesti,
— izbirati kar nič ne smejo. Ti pa izbiraj pametno.
Zelenjave iz verta in sadja jim ne brani nikoli.

Red mora pa tudi biti pri tem. Ne davaj otrokom
vsake pol ure nekaj med zobe. Sicer bode želodec
imel težko nalogo, pol skuhane jedi, in novo zalogo
ob enem kuhati — to ne more biti zdravo. Naj jedo
5 krat, G krat na den — pa dve uri najmanj naj ča¬
kajo od jedi do jedi.

Brani otrokom nezrelo sadje — griža je nevarna
bolezen. Pa tudi nobeden drugi pridelek ni zdrav,
dokler še ni dozorel. Nezrel koran (krompir) n. pr.
ima nekaj strupa v sebi, tudi drugi sad. Le zelenjava iz
verta je tečna in zdrava, če še ni popolnoma dorasla.

Varuj deco, varuj jo nevarnosti, ki jo obdaja. Dete
je tako slaba in nježna stvar, da ga je kmalu konec.
Koliko otrok se je potopilo v mlaki pred hišo — mala
ograja bi je bila zavarovala. Svinje so ugriznile že
marsikterega otroka po deželi, često so otroci, igraje se
z užigalnimi klinčki, užgali hišo ali svojo obleko in
žalostno smert storili. Ni mogoče našteti vseh nevar¬
nosti otročjega življenja. Zatoraj nc puščaj samih
otrok. Blizo sebe jih imej tudi pri delu. Hodi pogo-
stoma s polja domu gledat, kako je otroku v zibeli

22

— veči pa morajo biti pri tebi, dokler se še sami ne
morejo varovati. Nič ne de, če zavolj tega zamujaš
nekaj dela. Za koga pa delaš in prihranjuješ krajcarje
in goldinarje? Za otroke, ki bodo tvoje premoženje
podedovali. Dobro— naj bo nekoliko manj goldinarjev
v tvoji zapuščini, — ali zato boš jim dosti več zdravja,
cele ude in priserčno ljubezen zapustila. Največa
sreča pa bode, če bodo tebe preživeli vsi otroci, če
ne boš doživela največe žalosti na svetu, namreč gle¬
dati v grob za lastnim otrokom.

Deca ne more mirovati, kri je prevroča, to tudi
ni nobena nesreča, naj skačejo dekleta, naj plazijo
fantje po drevesih in raztergajo hlače, saj se dajo po¬
praviti. Saj mi nismo nič bili boljši! Meso v mladem
životu se mora gibati — le pazljivo oko imej, da ne
bo preveč škode.

Nazadnje ti pa moram še jako važno besedo pri¬
staviti. Deca se mora učiti — kolikor je mogoče. Ne
gledaj milo denarjev za nauk ali za drugega pastirja,
sin in hči morata v šolo pridno vsaki dan. Če ima
tvoj sin dobro glavo, naj se uči dalje, pritergaj sebi
in možu (ne pa drugim otrokom), da bo kaj pravega
iz njega. Ta način je najbolji, da zapustiš svojemu
sinu veliki kapital, če si potrošila toliko denarjev na
uk, kolikor je kos kmetija, nič ne de. Sin bode imel
vrednost cele kmetije v možganih, če je količkaj
priden. Ali to ni potrebno, da bi se doma starši pri-
tergovali, sin pa po mestu zapravljal, namesto da bi
se učil. Dijak v poznejih letih sam lehko nekaj zasluži
brez škode pri uku. Naj se le trudi, saj se morate ve
doma bolj truditi. Nespametno bi bilo, ako bi sinu
obilno vsega pošiljale, tak dijak se lehko spridi. Tudi
v takih zadevah ne zamolčuj ničesar svojemu možu —
ne pošiljaj skrivoma ničesar iz hiše. Prava mera se že
bode našla. Za časa šolskih počitnic pa bodi priza¬
nesljiva mati in veseli se dijaškega veselja.

Sploh se moraš pri otročji reji deržati načela, da
je včasih prav potrebna očetova stroga beseda — da,
tudi brezovo olje nekterekrati dobro de — akoravno
te serce boli. Otroci naj kmalu že v tretjem letu spo¬
znajo očetovo voljo kot neovergljivo — ubogati se
mora. Ne rekaj, cla so otroci še premalo pametni itd.

23

Ni res, otrok je v tretjem letu že dosti pameten, da
zve, kedar mora ubogati. Če si-ga tega navadila,
lehko pojde pozneje vse. Jedno lice in določen glas
si mora oče hraniti zmerom za tiste primerljeje, kedar
hoče deci ukazovati. Ti gospodinja pa takrat za Božjo
voljo ne smeš očetu ovirati. Jako slaba izreja se na¬
haja po tistih hišah, kjer otroci prihajajo k materi
tožit očeta, ali narobe. Le samemu možu povej ob
dobri uri, če se ne zlagaš ž njegovim ukazom — deca
še tega čutiti ne sme.

Bodi dobra mati, ali ne dajaj otrokom potuhe.
Ni res, da se mora otrokom v roke podajati vse, kar¬
koli želijo — ni res, da jim moraš kuhati, kar naj¬
rajši jedo, ni res, da bi morala vsa družina prizanašati
deci gerde napake ali osebno žaljenje. Le pripo¬
gibaj mlado drevo, obreži mu ternje koj, ko se pri¬
kaže na den. Bolj ko čakaš z odpravljenjem gerde
lastnosti, teže jo bodeš odpravila; ne smeji se, če slišiš
gerdo besedo ali laž iz otročjih ust, ampak posvari otroka.
Ni dosti svariti sina, če tepe svojo sestrico, ampak
pretepi ga, da zve, kaj je storil. Neumno pa tudi ravnajo
taki starši, ki hočejo svoje otroke imeti v vednem
strahu, ki ostro govorijo pri vsaki priložnosti, — ki
kregajo, če se deca le nekaj giblje in kriči, —
ki v petem letu že od njih tirjajo, da bi znali čitati,
ali ki je prerano vadijo težkega telesnega dela. Vse
to je tudi prenapeto. Otrok ima vročo kri in — kakor
sem že omenil — vedno se zamenja meso, kosti,
sploh vse v otročjem telesu. Da se tedaj stare, ne-
rabljive snove izhlapijo iz života, treba  je otroku
vednega gibanja, to mu je jako zdravo in koristno.
Deca tedaj ne more in ne sme vedno mirovati. Mo¬
žgani pa v otročji glavi so še zelo mehki in slabi.
Ako se morajo otroci prerano učiti, mogoče je, da se
takim otrokom čudijo vsi tvoji sosedje; ali čakaj kakih
deset let, potem boš pa poznala, da otrok ostane ne¬
umen, da ne pomni, da se ne more več učiti, vse to,
ker si prerano napela dušne zmožnosti svojega otroka.

Tudi težka telesna dela so zelo škodljiva nježnemu
otročjemu životu. Marsiktera mati si je izredila kru-
Ijevca, če je dala sineku težka bremena daleč no¬
siti i. t. d.

24

Duša in telo se morate v otroku zmerno in oboje
enakomerno izobraževati. Za telesno oliko sedaj že tudi
pri nas v nekterih krajih skerbijo posebne telovadne
šole. Te šole so jako koristne in potrebne, le pošiljaj
tudi tje svojo deco — ne daj se motiti po zasmeho¬
vanji — češ, da otroci doma dosti skaklajo. Znanost
pozna vsako mišico (vsaki kos mesa) v človečjem ži¬
votu in znanost tudi ve uterjevati in izobraževati vsako
mišico. Otroci pa tega ne vedo.

Konečno naj še pristavim, da otrok tebi ne sme
biti nikoli za igračo, da bi se namreč ti nalašč krat¬
kočasila z otrokom.

Nekteri starši deco učijo pesmi, kterili deca ne
razume, — ali jim pravijo laž, le da se znebijo sitnega
vpraševanja. Vse to ne sme biti. Z deco ravnaj spoštljivo,
kakor z doraslimi ljudmi. Vsigdar jim povej resnico,
če jim pa kaj moraš zamolčati, povej jim, da bodo
kasneje zvedeli, ko bodo veliki.

III. Družina.

Za družino  moraš biti druga mati, ne pa ma¬
čeha. Saj te vsi po hiši pozdravljajo s častitljivim
imenom „mati“, tedaj zasluži si to ime.

Skerbi, da vsi po hiši dobijo o pravem času svoj
živež in svoj počitek. Vsakemu daj, kar mu gre. Plača
ne sme nikoli zaostajati, to bi bil greh, ki vpije do
nebes. Ne odpravi koj bolnega hlapca ali bolne
dekle iz hiše, zlasti ne, če ti služita že dokaj let, am¬
pak glej, da se bolnik doma ozdravi in se mu doma
postreže, dokler je mogoče.

Zraven tega pa tudi tirjaj, da vsak stori svoje
delo in da se vede popolnoma pošteno, dokler je v
tvoji hiši. Ošabneže, lenuhe, nečiste odpravi pri pervi
priložnosti, ako se nočejo poboljšati. Res je, da sedaj
po pravici tožijo gospodarji in gospodinje, da ne mo¬
rejo več dobiti poštene, zveste in delavne družine. Ali
pri tem pozabijo, kar mi je nekdaj pravil nek grajščak,
da so tega krivi večidel le gospodarji in gospodinje
sami. Ako vedno le tirjaš delo in delo in ne privoščiš
delavcu včasih kakega veselja, ako vedno le ukazuješ,
sama se pa ne lotiš nobenega dela, ako nimaš prijazne

25

besede ali šale za svoje delavce, temuč vedno osorno
lice; ako vedno le misliš, kokolikor mogoče draže
prodajati vse pridelke, ne pa tudi včasih plače delav¬
čeve povišati; ako hočeš imeti vsako razbito skledico
povernjeno, deklo pa zapodiš iz hiše, če je zbolela
pri tvojem delu in zavolj dela; ako tako ravnaš, ne
bodeš imela dobrih služabnikov in služabnic, temuč
popačila bodeš še to, kar so dobrega imeli v sebi, ko
so ti začeli služiti.

Delavca svojega moraš ohraniti pri dobri volji.
Kedar ima težko delo, privošči mu požirek vina, ali
kos mesa, kedar je pa kaj izverstnega naredil, ali ti
blago otel iz nevarnosti, takrat mu podari pa tudi
kaj v denarjih, če si je raztergal obleko pri tvojem
delu, popraviti mu jo moraš ti.

Sploh se more reči, da ti bo vse rodilo obilno
sadu, kar daješ družini čez navadno mero. človeško
serce, ako ni pokvarjeno, ima v sebi že nek nagon
hvaležnosti; služabnik rad vrača z delom, kar mu je
dala blaga roka. Družino, sploh vse domačine ohrani
pred vsem pri kerščanskem življenji, in ne delaj jim
ovir, če se hočejo Božje službe vdeleževati ob zapove¬
danih časih. Nikoli jih ne moti v verskem prepričanji.

Vendar se ne vtikaj preveč v osebne razmere
svoje družine. Kedar je služabnik opravil delo, onda
je prost človek kakor ti, in spoštovati moraš njegovo
svobodo, dokler se ti ne dokaže, da jo rabi krivo. Ne
smeš računa tirjati, kaj je dekla počela se svojo za¬
služeno plačo ali izvohati vsakokrat, kamor je hodil
hlapec v nedeljo popoldne. Če si pa zvedela, da se je
hlapec opijanil, ali da je dekla potrosila več, nego je
zaslužila, takrat še le moraš svariti in popravljati, kar
se da.

IV. Bolnik.

Ali si res verla in blaga gospodinja, to se
pokaže najbolje pri tvojem ravnanji z bolniki.  Ta
tvoja naloga je neizmerno važna; kajti novi zdravniki
terdijo, da natančna in marljiva postrežba zoper bolezen
navadno več opravi, kot vsa zdravila.

Perva tvoja naloga je tedaj, zdravnika poklicati berž,

26

ko ne moreš več razsoditi, kaj je bolniku. Na primer,
dokler veš, da je tvoj sin preklučal, ker je sinoči
preveč jedel — ni še treba iti po zdravnika. Če pa
ima človek vročo glavo, ali če noče jesti, če ga moči
zapuščajo i. t. d., takrat ne boš mogla sama spoznati,
od kod je bolezen. Takrat pa je treba zdravnika, ne
maraj za par goldinarjev. Od začetka se da odpraviti
z malimi stroški marsiktera bolezen, ki se po nemar¬
nosti razvije do hude bolezni, ali se konča s prerano
smertjo. Kolika zguba potem memo majhinih stroškov
od začetka!

Nikoli pa ne hodi k mazačem, moškim ali ženskim.
Laž je, da včasih mazači vedo za skrivna zdravila.
Karkoli se je dalo dosehmal zvedeti o naravinih močeh,
o zdravilni moči kakošne trave ali zeli, ali živalske,
ali rudne snove, — vse to je zvedela prava znanost.
Sto in sto let se je zapisovalo, kar so zvedeli učeni in
pametni ljudje o zdravilstvu, in po več let se je učil
zdravnik tega, kar se je po mnogih skušnjah poterdilo
za zanesljivo zdravilo. Mazač pa hoče vse to tudi vedeti,
on pravi, daje enoliko skusil? To nikoli ne more biti.
Nekaj je morebiti zvedel od starih bab, nekaj laži še
sam prideva. Navadno svinjsko salo ti bode prodajal
za medvedjo, ali Bog ve čegavo; učil te bode more¬
biti celo nekaj besedi, ki bi imele čarobno moč, in
kar je več takih vraž. Navadno ti hode bolnika shujšal,
ne pa ozdravil. Druga tvoja naloga pa je, da se natančno
ravnaš po zdravnikovih zapovedih. Res da je zdravnik
zmotipodveržen — ti se pa še lože motiš  v zadevah
bolezni. Ako se že mora škoda zgoditi po zmoti,
boljše je, da se zgodi po zdravnikovi nego po tvoji;
vest ti bode ostala mirna, ker si spolnila svojo dolž¬
nost. Če pa je sila res velika, povprašaj še drugega
zdravnika — vendar svoj sklep poprej  razodeni svo¬
jemu navadnemu zdravniku, da ga ne žališ.

Tukaj moram pristaviti, da se brez mnogoletne
skušnje zdravnik ne more izuriti. Zatoraj tudi rajši
zaupam izurjenemu padarju, nego mlademu doktorju.

Če pa hočeš zvesta pomočnica biti zdravniku, treba
je pogosto na uro gledati, in dvojno kuhati. Natanjko
ob določenem času mora bolnik povžiti zdravilo, in
zlasti pri deci ne smeš se dati pregovoriti v tej zadevi,

27

ako je zdravilo grenko. Dober pripomoček je ta-le :
Dva morata vlivati zdravilo takemu bolniku, ki se brani.
Jeden mu derži glavo, da se ne premekne, in roke;
drugi pa mu z jedno roko stiska nosnice, da ne dobi
sape skoz nos; tedaj mora bolnik usta odpreti, in če
mu boš z drugo roko vlila zdravilo v usta (glava
bolnikova mora ležati), tedaj bo kmalu pogoltnil zdravilo,
ker mu sapo ovira.

Kuhati moraš po zdravnikovi zapovedi za bolnika,
in ne smeš mu dajati take jedi, zastran ktere nisi
poprej posebej vprašala  zdravnika. Marsiktera
bolezen, — malo da ne ozdravljena — obernila se je
zopet na slabo, in zdravnik si je glavo belil — zakaj V
Nevedoč namreč, kaj je kuharica dala bolniku požreti.
Tukaj se sme reči „požreti“, kajti človek v bolenju je
brez premisleka in bolj podoben brezpametni stvari,
kakor človeku. Tretjič pa moraš bolniku biti vedno blaga
in poterpežljiva strežnica. Ne daj mu slišati žal-besede;
preterpi jo, če jo moraš sama slišati od bolnika. Skerbi
mu za vsakoršno polajšavo, prestiljaj posteljo po večkrat
na den, glej, da imaš vedno vode pri roki; mudi se cesto
pri njem, in izgovarjaj mu otožne misli, vendar tako,
da mu ne bodeš nadležna. Mir, blagi mir, je navadno
največa potreba za bolnika. Zatoraj odpravi deco iz
bolnikove izbe, in skerbi, da ne bode prav nič nepo¬
trebnega hrupa in šundra po hiši. Memo bolnika se
mora po perstih stopati. Spanja mu ne smeš nikoli
motiti, razun če mora jemati zdravilo. Po nobeni ceni
pa ne smeš bolniku skerbi delati. Ne vprašuj ga, kedaj
naj gredo hlapci orat ali derv sekat, nego sama to
določuj. Ne pusti preveč nadležnih obiskovalcev k bol¬
niku, zlastih takih ne, kteri s pervo besedo izrečejo,
da se čudijo slabemu licu bolnikovemu. Kaj takega
se bolniku ne sme povedati, temveč tolažiti ga je treba,
upanje v njem zbujati. Da se zagotovi' bolniku mir,
imej ga v odstranjeni izbi.

Dolg čas je pri bolnikovi postelji, dolg čas tebi,
najbolj pa njemu. Zatoraj tudi glej, da se mu bode
včasih kaj čitalo, ali daj mu samemu kaj čitati.

Tukaj moram pristaviti, da naj ima vsaka gospo¬
dinja, zlasti pa taka, ki ima oddaljenega zdravnika,

28

nekaj navadnih in najbolj potrebnih zdravil vedno v
hišni zalogi. Taka zdravila so sledeča:

a) za pokvarjen želodec, ki se pozna po kislobi
v ustih, in po nečistem jeziku, je najbolje „uiagnezija.“
To je dober kup zdravilo, ki se dd na suhem
kraju v škatlji vedno hraniti. Magnezija je moki podobna,
in polna žlica se je verze v kupico vode, štiri koseke
sladkora primešaj, vse to naj se raztopi, potem
popije. To čisti želodec in črevesa.

b) Če je želodec prehlajen, zlasti po merzlem ali
preobilem sadji, takrat služi čaj, ki se skuha ali iz
posušenega cvetja kamile, ali pa iz posušenega perja
mete ali melise. Prav malo tega cvetja ali perja moraš
vzeti, sicer se lehko črevesa vnamejo.

c) Če se je pa želodec preveč napolnil, treba ga
izprazniti. Novejši zdravniki ga vsi rajši čistijo po
črevesih, nego da bi dali kaj preklučati. Razun ma¬
gnezije je v ta namen dobra „mana“ ali senesovo
perje. Iz tega se skuha čaj. Mane se vzame za oreh,
senesovega perja pa za polno žlico v pol maselca vode.
čaja pa devaj od začetka po dve polni žlici, pozneje
pa jedno žlico vsako uro. Ko se je pa bolnik že iz¬
čistil dvakrat, jenjaj dajati.

d) Če se je človek močno prehladil, če n. pr. zelo
kašlja, ali se trese (pa le od preterpenega mraza),
kuhati mu je treba čaja, da se poti jedno noč. V ta
namen je najbolje čaj iz posušenega lipovega cvetja.

e) Zoper drisko in grižo je treba zlasti toplote
na trebuhu — ne premokre. Takrat je suho bezgovo
cvetje treba ogreti, zaviti ga v tople rjuhe, in potem
ž njimi obvezati bolnikov trebuh; pa takrat dobro de
sploh toplota. Vsakoršne tople stvari se morajo devati
na trebuh, in zamenjavati, ko so se ohladile. Jesti
mora tak bolnik gosto juho iz riža, ali zimskega opha-
nega ječmena, ali prežgano juho, nikoli pa ne piti
novega  vina.

f) Jako nevarna bolezen, ki proti deci z naglo
smertjo, kteri se je tedaj treba hitro ustaviti, je davica
ali zaderga v gerlu. I)eca začne votlo kašljati, kmalu
pa s tako osornim in kratkim glasom kašlja, da se zdi
skoraj lajanje. Teci po zdravnika, če kaj takega
opaziš, vender imej najpotrebniše pri roki. Najbolj

29

treba je takrat toplote, vzemi otroka k sebi v postelj,
in derži odejo, da niti rokica ne ostane nepokrita, da
se začne potiti. Dokler se še le bojiš nevarnosti, devaj
mu čaja iz senesovega perja.

Če pa kašljanje prihaja hujše, takrat mora bolnik
preklučati, ker tako in le tako pride tudi iz gerla ven
tista koža, ki se napravi v gerlu, in hoče zadaviti
bolnika. Navadno zadostuje žličica olja, v kteri raztopiš
kos sladkorja in vse to dobro nagreješ nad lučjo. Potem
pa olje pretoči v drugo žlico, in vlivaj ga bolniku,
kolikor mogoče toplega, če noče vžiti, pa mu stisni
nosnice, kakor sem gori povedal. Za najhujšo silo je
bljevna sol (Breclrvveinstein), ki se je nekaj malega
daje v mlačni vodi, in sicer po večkrat, dokler bolnik
ne luča prek. Tega zdravila pa ne dobiš v apoteki,
razun po zdravnikovem pismicu. Zdravnik te bode
tudi natanjko podučil, kedaj in koliko ga je treba
rabiti.

Takim bolnikom je tudi dobro neko posebno
mazilo (digitalno mazilo Digitalsalbe) na cunji okoli
vrata obvezati. To mazilo se leliko da hraniti na
suhem v vsaki hiši. To še zapomni, da taki bolniki
po nobeni ceni ne smejo piti hladne vode, dobra je
le pokuhana voda, v kteri je sladkor raztopljen.

g) Rane na životu je treba pridno omivati in
zavezane imeti. Pri rani ne pomaga nobeno zdravilo
iz gerla v želodec, nego telo se mora samo zaceliti,
človek tu ne more nič drugega, kakor po obvezanji
in obližu (flaštru) rano varovati smeti in z omivanjem
odpraviti gnoj. Seveda je treba k veči rani ranocelnika,
med tem pa zaveži rano terdno, da se kri ustavi.
Kresavna goba, tudi pajčevina na rani hitro ustavi
tekočo kri.

To je tedaj nekaj malega, pa ne žabi, da so ta
zdravila le za začetek kakove bolezni, ali za najhujšo
silo, če ne more zdravnik dosti hitro biti pri bolniku.
Najbolje, najzanesljiviše zdravilo pri vsaki bolezni
zapiše ti le edini zdravnik.

Nekteri se bojijo stroškov za zdravnikovo pot, in
ker bolnika k njemu tudi ne morejo nositi, nosijo tje
vodo bolnikovo. To je prav neumno. Voda po svoji
barvi in teži razodeva nekaj malega zdravniku, a tako

30

inalo, da ne zve iz nje niti ne stoternega dela vsega
tega, kar mu povedo bolnikova usta, izgled njegov,
posluh na persih i. t. d. Tudi oni, ki je prinesel vodo,
ne more zdravniku povedati, niti ne tretjine vsega po¬
trebnega. Bolnik sam ne ve vsega povedati, česar je
treba, razun če ga zdravnik izprašuje in tako vsega
opominja, česar poprej sam ni maral. To je tedaj
neobhodno. Hočeš li bolnika res ozdraviti, moraš
zdravnika poklicati k bolniku. Le malokteri bolnik
je še dosti močen, da se sam poda k zdravniku, vkup
priti pa morata na vsak način.

Dovoli mi, draga gospodinja, da omenim še tudi
tvojo bolezen, kedar ti namreč prihaja materno mleko.
Varuj se takrat zvesto — potrebna si vsej hiši, zlasti
pa svojemu novorojencu. Nobena žena, tudi tista
ne, ki se zdi sama sebi najmočnejša, ne bi takrat
smela zapustiti postelje pred tednom. Verjemi, da
takrat vsaki den miru v pervem tednu pomeni celo
leto tvojega življenja. Za celo leto prerano umerješ,
če za jeden den prerano zapustiš posteljo, razun tega
pa oslabiš za vse svoje žive dni, ali si naložiš nepoprav¬
ljive slabosti in bolečine. Slabeja žena seveda še z
jednim tednom nima zadosti.

Takrat pa si daj postreči, tudi tvoj mož naj takrat
streže popolnoma marljivo, kakor se mu spodobi, da
zve tudi on, kaj so bolečine. Takrat naj ti povrača
vsa hiša nekoliko tvojega truda, ki si ga imela celo
leto ti v hiši. Perve dni za tvoj želodec ni nobena
težka jed; jesti smeš le to, kar dobijo otroci, kedar
začnejo jesti. Skušene žene ti že bodo svetovale. Po
nobeni ceni pa se takrat ne smeš jeziti. Naj se razbije
tvoja najlepša skleda in deset loncev — naj se takrat
zgubi dvanajsta sreberna žlica — da jih je le še
ednajst — nobena taka nesreča te ne sme jeziti.
Smejati se moraš vsemu temu. Že poprej si namreč
morala svoj terden sklep storiti, da se jeziti nočeš.

Pri tem odstavku o bolnikih pa še omenim, da na¬
vadno dosti več napraviš pred boleznijo, kakor za čas
bolezni. Po pametnem gospodinjevanji bodeš namreč
ovirala marsikteri bolezni, da ne najde duri v tvojo
hišo, in to je še dosti več vredno, nego bolezni ozdrav-

81

Ijati. Dosti sem že omenil v odstavkih o snagi, o rav¬
nanji z deco itd.

Splošno ravnilo daje tudi telesna čut ; telo samo
tudi pri živini precej ve, kaj mu je škodljivo. Preve¬
lika vročina, hudi mraz, lakota, žeja, vse to nam je
neprijetno, pa tudi nezdravo. Kedar se človek vina
preveč napije, kmalu zgubi moč v nogah, potem v
možganih, vse to živo priča, da se bliža bolezen. Varuj
tedaj sebe, svojo rodovino in vso družino takih ne¬
prijetnosti, kolikor je mogoče. Pri delu seveda ne
smeš marati znoja, ali po končanem delu je treba suhe
srajce, če je imaš. Če mora gospodar voziti po blatni
cesti, nič ne pomaga, noge bodo mokre, ali doma se
je treba preobuti, ker mokrota na nogah je jako ne¬
zdrava in je bila vzrok že marsikteri bolezni po ne¬
potrebnem.

V. Dom in stanovanje.

Stanovanje, tvoj dom,  ti mora biti pri sercu.
Najprej bomo tukaj govorili o potrebi čistega zraka.
Zrak je perva in zadnja reč, kar človek na tem svetu
povžije, zraka vedno in vedno dišeš — pa kako malo
maraš za-nj!

Premisli:  Nobena reč ne zapušča života taka,
kakoršnaje va-nj prišla, vsaka se spreminja v životu. Kaj
pa ješ in kaj gre od tebe? Kaj pa piješ in kaj teče
od tebe? Ravno tako sopeš čisti zrak, ter izsapljaš
nečisti, okuženi zrak.

Premisli:  Če je treba čistega zraka za sapo,
treba ga je velika zaloga  za celo dolgo noč. Tedaj
moraš na vsak način zvečer okna odpreti, predno
pojdete leč po zimi in po letu.

Premisli:  Če je res zrak okužen zjutraj, tedaj
ga je zopet treba hitro odpraviti iz izbe, in čistega
skozi odperto okno va-njo pustiti.

Premi  s l i:  Če ti je po zimi žal za toploto, ki
je nekaj zbeži skozi odperto okno, ne maraj za to.
Nečisti zrak je kuga, strup za pljuča. Topel strup
pa je tudi strup. Rajši tako ravnaj, da zakuriš vsako¬
krat še le potem, ko si okna zopet zaperla. Niti pri
bolnikih ne žabi tega, da je čisti zrak več vreden,

32

memo toplega nečistega zraka. Da pa ne bo prepiha
nad bolnikom, postavi ali neko pohištvo med njim in
pred oknom, ali obesi nekaj'vmes, ali prezrači najpred
sosedno izbo, potem pa odpri duri k bolnikovi izbi.
Prepih niti zdravemu človeku ne služi.

Premisli:  Vsak človek vedno in vedno sope,
več ljudi tedaj potrebuje več zraka. Zatoraj ni zdravo,
če mora spati mnogo ljudi v eni izbi. Kedar si posta¬
viš novo hišo, rajši nekoliko više sozidaj svoje izbe,*
da bo v njih več zraka, in skozi veča okna tudi več
svetlobe, vse zavolj ljubega zdravja.

Premisli:  če je res okužen zrak, ki ga izsap-
lješ tedaj, naj nobeden človek ne bode blizo tebe, ki
bi tvoj izsopel zrak moral povživati, ali pa ti njego¬
vega. Zavolj tega je jako nezdravo, če spava več
ljudi v eni postelji, ali če se starši navadijo deco k sebi
jemati v svoje postelje. Veliki pripomoček k vednemu
ponavljanju zraka so po zimi take- peči, ki se kurijo
v izbi. Ker namreč ogenj mnogo zraka vleče seboj,
zato mora vedno skozi špranje pri oknih in. pri vratih
nov čist zrak v izbo. Le pazi, da ne boš zaperla
dimnika v taki peči prerano zavolj toplote, sicer bi se
iz žarečega oglja rodil drug strupen zrak, ki je zadušil
že mnogo ljudi.

Premisli  na zadnje še to, daje tudi živina po¬
trebna čistega zraka, kakor človek. Že zavolj tega, pa
tudi zavolj snage loči svoj dom, zlasti svojo spalnico
od živinske. Pes, mačka, kokoši, ovca v tvoji spavnici,
— vse to je tvoj sovražnik po noči, ker ti namreč
povžije dosti zdravega zraka, ti pa dobiš iz njihovih
pljuč dosti nečistega zraka v svoja pljuča.

To je tedaj zastran zraka, ki ga pri nas vse pre¬
malo marajo. Res je, da kmet ves božji den na polji,
na travniku, v hosti sope najčistejši zrak — ali to ni
nobeden razlog, da ga ne bi imel doma in po noči.
Bedak je, ki vzame od narave le jedno dobroto, če
lehko dvojno dobi.

Kakor sem že rekel, tvoje stanovanje naj bode le
za ljudi, nikakor ne za živino. Pes in mačka seveda
imata nekoliko pravice v izbi, in jo zaslužita tudi po
svoji snažnosti. Vse drugo pa zapodi. Tudi najljubše
svoje koklje ne boš mogla naučiti snage, tedaj ven

33

naj ostane. Kam pa še le, da nekteri praseta in teleta
navadijo v izbo!

Ravno tako morajo ven vse mulie iz izbe, kar se
jili da pregnati. Navadi se po letu muhe poditi
zjutraj, berž, ko so vsi šli na delo, in potem zapiraj
zatornice (polkenca) pred oknom, da bo izba temna
in hladna. Vse muhe bodo bežale iz teme. Opoldne
pa odpreš, in imaš luč, hlad in brezimušnost. Popoldne
zopet tako ravnaj. Pajkov pitati ni treba po snažnih
izbah.

Tla naj bodo vedno snažna, pometaj vsako jutro,
pa tudi po vsaki priložnosti, pri kteri se je delalo
preveč smeti. Vsaki mesec najmanje je treba tla tudi
pomiti — po blatnem vremenu še česteje. V nekterih
krajih imajo navado tla s peskom osipati, da ne bi se
blato na naših podplatih prijelo desek. Tega ne bi sve¬
toval zavolj nezdravega hlada pod nogami. Gospoda
po mestu tla povoščuje — na kmetih pa vosek ne bi
dolgo deržal.

Steno imam tudi v mislih, kakor se nahaja pri
slovenskem kmetu, seveda brez tapet. Naj že bode
hiša sezidana ali stesana, stena mora vendar znotraj
biti z apnom pobeljena. V lesu in v špranjah med le¬
som se prerada skriva vsakoverstna merčes. Lepše je
seveda, če imaš steno še tudi pomalano — pa tudi
belo apno je že kaj vredno, in odseva ti svetlobo po
vseh kotih.

Da ti ne bode stena gola, skerbi za primeren
kinč in razdeljuj ga po pameti. Podobe svetnikov in
sv. razpelo devaj v spavnico, nad mizo pa kaj vese¬
lega. V eni izbi imej podobe enake velikosti, če
že ne tudi sorodnih predmetov. Saj enok na leto daj
tudi vse svoje izbe iz novega pobeliti. Vsaka ljuknica
po koteh se mora koj zadelati, ko se opazi, da te ne
bodo nadlegovale miši.

Zelo razširjena tudi po mestih je navada, da imajo
po vsaki hiši jedno izbo odločeno za goste, ali sploh
za posebne priložnosti. Tista izba ima v sebi najbolje
pohištvo —- pa nikdo ga ne sme rabiti. Tam je vse
lepo, ali živa duša celo leto nič ne vidi te lepote.
Tam bi bilo zelo prijetno — ko ne bi bile navadno
vse zatornice zaperte, da nobeden solučni žarek ne
Nauk o gospodinjstvu, 3

34

more noter. Za tak prostorje po mojih mislih }le škoda;
rabi svoje prostore, zato je imaš; lepi prostori in lepo
pohištvo so prijetni tudi domačim, ne le gostom. Se¬
veda smeš tirjati, da le snažni ljudje stopijo v tvoje
svetišče — dece navadno tam tudi ne bodeš imela. Ali
zavolj tega ni treba prideržati najboljega prostora le
za tuje ljudi. Največi, najsvetlejši prostor mora —
zlasti po zimi — bivališče biti otrokom, oni namreč
najbolj potrebujejo dosti zraka in dosti svetlobe, zato
ker rastejo.

Da bo tvoje stanovanje doseglo svoj namen, lju¬
dem biti zdravo in prijetno, tedaj tudi ne smeš tam
opravljati vsakega nesnažnega ali takega dela, ki širi
mokroto; naj se pere in perilo suši v veži ali po sili
v kuhinji.

Karkoli si po dnevi rabila, vse spravi zopet do
večera. Poznam neko blago gospo, ki mi je rekla, da
ne more zaspati, če ve, da je še ena omara odperta.

VI. Kuhinja,

Dosti seveda imaš opraviti v kuhinji  — tam si
sama kraljica, mož ti ne sme ugovarjati. Kuharskih
bukev seveda tudi jaz ne pišem — ali nekaj nasvetov
o zadevah kuhinje ne bode preveč. Najbolj moram tu¬
kaj grajati potrato z dervi, ki je pri nas res še stra¬
šanska. Veči del imajo naši kmetje še staro ognjišče
z jasnim plamenom — ne vedoči, da na njem zbeži
99 stotin vse toplote v dimnik brez porabe. Po mestih
že najdeš maloktero tako ognojišče, temoč že vsak
delavec ima svojo železno, nepotratno ognjišče (Spar-
herd), s kterim porabi polovico vse toplote in le polo¬
vica mu zbeži. Sedaj pa le računi, ali ti ne bo za¬
nesljivo v enem letu povernilo železno ognjišče vse
stroške s tem, da je prihraniš pri dervih. Pa tudi —
koliko manj truda, manj tcrpljenje od vročine!

Pri železnem ognjišču se da tudi rabiti neka nova
iznajdba, ki je velike  hvale vredna. To je namreč
norveška kuhinja ali samokuhec. Vodilna misel te iz¬
najdbe je ta-le: Krop ali vroča voda, v kteri kuhamo,
nikoli ne pride dalje, kakor do 80 stopinj toplote (po
Reaumuru), ker toplota se daje meriti, kakor vsaka

35

druga reč. Pod vročo vodo tedaj dalje kurimo le za-
volj tega, da bi ostala vroča, namreč pri 80 stopinjah,
ker voda se nikakor ne razgreje dalje, ampak se shlapi
od veče toplote.

Na drugi strani pa vemo, da se da toplota lehko
ohraniti v jednem telesu, da ne zbeži prehitro. Na-
primer hiša ima svoje stene po zimi ttidi zavolj tega,
da toplota ne more ven. Svoj život tudi oblačimo
zavolj tega po zimi bolj gosto, da ostane topel. Naj¬
bolj nam služi v ta namen kožuh  in Bog je dal živini
dlako,  po zimi gostejšo dlako, tudi zavolj tega, da
ostane topla, če bi se tedaj lonec z vročo vodo mogel
zaviti v dlako, voda bi ostala vroča, ali krop se ne
bi mogel dosti ohladiti. In res je, če pisker kropa ob¬
daš z dlako, krop v štirih urah se ne ohladi več,
kakor da pade do 66 stopinj toplote, in to je še jaka
vročina, če pomislimo, da pri nas po najhujši solnčni
vročini komaj trideset stopinj toplote imamo v zraku.

Skušnja pa te bode učila, da 66 stopinj toplote
opravi v štirih urah toliko in še več opravi pri ku¬
hanji, ko 80 stopinj toplote opravi v dveh urah. Po
teh pravilih so iznašli Norvežani jako prosti stroj, ki
malo denarjev stoji.

Dlaka seveda se ne sme neposredno dotikati lonca
ali piskra, sicer bi kuhanje bilo nesnažno delo. Tedaj
se napravi lesena omarica tolika, ko naša navadna
skrinja, samo si moraš skrinjo misliti na kratki strani
stoječo.

Znotraj položi dlako, 4 perste visoko, in tudi na
vsaki notranji strani omarice mora biti dlaka po 4
perste debela, v sredi pa luknja ravno tolika, koliki
je tvoj lonec.

Le gori mora biti toliko prostora, da se lonec
popolnoma gosto pokrije s parhatovo pokrivačo, ki ima
tudi za 4 perste debelo dlako v sebi. Dlaka je proti
luknji s parhatom (Barchent) obdana in terdo obšita,
to napravi sedlar. Prerezana podoba te omarice je
tedaj ta-le:

3 *

86

Samokuhec z Jednim loncem:

a e h d

f

o r

pokrivača
V _ <1

lonec

61 ----c

Samokiiliec z dvema loncema:

37

abcd  je lesena četverovogelna omarica. Od lesenih
sten do parhata efgh  je dlaka, notri v okrogli luknji
stoji lonec iklm.  Pokrivača je nad njim opqr,  pri i  in
m  morajo biti ročniki za prijeti, gori naj se vse še
pokrije z lesenim krovom s t.  Tu tedaj stoji lonec,
ali če hočeš dva lonca, eden verli drugega notri v
dlaki. Če sedaj zjutraj, kedar kuhaš kavo ali mleko itd.
za zajterk, tudi lonec iklm  postaviš na ognjišče, da le
zavreje in ga hitro postaviš v omarico ter ga pokriješ,
dopoldne je vsaka jed popolnoma skuhana: govedina,
riža, vsaka zelenjava, krompir, tudi fižol, če si ga si¬
noči zamočila. če hočeš opoldne še zabeliti, to opraviš
v V 4  ure, in z malim ognjem.

Taki samokuhec je neprecenljiv, zlasti tamkaj,
kjer že derv pomanjkuje, ker on ti vrača vse stroške
pri dragih dervih v 6 mesecih. Nadalje pa ima še 3 iz-
verstne lastnosti.

a) Dosti dela je manje, lehko si prihraniš dve
ali tri ure na den za deco, ali za drugo delo.

b) Vsa moč kuhane jedi ostane v skuhani. Sicer
pa sama veš, kako gerda černa pena se naredi nad
govejo juho, kolikrat jo je treba odjemati, in koliko
sploh pri kuhanji spuhti, da jed zgubi svoj duh in
svojo moč.

c) Skuhana jed ostane v loncu pri svoji toploti,
dokler hočeš. Naj se družina zakasni na polji, če hoče
dve uri, nič ne cle. Ko pride domu, našla bode okusno
in toplo jed vsak čas, ni treba zopet zakuriti ali dolgo
kuriti zavolj zamude.

Kar se da kuhati v vodi, za vse je norveški samo¬
kuhec dober — peči se pa seveda ne da v njem nič.

Vsi stroški komaj pridejo do 5—7 gold. Najprej
si daj lonec ali dva lonca napraviti, večega po tej
meri, kolikor potrebuješ juhe, manjega za zelenjavo.
Za lonce, popolnoma okrogle, (cilindre), se vzame ko¬
siter (Plech). To ti napravi vsaki slovaški drotar ali
po mestu plehar (Spengler). Seveda že morajo lonci
imeti kositerno pokrivačo, ki je gladko pokriva, in
ročnike, potem si naroči pri mizarji leseno omarico
toliko, da bode tvoj lonec, ali bodeta tvoja dva lonca
v njej še obdana z dlako po 4 perste debelo. Dlako
suho in izprano si potem omisli pri usnjarji (goyeja

38

dlaka je dobra in dober kup) in nazadnje naj jo sedlar
gosto stlači in obšije s parhatom. Enkrat na leto
moraš dlako ponavljati, sicer začne smerdeti.

če imaš 2 lonca v samokuhcu, seveda mora biti
omarica viša. Med oba dva lonca pa si tudi daj napra¬
viti parhatovo pokrivačo, pa tista je dosti debela , če
ima le za 2 persta debelosti dlake v sebi. Samokuhec
se pa ne sme odpirati med kuhanjem, sicer bi toplota
zbežala. On ti bode služil tudi v ta namen, da hraniš
v njem toplo kavo, ali pečenko za tiste, ki so uro
zamudili.

Ne smejaj si novi iznajdbi, ne reci: ostala bom
pri starem, stari ljudje so tudi bili pametni. Res so
bili pametni, — ali najbolj so svoj um skazovali takrat,
ko so svoje stanje zboljšali. Iz raja pregnani človek
si je morebiti iskal od začetka pod pečino zavetja, —
a že naši prededje so si znali hiše postaviti. Tedaj so
tudi oni vedno premišljevali, kako bi se dalo karkoli
bolj primerno, bolj gotovo in boljši kup narediti. Tako
stori tudi ti. Norveški samokuhec je po skušnji poter-
jena, izverstna iznajdba, tudi moji ženi služi jako dobro
že nekoliko let; tudi drugi so si ga dali napraviti, ter
ga ne morejo dosti hvaliti.

O posameznih jedeh, in o načinu, jih kuhati, ne
morem tukaj pisati. Vendar bi še rad dve važni pra¬
vili omenil.

Pervič:  Dobro premisli poprej, kar boš kuhala
zjutra, in ali se zlažejo vse jedi med seboj. Na primer:
Ne kuhaj za jeden obed žgancev in koruna, to bi bilo
pretežko za želodec. Strinjaj rajši jedno debelo, močno
jed in skledo lehke zelenjave (ne vem ali boš vsako¬
krat imela meso). Pa tudi ne, da bi svoje jedi vedno
pripravljala po taistem načinu. Človek ljubi spremembo,
in po vsej pravici. Saj se da celo korun pripravljati na
več ko 10 načinov.

Drugič:  Dosti sem sicer pisal že poprej o snagi,
ali kuhinje ne morem zapustiti, da ne bi še nekoliko
ponavljal o teh zadevah. Bodi čista, in ravnaj tako,
da jed bode tudi čedna in snažna. Ni dosti, da si
ktero reč uteknila v vodo, malo omila, in djala v lonec
— pregledati jo moraš še poprej natanjko, ali je že
res čedna. Pri zelenjavi je treba ogleda vati vsako

39

pero za-se, drugače ne veš, kje se je skrila gosenica
ali polž, nad kterim potem stermi družina za mizo.
Vsaka stvar, zlasti zelenjava, mora že biti čista,
predno jo razrežeš — ako liočeš umivati drobno , že
razrezano zelje, korun, ohrovt itd., kaj se zgodi? Dosti
nedivjega soka zgine po razrezanih koščikih v vodi, in
dosti blata se raztaplja v vodi, in se po odrezkih pri¬
tiska v taiste koščike; lehko si pa tudi razrezala go¬
senice in červe zraven zelenjave — dober tek!

Se nekaj mi pride na misel. Po zimi se svinje
koljejo, in svinjina se hrani za celo leto. Takrat mnogo
gospodinj prevarčno ravna se soljo — in po leti se
potem červi lotijo svinjine.

Časnik „Slovenski Gospodar 11  v Mariboru je pri¬
občil pred 3 leti ravnilo za vsoljevanje svinjine, kte-
rega moram po lastni skušnji jako priporočati. Ako
hočeš vsoliti in povoditi cent svinjine, vzemi 7 #/. 15
lotov kuhinjske soli, 11 lotov salitra, 7V 2 lotov kandisa
(kandisnega cukra ali sladkorja) in 27 pintov (firklov)
vode. Vse to brez mesa se kuha tako dolgo, dokler
ne plava na njem jajce, terdo skuhano. Ako imaš več
ali manj ko cent mesa, moraš seveda po razmeri
vzeti tudi več ali manj teh reči. To je potem omaka
za svinjino. Svinjina pa se obesi najprej za celi den
v zrak, da se osuši, potem se položi v ohlajeno omako,
da je popolnoma oblita. V omaki se pusti blizo 14
dni, dokler namreč omaka ni precej kervava. Majhni
kosi so dosti premočeni v 10 dneh, gnjati ali bedra
pa potrebujejo 14 dni in še več. Meso iz omake vzeto
se mora zopet posušiti, celi den na zraku, potem ga
obesi v dimnik.

Po tem načinu se zgodi, da sol noter do kosti
premoči vse meso, soli je tudi prava mera, okus mesa
je prijeten, in kar nič se ti ni treba bati červa. Pa
tudi kervavih rok ne bodeš imela pri osoljevanji, ka¬
kor jih navadno dobiš, če hočeš sol z dlanjo prav
vtiskati v meso.

Sploh tedaj ravnaj v kuhinji tako, da se ti ne bo
treba vstrašiti moža, če pogleda v kuhinjo, in mu
skrivati svojih nesnažnih priprav. Memo marsiktere
kuhinje mož — žalibože — rad beži, in si misli, da
je vsakako bolje, če ne pogleda noter — ker si nam-

40

reč hoče ohraniti dober tek. Ako pa imaš čisto kuhar¬
sko vest, pozdravljati te sme vsakdo tudi v kuhinji.

VIL Perilo.

Akoravno sem že gori nekaj omenil zastran
obleke,  ktera bi bila lepa — vendar se moji ženi
važno zdi, da še opišem, kako se obleka dolgo in
čisto ohrani. Semkaj spada: pranje, šivanje itd.

Zlasti pranje je zelo važno opravilo za gospodinje,
in prava verla gospodinja rabi k temu delu najmanj
2 dni, dokler obeša perilo, da se suši.

Neki den popoldne se vse namoči v velikem žeht-
niku; kar ga je bilo zelo umazanega, mora se že
poprej nekoliko namjiliti (nažajfati), in se spodej v
žehtnik položi, manj umazano, bolj tenko perilo pa
zgoraj. Inače bi gerda voda ostala najdalje na tenkem
perilu, kedar ga začneš prati.

Drugi den ali prav za prav o polnoči se začne
pranje k temu je človeška roka menda. edino pri¬
merno orodje. Imajo sicer že nektere mašine za to
delo — vendar vsaka terga perilo bolj ali manj e, in
nobena se ne more posebej muditi pri posebno uma¬
zani lisi. Med tem pranjem se voda 2—3 krat ponav¬
lja v žehtniku.

Izprano perilo se splahne — najbolje pri potoku
— kdor ga nima blizo, pa pri studencu, ali pri kaki
mlaki. Pa le hodi rajši h kakemu vrelcu v svoji okolici.

Splahnjeno perilo se sedaj namjili, vsaki kos
posebej. Lisa nesnažnosti se takrat že ne bi smela
več nobena poznati; če se vendar najdejo, naj se
še poprej izperejo posebej.

Sedaj se še le začne tisto delo, ki perilo prav
beli, da se sme reči, potem bo^čisto,  namreč pe¬
rilo se mora pariti ali žehtati. Če ste bile pridne, s
tim delo začnete popoldne ob 4 (dosehmal je tedaj
preteklo 24 ur). Pri tem se mora najprej omeniti, kako
se kuha lug. Na 9 škafov vode vzemi blizo 2 škafa
presejanega pepela; to naj vre v kotlu kakih 10
minut. Tiste čorbe pa še ne smeš vliti na perilo, sicer
bi ti pepel z lugom vred prihajal v perilo. Kar bi lug
hasnil, toliko bi pepel pokvaril.

41

Da se tedaj lug loči od pepela, treba ga je pre¬
cejati skozi debel pert, najbolje skozi cvilili. Perilo —
ko je bilo nanijileno — djalo se je namreč zopet v
žehtnik in pokrilo se je s cvilihovim, poprej v čisti
vodi namočenim pertom tako, da tisti pert visi čez
žehtnik na vseh straneh. Sedaj pa začni priljivati vročo
čorbo iz žehtnika na pert. Ves debeli pepel bode ostal
na pertu, skozi cvilili teče le lug, in ti prav izpari
tvoje perilo.

Navadno je kotel manjši, kot žehtnik , treba je
tedaj koj še drugokrat lug kuhati, in ravno tako, ka¬
kor poprej, skozi pert precejati. Ko je žehtnik poln z
lugom, tedaj pa začni lug spodaj odtakati, in v kotel
nazaj vlivati. Tako se kotel napolnuje in zopet izliva
v žehtnik — zmerom skozi cvilihov pert — kakšnih
šestkrat. Takrat se smeš zanesti, da si na pertu vjela
ves pepel, kar ga je bilo v čorbi, — da imaš
tedaj že čist lug v žektniku. Sedaj odnesi pert in
sprazni ga pepela na gnojišče, kotel pa izplahni s
čisto vodo. Potem pa se mora čisti lug še kakšnih se¬
demkrat iz žehtnika odtakati, v kotel nazaj vlivati, tam
zavreti, in vroči zopet v žehtnik, sedaj neposredno
na perilo livati. Nazadnje pa pusti žehtnik polnega s
perilom in lugom kakšnih 7 ur po noči stati.

Zjutraj se perilo s taistim lugom izpere, zopet se
nese k potoku, tam se mora dobro  splakniti in tedaj
še le smeš reči, da si ga izprala. Tudi lug naj se na¬
zadnje izlije na gnoj, tam še hasni. Dosehmal si de¬
lala dva dni, treba ti je pa še perilo sušiti, nepopol-
noma posušeno prevaljati — in večidel še tudi z vro¬
čim jeklom preglajati. Prej ko spraviš perilo v omare
najbolje in še pred preglajanjem — treba ga je kos
za kosom ogledati od vseh strani, ali ni treba po¬
pravkov, in koj vse popraviti. Majhena luknjica se
loze zašije ali zakerpa, velika ti že dela hudo pre¬
glavico; prerano boš imela cunje, namesto perila.

Zastran šivanja je iznašel novi čas imenitno po-
lajsavo, šivalni stroj. Vendar je pri nas maloktera
hiša tolika, da bi sc izplačal tak stroj le za gospo¬
dinjsko potrebo.

42

Vlil. Vert.

Najbolj prijetna so pač tvoja opravila na v er tu,
tam si pri svojih ljubih cveticah pod milim nebom, in
penica žvergoli na jablani. Vert tvoj naj le bode prav
velik, da boš imela celo leto, in še dolgo po zimi dosti
zelenjave, kar je pravi pogoj za zdravje vseh tvojih
ljudi.

Da pa bodeš imela zmirom dosti, in zmirom spre¬
membo v skledi, ravnaj tako-le:

a) V spomladi, kar v začetku aprila že sadi perve
sadike, ki si je kupila v mestu pri vertnarji, če
nimaš lastne tople grede z oknom in slamjačami po¬
krite. Za te sadike boš dala malo krajcarjev, zatoraj
pa bodeš imela 14 dni poprej vže zelenjavo na mizi.
Seveda boš kupljene sadike zasajala le po eni gredi,
ali po dveh, sicer bi ti mraz morebiti delal preveč
škode; kakšnih 8 dni po pervih še enkrat zasajaj sa¬
dike iz tople grede — to bo dosti do tistihmal, ko
boš že mogla zasajati lastno prirejene sadike.

b) Pravi vert ti mora dajati vsaki čas,  po letu
vsakoverstne,  in zmerom mlade  zelenjave. To ni
tako težka reč, ali pamet je lepa reč. Treba je nam¬
reč vsako zelenjavo po dve do trikrat na leto, ali še
česteje nasejati, in pogostoma sadike presajati. Tako
dosežeš svoj namen. Grah n. pr. zlasti sladki grah,
salata, koleraba se daje po 3 krat in še večkrat na
leto pridelati. Kako neumno pa ravna gospodinja, ki
si je nasadila naenkrat celo polje same salate, ali
same kolerabe!

Salata po letu že cvete, pod cvetjem mora se jej
perje obirati. Koleraba se tudi ni mogla sproti pojesti,
dorasla je kakor mala buča, pa tudi diši blizo tako.
Greda za gredo naj se napolnjuje tako, da nekaj časa
vmes preteče; nektere reči seveda, ki celo leto potre¬
bujejo, kakor peteržiljka itd., se morajo v spomladi tudi
samo enkrat sejati. Zelje za zimo se tudi le jednok
pa na polji, ne na vertu sadi. V vertu imej le toliko
zelja, kolikor se ga povžije po letu, zatorej tam tudi
zeljne sadike po večkrat v časnih odstavkih nasajaj.

43

c) Že po leti misli na zimo, tudi na vertu pri¬
deluj za zimo. Meseca julija že imaš prazne perviČ
posajane grede. Takrat začni na njih saditi za zimo.
Takisto že tudi v pozni jeseni misli na prihodnjo
spomlad, nekaj gredic takrat nasejaj in nasajaj, druge
pa daj prekopati, da perst sperhni po zimi.

d) Da pa lehko imaš celo leto nekaj na vertu,
pristavil bom tukaj kratek časoslov.

V pozni jeseni nasejaj špinače, repinčeka in pe-
teržiljke, ter nasadi nekoliko zimske salate, ki ti potem
glavice nareja že v pervi spomladi. Repinček je jako
dober, zlasti po zimi, kedar še ni nobene druge zele¬
njave. Na plitev sneg imaš trositi le nekaj pepela, da
se solnčni žarki rajši lotijo snega. Sneg kmalu skopni,
in tako dobiš repinčeka iz pod snega v skledo. Tudi
vso tisto zelenjavo, ki ti v jeseni ni dozorela na vertu,
pusti tam n. pr. premajhne glavice zelja, ohrovta in
kolerabe. Rada boš obirala njihovo perje spomladi,
vse bomo jedli tačas rajši, kakor kislo zelje, repo in
korun, česar smo se naveličali po dolgi zimi. Spomladi
imaš največ dela; sejati je treba vse, kar potrebuje
do razvitka celo leto, n. pr. peteržiljko, zelerijo, zlato,
tenko korenje, rudečo peso. Zgodaj nasejaj in potem
razsadi salato, ohrovt, zelje, grah, zlasti sladkega, ko¬
lerabo itd. Pri tem smem omeniti, da nimam rad
ohrovta; zelje in koleraba sta bolj zdrava. Kumara
tudi ni kaj posebnega.

Po letu, kakor sem že rekel, napolnuj po večkrat
prazne gredice se sadikami, in glej, da bodeš imela
veliko zalogo pripravljeno za zimo. V ta namen sejaj
že začetkom avgusta, in pozneje še tudi nekolikokrat
endivijine salate, in razsajaj jo; tisti mesec razsadi
tudi kolerabo in ohrovt, ki malo da ne popolnoma do-
raste do zime. Zelo cenjeno sočivje je karfijol, kterega
mestjani drago plačujejo. Vendar se ne obnese povsod
dobro, po ravninah malo kje stori debele glave. Ali
na Pohorji blizo Slovenske Bistrice sem našel glave
kot skleda široke. Sejati in saditi ga je treba, kedar
zimsko zelje sejemo in sadimo. O špargeljnu tudi ne
bodem tukaj pisal, ker so predrage priprave.

e) Vsaka gospodarska knjiga, vsaki gospodarski
časopis vam vedno, vedno ponavlja, da je gnojnica

44

(živinska scavnica, ki izteče iz gnoja), mnogo vredna.
Vendar naši gospodarji in gospodinje vse premalo ver¬
jamejo, koliko zlata jim odteče po nemarnosti iz pod
hleva.

Premisli:  korenina nima zob, da bi mogla grizti,
ona le mora serkati, tedaj piti. Korenina tedaj gnoja
tudi ne more povžiti, temuč ona pije le takrat, kedar
je dež nekoliko persti in gnoja razmočil, da dobi te¬
kočino, namreč gnojnico pred-se. Zatoraj je gnojnica
toliko več vredna za vsako zel, kolikor ti rajši ješ
kruh memo pšenice. Komur tedaj gnojnica odteče po
bregu, tisti je ravno tako pameten, kakor če bi kruh
vergel v vodo, pšenico si pa ohranil. Zlasti pa je gnoj¬
nica jako dobra na vertu. Ko si porezala ali izrula
glavico salate, kolerabe itd., hitro zalivaj z gnojnico,
in zemlja ti je zopet pognojena, da drugi den že lehko
novo sadiko sadiš na tistem mestu.

Ne žabi tudi primernega prostora za cvetice,
ki so prav tvoja podoba, ako namreč ostaneš čista,
prijazna, pohlevna in lepa — kakor one. Bogatini si
napolnujejo velike prostore se samim cvetjem in lepo
cvetočim germovjem. Na kmetih jim ne moremo dati
toliko prostora, in zadovoljni smo, če smo ogradili s
cveticami svoje gredice.

IX. Klet.

Klet  je navadno dvojna pri vsaki hiši, za vino
ter za zelenjavo, korun, korenje, repo itd. po zimi.
Perva je gospodarjeva, druga pa tvoja. Snažno in suho
moraš tudi tam vse imeti, sicer pride gnjiloba, in vse
pokonča, kar si htela hraniti.

Meseca novembra moraš biti, kakor jazbec, prav
veliko zalogo moraš nanositi v klet, dosti premalo se je
še dosehmal zgodilo pri nas za zelenjavo po zimi; zavolj
tega se mora jesti v nekterih hišah kislo zelje po zimi
den na den, kar pa ni zdravo niti prijetno.

Lehko presadiš kakih 100—200 glav zelja iz svo¬
jega polja v klet, persti je treba tam nasuti, in zelje
s koreninami vred va-njo presaditi. Ni tolika težava,
če si tudi tam nasiplješ majhen breg persti, ki je poln
zelenjave od vsake strani. Med nasipavanjem namreč

45

sadi okoli celega brega vse, kar misliš hraniti po zimi,
da bode breg kakor jež.

Perst ne sme biti presuha že od začetka, vendar
po zimi se ne sme vode prilivati. Tudi čistega zraka
potrebuje zelnja klet, bodi si po obilnih špranjah
na oknu, ali po čestem odpiranji.

Da pa bode tečno in zdravo tudi tvoje kislo zelje,
moraš ga pazljivo trebiti vsega nečistega perja, in ve¬
neti mora nekoliko že prej, da ga daš rezljati. Pri
rezljanji prideni mu primerno soli, kumine, razrezanih
kutin, in brinjevih jagod. Na vsak način imej ga snaž¬
nega. Ti ga pokriješ navadno s cunjo, potem z deska¬
mi in na zadnje nalagaš težko kamenje. Med skisa-
njem se nabira nad deskami smerdeča voda, in namaka
cunjo, deske in kamenje. Ta smerdeča voda mora na
vsak način proč, predno vzdigneš pervi kamen. Kedar-
lcoli si zelja zajela, oprati je treba cunjo, deske in
kamenje, in še zelje samo poplakniti. Potem zapiraj
in prilij nad deskami čiste  vode toliko, da zrak ne
more notri.

Takisto ravnaj tudi s kislo repo, ki je že na sebi
bolj lehka jed, zelenjavi bolj podobna od kislega zelja,
tedaj vse časti vredna.

Korun ne zahteva kaj drugega, nego pogosto pre¬
biranje, da se varuje gnjilobe — ali za to pa tudi ni
nič posebnega. Ne tlači svoji družini želodca pre-
često s koranom. Očitno slaba in nezdrave jed je koran
proti spomladi, lcedar že kali. „Repa, korenje — slabo
življenje 11 , — pravijo sicer — ali verjami, da je še
boljše življenje, kakor ga od korana dobiš.

X. Domača živina.

Pravični ljubi tudi živino,  in verla gospodinja
je tudi ne bode zanemarjala.

Nedavno so „Novice“ dokazale, kako živo potrebno
je živini, zlasti kravam, obilno  klaje. Res čuden, pa
vseskozi resničen račun je bil. Gospodinja, ki ima le
toliko kerme, da bi za silo preživila 3 krave, bolje
stori, če redi le dve kravi. Ker od treh krav, slabo
nakermljenih, ne dobi toliko mleka, kakor od dveh
krav, dobro nakermljenih.

46

Hlev mora biti snažen, to je pogoj za zdravje
tudi pri živini. Tla morajo viseti, da scavnica od¬
teče, pa le iz hleva, nikakor ne iz tvojega posestva.
Med hlevom in med gnojiščem naj bode jama, kamor
se steka gnojnica iz obeh krajev, če je mogoče tudi
iz svinjaka po pokritih žlebih. Tudi jama naj bode
pokrita, ter po tleh in straneh zazidana.

Kedar se bliža pohleven dežek, takrat nosi v sta¬
rem škafu ali sodeku, ali vozi gnojnico na vert, na
travnike, na polje itd., obilno se ti trud poverne.
Iz jame tudi polivaj včasih gnojišče.

Naša stara knjiga „Umno kmetovanje 11  priporoča
še nekaj. Pravi namreč, da smrad, ki puhti iz gnoja,
ter iz scavnice, ima tudi v sebi veliko gnojivno moč;
treba ga je tedaj vezati, da ne more spuhteti. To se
zgodi, če se scavnici hitro pridene razdrobljen železni
vitrijol; tega se namreč nekoliko trosi po žlebih, kjer
odteče scavnica. Tako sem začel ravnati, pa še le pred
4 meseci in nimam še lastne škušnje, ali se izplača.

Ker je stelje že tudi vedno manje, in ker se hosti ne
bi smela stelja vedno jemati — (ona si mora sama
pognojiti z listjem in dračjem, sicer nje tako nobeden
ne gnoji) — zatoraj jemljejo steljo že povsod, kakošne
pač dobijo. Vinorejci okoli Maribora steljejo že neko¬
liko let žaganice in oblanje, in prav zadovoljni so z
onim gnojem, ki se s to steljo napravi. Kolika škoda,
če pomislimo, da leto za letom voda odplavi to¬
liko žaganic izpod žag!

Vse to spada prav za prav v gospodarske bukve
— vendar se zanašam skoro bolj na gospodinje, da
bodo odpravile vsako potrato. Bival sem nekdaj 2 leti
pri pametnem gospodarji, ki si ni dal odteči kapljice
iz hleva. Ko sva se nekdaj sprehodila na kmetih, našla
sva nemarno gospodarstvo, iz kterega je černa gnoj¬
nica odtekala po cesti blizo hiše. Joj meni, pravi moj
tovarš, kar z žlicami bi htel vse to zajemati!

Kedar hočeš kravo dojiti, moraš poprej vime in
svoje roke umiti, nesnaga ne sme biti nikjer. Niti
pri svinjah, ker tudi svinja se ti bode bolje redila, če
bo snažna.

47

XI. Dušna hrana.

Vem, da si se že naveličala vednega kreganja —
ali zadnji odstavek moje knjige je še tudi važen; prav
za prav bi smel pervi biti. Skerbeti moraš namreč
svojemu rodu in vsej družini ne-le za telesno, temuč
tudi za dušno brano.

človek ne živi le s telesom, temveč tudi z dušo;
tudi duša potrebuje den na den svoje hrane, sicer
oterpne. Pa glej čudo! če imaš pred seboj skledico
mleka,-in ga sama popiješ — tedaj si se sama redila
ž njim,  v nobeden drugi ne povžije ničesar od tistega
mleka. Če se pa zapoje lepa pesem, ali če se je pri-
povedala lepa pripovedka, veselili so se ž njo vsi po¬
slušalci, in še več. Pesem in pripovedka zavolj tega še
niste zginili — kakor mleko v tvojem želodcu — nego
jutri in čez leto dni se lehko zopet zapoje tista pe¬
sem in pripoveduje tista pripovedka. Dušna hrana je
tedaj neporabljiva, in neumerljiva že to ti mora
pričati, da duša tudi ni porabljiva, ni umerljiva, kakor
njena hrana. Tudi dušne hrane moraš imeti veliko za¬
logo in vsakoverstno. Deco mika kaj druzega, ko do¬
raslega človeka. Premalo, mnogo premalo se stori pri
nas Slovencih za dušno hrano. Razgovor in molitev
sta sicer nam vsem za vsakdanji (dušni) kruh, ob ne¬
deljah pa imamo Božjo službo. Ali treba je vsaki den
tudi nekaj soli — in soli bi najrajši primerjal dober
časopis.  Saj pol ure na den, bodi si po obedu, ali
po večerji boš že našla zato, da čitaš nekaj. Po vsem
svetu se godi zmirom kaj novega, koristna orodja se
iznajdujejo, nove postave prihajajo, čitamo o sreči in
nesreči drugih ljudi, ki smo vendar vsi bratje med
se k°j- Vse ljudstvo začne premišljevati; časnikarji
pridno pišejo, kako bi si Slovenci svoje stanje zbolj¬
šali doma in v deržavi. Časopis ti poroča o vsem
tem, in sama začneš premišljevati, in zdrava pamet bo
že uganila, kaj je res boljše. Tako ti časopis tvoje
misli vzbuja vsaki den, kakor sol omladuje tvojo kri.

Lepa pesem  pa ogreje tvojo dušo, kakor vince
tvoj život. Pesmi saj ni treba priporočati slovenskim

45

gospodinjam, hvala Bogu, da imamo pregovor: Lepe
pesmi glas, sliši se v deveto vas!

Kakor pa verla gospodinja nikoli ne bo živela iz
rok v usta — da bi namreč le toliko imela pri hiši,
kolikor misli jutri kuhati — nego polna mora biti
žitnica, klet, jedilnica, takisto ti je treba tudi velike
zaloge za dušno hrano. V mladosti si nabiraj znanosti
dovolj; le nauči se lepih starih pesmi in pripovedek
iz maternih ust, na sedmo leto vse prav pride. Le
nauči se v šoli, kolikor se moreš naučiti. Nič ne de,
če boš več vedela, ko tvoj mož; mikalo ga bode tebe
poslušati, namesto da bi hodil v kerčmo. Stalno zalogo
dušne hrane pa si napravi z dobrimi knjigami,  v
kterih se ohrani dušna hrana sto in sto let, pa je nič
ni manje, akoravno jo vživaš. Vsaka hiša na Slo¬
venskem bi morala vsaj gleštati 3 gl. na
leto; 1 gl. za družbo sv. Mohor a, 2 gl. pa za
slov. Matico.  V petih ali v desetih letih si nabereš
od teh društev že precej knjig, po tem imaš lepo
dušno zalogo. Po dolgih zimskih večerih si bodete
vedli doma kaj boljega čitati, kakor sanjske bukve;
razgovor o knjigah Mohorskih in Matičnih bo dosti
več vreden, nego ponavljanje starih vraž ali molčanje.

Kakor človek rad ima včasih kaj sladkega, tako
se duša tudi veseli smeha; dobra šala ni kar si bodi.
Tudi veliko gostovanje nas mika včasih, takisto te
bode mikala beseda v bližnji čitalnici, ali tabor
pod milim nebom. Le udeležuj se takih dušnih veselic,
hasnile ti bodo že v tem, da si dobila dober kos dušne
hrane; pa tudi drugi hasek ne bode izostal, ker
navadila se bodeš premišljevati vsako reč. Jedna mi¬
nuta premišljevanja pred delom pa te bode večkrat
rešila polovice težav pri delu.

Bog vam daj veselja doživeti dosti po hiši in pri
deci; dal ga bode pridnim gospodinjam vsakako. Ali
sukati se je treba, sicer ne pride Božji blagoslov.
Sučite se tedaj — doma bolj, ko pri plesu, — da nam
ostane resnični pregovor: Dobra gospodinja hiši tri
vogle podpira — mož le jednega!

Slovenski Bučelarček.

Uvod.

Od nekedaj so bili Slovenci prijatelji pridnim bu-
čelicam in so jih z veseljem redili, kajti plačevale so
jim obilno ves trud in vso skerb z žlahtno sterdjo in
dragim voskom, ki je za cerkvene sveče neobhodno
potreben. Tudi sedanjim prebivalcem slovenske domo¬
vine verže reja teh marljivih živalic marsikaj dobička
in jim napravlja dokaj nedolžnega veselja.

Posebno so bučele pripravne za kmete, ki nimajo
zemljišča , za kajžnike in tudi za vse take rokodelce
na kmetih, ki bivajo večidel doma, kakor n. pr. za
vertnarje, gozdnarje, mizarje, kovače, črevljarje, kro¬
jače, kolarje in tkalce itd.; taki lehko morejo vsaki den
svoje bučele obiskovati in jim streči. Tudi duhovniki
in učitelji se radi s to kratkočasno rejo pečajo, kar
že to kaže, da je večidel pisateljev o bučelarstvu sled¬
njih dveh stanov.

Pa vendar najdemo še toliko krajev in vasi brez
buččl, kjer bi se prav dobro obnašale. Ali ni škoda,
da toliko v raznih cvetlicah shranjene sterdi leto
na leto pod zlo gre? — Koliko denarjev bi lehko
doma ohranili, ki jih vsako leto za med in vosek v
tuje kraje pošiljamo? — Sedanji čas, ki nam leto na
leto više davke in priklade nalaga, resno tirja, da no¬
benega postranskega pridobitka ne zanemarjamo, po¬
sebno pa takega ne, ki se vjame pri malem delu in trudu,
ob kratkem času in z malimi stroški, časi so sedaj
drugi, kot so bili nekedaj; treba je sedaj pazljivo gle¬
dati, da se dohodki množijo na vsako stran gospo¬
darstva ; kdor den denešnji ne misli na povišanje vseh,
še tako malih dohodkov, temu pred ali pozneje boben

zapoje.

Slovenski Bučelarček.

filter \

4

50

Kaj je mar temu krivo, da bučeloreja ne napre¬
duje tako, kakor druge panoge kmetijstva? — Mar¬
sikaj se je predjalo od teh dob, ko je bučeloreja pri
nas najbolj cvetela. V poprejšnjih časih so rabili za
vse sladkarije sterd ali med; odkar so pa sladkor ali
cuker znašli, spodriva jo ta zmirom bolj in bolj in jej
s tim tudi ceno znižuje; verh tega se dobiva sterdi
po železnicah boljši kup od takih krajev Evrope, Azije
in Amerike, kjer imajo bučele veliko boljšo pašo, kakor
pri nas, in toraj tudi sterdi veliko več nabero.

Tudi vosek, ki ga bučele iz povžite sterdi naprav¬
ljajo, ima že nekega nadomestnika. Dr. Scherzer, ki
je leta 1864 potoval na barki „Novara“ okoli zemlje,
pripoveduje, da je videl v južnej Afriki neki germ, ki
ima jagode z voskom napolnjene, imenuje se Myrica
cordifolia (Wachsbeerenstrauch). Dva delalca izdelata
na den cent voska iz jagod, kar jih šest ljudi nabere.

Bučelam se je pa tudi paša v naših krajih zelo
zmanjšala. Toliko gozdov je posekanih, travnikov ali
senožet v njive predelanih. Černilovje in resje, ki bu¬
čelam izverstno pašo daje, se sproti za steljo poseče.

Pri vsem tem je in bode bučeloreja še zmirom
važna in koristna ostala za kmetijstvo in narodno
gospodarstvo, ker nam marsiktere stroške odvrača in
premoženje dežele zelo pomnožuje.

Razun sterdi in voska nam hasnijo bučele na polji
in vertih, ker rodovitnost sadnih dreves in ajde mno¬
žijo. One nabirajo namreč cvetni prah na cvetlicah
sadnih dreves, pri tem opravilu veliko rodovitnega
prahu osteržejo na srednjo nitko cvetlice, ki se s tim
oplemeni in sad obrodi. Dve kmetijski učilnici v pru-
skej Šleziji ste po sporočilu Novic leta 1861 to reč
bolj na tanko skušali, in se prepričali, da je tam, kjer
so bili bučelnjaki blizo sadunosnega verta, drevje za
osem do deset odstotkov več sadja doneslo, če ravno
je kraj, lega, sadno pleme in njih oskerbovanje povsod
enako bilo. Posebno pripomagajo bučele k rodovitnosti
dreves ob deževnem vremenu; zmočen cvetni prah ne
pada sam od sebe na srednjo nitko cvetlice, in toraj
tudi sadri ni; bučele pa berž na pašo lete, če dež le
nekoliko odjeni' 1 , in razmočen prah na svoje mesto
spravljajo.

51

Ravno to velja tudi o ajdovem cvetu; bolj bučele
po njem letajo, bolj obrodi ta sad; zato pregovor:
„Ako bučele dobijo na ajdi sterdi, bode tudi ajde do-
velj za ljudi.“ —

Važnosti in koristi bučeloreje so posebno Rusi
dobro prepričani; o njihovem bučelarstvu poročajo No¬
vice leta 1859 to-le:

„BučeIa je Rusom kaj ljuba in domača živalica;
ruski kmetovalec ima posebno skerb za njo, in jo s
pravim veseljem glešta; znane so mu popolnoma na¬
vade in potrebe omenjenih živalic, in on ve vse
napake, ki jim vtegnejo škodovati, o pravem času od¬
vračati. Skoraj pri vsakej hiši je poseben vert za bu¬
čele, kjer bučelnjak, poln panjev, dostikrat do sto in
še več, napravljen stoji. Vedno mora kdo na bučelnem
vertu biti, ki ve z bučelami v čaker hoditi, in opravlja
dela, kakoršnih bučelarstvo potrebuje, ali pa leži v
majhnej koči, ki je s slamo krita, kakor zvest bučelen
čuvaj in oskerbnik. Panjevi (sodi) so po navadi iz štiri
črevlje dolgih in do dva črevlja širokih in izdolbenih
klad napravljeni; kjer še nimajo enačili klad, jih na¬
pravljajo kakor pri nas sode, iz posamesnih dog, in
jih z obroči nabijejo, kterih pa ne pokladajo, kakor
naši bučelarji, ampak jih po koncu postavljajo. Po zimi
hranjujejo panjevc v koči iz slame napravljene], kjer
so zimskega mraza popolnoma obvarovani.

Na Ruskem imajo sem ter tje veliko lipovih gozdov,
neizrečeno veliko ajde, tu in tam tudi dovelj maka se¬
jejo, in na širokih ravninah raste po celej ruskej de¬
želi tudi obilo cvetlic, kjer bučele posebno bogato pašo
dobivajo; ni tedaj čuda, da so Rusi izverstni bučelarji
in da pridelajo sila veliko medu, kteri je prijetnejši
kakor uni iz planinskih krajev. 11

Bučeloreja pa ni le samo važna in koristna, ampak
tudi prav kratkočasna, zmirom ima bučelar pri svojih
živalicah kaj pogledati in opazovati; v nedeljah po božjej
službi našel ga boš, če bučele lete, gotovo pri njih v
kakej senci; njih šum in brenčanje mu je najvbranejša
godba; pri tem je bolj vesel in dobre volje, kakor
njegovi sosedje, ki pri kvartali ali pri glažku sede.
Kako ga veseli, če po dolgem čakanji nanagloma za¬
želeni roj iz panja (korita, soda) pridem in se okoli

4 *

52

buCelnjaka verti. Hitro skoči na noge, in opazuje, kam
bo potegnila in kje se bo vsedla vesela, šumeča družba.
Kmalu ima pripraven panj pri roči, in kako se mu
dobro zdi, če ima roj srečno v novem prebivališču.
Komaj je mladiča na. svoje mesto postavil, že spet
drugi ali tretji panj rojiti začne. Tekoj pokliče po¬
močnikov , da se mu roji ne zmešajo, ali pa da mu
pomagajo jih v verše vjeti. Zvečer pa gre zadovoljen
gledat, kako mu raste število panjev in upanje na bo¬
gato žetev jeseni. Pa tudi ta čas se približa, deže
se mu napolnijo s sterdjo, med se nareja in medar
mu našteje gotov in lehko prislužen dobiček.

Mislil si boš, dragi bralec, tudi jaz sem že davno
želel koristnih bučelic si napraviti, pa kaj pomaga, ker
ne vem, kako gre ž njimi ravnati. Na to ti odgovorim:
Vsaki se mora učiti, bolj poznaš delo, bolj ti pojde
od rok in več dobička ti bo verglo. „Bučelar mora
srečo imeti, če ne, ni nič“, — sliši se pogostoma. Res
je to, ali to velja od vsakega dela. Kdor umno ne
ravna, ali je nečimeren, ne bo nikdar srečen. Vreme
in dobra lega imate res veliko moč črez bučele, pa
tudi skerb za nje, vednost in pridna strežba je ima
ravno toliko. Kdor nima dosti vednosti o bučeloreji,
naj vpraša skušene bučelarje in pridno prebira bukve,
ki ga o tem poduče. Zato ni zadosti, da si kupiš ne¬
koliko panjev in jih v bučelnjak postaviš, umeti moraš
tudi naravo ali natoro teh prečudnih božjih stvari in
vedeti, kaj o raznih letnih časih pri njih opraviti imaš.
Morebiti ti bo iz začetka prijazen sosed, ki se tudi z
bučelami peča, marsikaj povedal in pokazal, kako gre
ž njimi ravnati, pa le prerado imajo nekteri bučelarji
to muho, da svojih skrivnosti ne razodenejo vsakemu.

V tej zadregi pomagajo začetniku bukvice, ktere
kratko in lahkoumevno povejo, kar so skušeni buče¬
larji o natori bučel dosedaj za gotovo zvedeli in kako
gre ž njimi po njih naravi ravnati. Drugi narodi, p.
Nemci, Francozi in Lahi, imajo dosti takih knjig, ki
bučelorejo bolj ali manj obširno razlagajo; naše slo¬
vensko slovstvo o bučeloreji pa se začne še le od leta
1792. Slavna cesarica Marija Terezija, vneta za blago¬
stanje svojih podložnikov, za povzdigo kmetijstva in
njenih panog, tudi bučeloreje ni pozabila. Poklicala je

53

slovečega kranjskega bučelarja Antona Janša-ta
iz Rodinske fare na Gorenskem, naj pride na Dunaj
in uči umno bučelarstvo na očitnej šoli. Učencem pa
je bilo treba bukev v podporo njegovih naukov, ali
Janša sam pisati ni znal; toraj je dal, kar je ustmeno
učil, in pri svojem bučelnjaku naDunaji tudi v djanji
skazal, po Celjskem okrajnem komisarju Blažu Ku¬
merdeju  nemški sostaviti in natisniti. Te buk-
vice je leta 1792 z nekterimi dostavki pomnožene v
našem jeziku na svitlo dal Janez Goličnik,  župnik
v Grižah na Štajerskem pod naslovom: „Antona Jan-
šaja, cesarskega čebelarja popolnoma po-
dučenje za vse čebelarje,  na  kaj  za  eno  vižo
taisti od svojih čebel, brez tega, da bi nje
podirali ali pa morili — 1. en bogatejši
dobiček, kakor dosihmal, lehko zadobijo;
2. vender vse čebele pri življenju in dobri
moči ohranijo; 3. vsakteri panj čebel do
svoje smerti lehko vživajo in še svojim de¬
dičem  zapustijo. 11  — če bi se bile te bukvice
bolj razširjale in prebirale, ne bi bilo skoro mogoče,
da bi bučelarji še den denešnji svojih pridnih živalic
v zahvalo za ves njih trud pri podiranji panjev z
žveplom pokajali in morili, kar pa še sedaj sploh de¬
lati vidimo. Omenjenih Janša-tovih bukvic je le redko
kje kak iztis med ljudstvom, zato je vsem prijateljem
bučeloreje zelo vstregel Jurij Jonke,  župnik na Ko¬
čevskem, ki je svojega „kranjskega čbelarčika“
izdal, kteri je bil leta 1844 v drugo natisnjen, kar
jasno priča, (la je bilo slovenskim bučelarjem zmirom
bolj mar, temeljitih vednosti o bučeloreji si pridobiti.
Tudi Zalokarjevo „Umno gospodarstvo"  ima
kratek, pa prav jedernat nauk o tej reji. Bukev o bu-
čelni reji, v Gradcu 1. 1831 natisnjenih, ktere Jonke
omenja, nisem mogel v roke dobiti.

Marsikteri prav izversten sostavek bučelarjem v
poduk je shranjen tudi v raznih tečajih naših vse
hvale vrednih „Novic.“

Slovenci imamo sedaj še le malo slovstvo o buče¬
loreji; bogatejše slovstvo pa nahajamo pri naših nem¬
ških sosedih. Eden izmed pervih spisovateljev je bil
župnik Širah;  ta je pervi učil, da so delavne bučele

54

nepopolne samice, da morejo bučele iz vsakega jajčica,
ki ga matica v piskerce za delavne bučele znese, ma¬
tico izrediti, če stara pogine ali če se nalašč iz panja
povjame. Širah je toraj oča umetnih rojev ali narejen-
cev, ali preganjalcev. Griesinger  je 1. 1769 spisal:
„Vollstandiges Bienenmagazin,“  ki marsikaj
dobrega obseže. Veliko izverstnejši je dr. Mager-
stedt-ov „der praktische Bienenvater“,  ki je
bil 1.1845 drugič natisnjen. „111 usti'ir ter neuester
Bienenfreund,“  ki so ga izdali Beyer, Ktihner
in Kristen  je 1. 1867 že 4. natis doživel. Kako gre
slamnaste panje narejati in ž njimi ravnati, to učijo
izverstne bukve: ,,D i e K o r b b i e n e n z u c h t,“ 3. natis
1. 1866; spisal jih je Rote  v Glogavu. Četerti natis
v Pragu natisnjene knjige: „Klaus, d er Bienen-
vater  a u s B o h m e n,“  je posebno izversten in vreden,
da bi ga si omislil vsak bučelar, ki nemško ume. Za
učitelje bučeloreje je najbolj pripraven: „Leitfaden
fiir den Unterricht in Theorie und Praxis
einer rationellen Bienenzucht; 11  spisala sta ga
Schmied in Kleine  1. 1865. Najnovejše in najbolj
učeno delo je Berlepš-evo: „Die Biene und
ihre Zucht mit beweglichen Waben in Ge-
genden ohne Spatsommertracht.“

Med vsemi nemškimi spisovatelji pa najbolj v  slovi
župnik Dzierdzon  v Karlsmarktu v Pruskej Šleziji;
on je oče panjev z gibljivimi satniki (bewegliche Fla-
dentrager). On je take panje izum el in napravil, da
moreš sat za satom v roke vzeti, pregledati, očediti,
podrezati, s sterdjo napolnjene sate odvzeti in mesto
njih prazne djati, da se pri dobrej paši spet s sterdjo
napolnijo. Lehko vidiš, kakšna je matica, in umetnih
rojev ne moreš lože narejati, kakor pa s takimi panji.
Ta preimenitna znajdba še le bučelarju popolno oblast
da nad svojimi živalicami; on more, kakor je treba,
sedaj bučele in njih satove združiti ali pa razdeliti;
tudi more celo družino v drug panj predjati. Po tem
načelu so skušeni bučelarji različnih panjev si izmislili
in ne morejo dosti hvaliti, kako ročno je s takimi
panji ravnati.

Ker so pa taki panji veliko drugači od naših na¬
vadnih, tudi veliko draži in za preseljevanje nepripravni,

55

zato sva se z učiteljem v Skočidolu g. Kuhi er-jem  po¬
gosto posvetovala, kako bi se dali naši navadni ležeči
panji po tem načelu in cenejše prenarediti. Najdla sva,
da se to da izpeljati. Po tej misli narejene panje
imava že sedem let,  in sva ž njimi prav zadovoljna.
Dvakrat je omenjeni gospod učitelj pri razstavi c. k.
kmetijske družbe v Celovcu za take panje perva častna
darila prejel.

Ako je kteremu bučelarju všeč te panjeve posku¬
siti, — da si jih lahko po priloženem obrazcu narediti.
Na Koroškem so si jih že nekteri bučelarji omislili in
se ž njimi hvalijo.

Marsikaj novega se najde v bukvah popred ime¬
novanih nemških spisovateljev, kar je bučelarju vedeti
dobro in koristno, in se ne najde v Janša-tovih in
Jonke-tovih spisih. Kar sem tedaj pri svojej bučeloreji
sam skusil in se od slovenskih in nemških veljakov v
bučeloreji priučil, sostavil sem kratko in lehkoumevno
v tem spisku; ne da bi hotel zvedene bučelarje še le
učiti, ampak hotel sem veselje do te koristne reje bu¬
diti in začetniku kratek navod v roke dati, da saj
najpoglavitnejša pravila zve, kako gre z bučelami rav¬
nati, da bo pri njih srečo in veselje imel.

Kdor pa ne more bučel rediti, zvedel bo saj to
iz knjižice, kako prečudna stvar božja je mala bu-
čelica , ktera je že od stvarjenja sveta sem svoje delo
ravno tako umetno opravljala, kakor je še den denešnji
opravlja; ktera je od nekedaj po prirojenem nagonu v
tako lepo vredjenej družbi živela, kakor še sedaj živi,
da je prav za prav izgled srečne deržave , kjer vlada
pokorščina, mir, edinost, delavnost in blagostanje pod¬
ložnikov.

Idi tedaj, mali bučelarček po vseh straneh naše
ljube slovenske domovine; zbujaj ljudstvo, naj se pov¬
sod poprime te koristne in kratkočasne reje; pokaži
začetnikom, kar jim je vedeti neobhodno potreba, da
ne bojo, če jih kaka nesreča zadene, prenaglo zgubili
veselja bučel rediti; pozdravi pa tudi vse izurjene bu¬
čelarje, ki jih je dosti na Slovenskem, in jih prosi, da
ti ne zamerijo, če nisi ž njimi v vseh rečeh ene misli.
Veselje do bučeloreje buditi naj bo tvoj pervi namen.

56

L

Prirodopisni del.

§. 1. Bazna plemena bučel.

Po vsej pravici prištevamo pridne bučeliee naj-
čudnejšim in najkoristnejšim zaželkom. Žive vedno v
društvu; ena družina jih šteje po dvajset do šestred
tisuč. Nahajajo se po vseh krajinah peterih delov
sveta, kjerkoli je le paše za nje. Vendar niso povsod
enako velike, tudi barv so različnih; veče so laške
bučele od naših domačih, manjše pa afrikanske; laške
so rumenkaste, afrikanske ali egiptovske pa rudečo-
rumenkaste.

Bučele so bile izperva divje živalice, in so prebi¬
vale v duplinah votlih dreves, ali pa tudi po spoklji-
nah skalovja. S sladko sterdjo so se pa ljudem kmalu
prikupile; jeli so je vdomačevati in kakor svoje preko-
ristne živalice prav skerbno rediti. V ta namen je bilo
treba opazovati njih prečudno društveno življenje, in
zvedeti, kar jim ljubi ali škoduje. Učili so se roje, ki
so hoteli pobegniti v svoja pervotna gozdna prebiva¬
lišča, vsajati v izdobljena korita in jih zavoljo lože-
ga oskerbovanja in veče varnosti na pripravne kraje
postavljati.

Kmalu so zapazili, da bučele niso vse enake; da
nektere marljivo na pašo lete, tačas ko druge brez
dela pred panjem veselo brenče in si kratek čas de¬
lajo, kakor brezposleni bogatini, ki ne vejo in ne umejo
drugega dela, kot jesti in piti in se kratkočasiti, tačas
ko se kmet pri terdem delu na polji poti. Zapazili
so tudi, da ves roj za neko posebno bučelo dervi, in kamor
obsede, tam tudi roj obsedi. Spoznali so jo za kraljico
cele družine; vendar vedeli niso, niti v čem ima tako
moč, niti čemu da je. Mislili so, da je ta mogočen

57

kraljic gotovo to bučelam, kar je kuram petelin. Celo
učenjaki prirodoslovja so še pred dve sto leti imeli tega
kraljičaza samca. Še le sloveči anatom Swammerdam
je pri raztelesovanji teh žival z drobnogledom spoznal,
da je ta kraljič samica ali kakor pravimo: matica.

Vsled teh preiskav je mogel tedanji izverstni bu-
čelar Širah,  župnik na Lužickem, očitno učiti:

V vsakem panji ali sodu so trojna plemena bučel;
kraljica ali matica, ki je edina popolna samica; trotje
so samci, vse druge bučele (muhe) pa so polutani ali
pohitanke. Pervo in drugo je res, ali delavke niso po¬
lutani, ampak nepopolne samice; to je leta 1813 go-
spodičina Jurine s svojimi preiskavami jasno dokazala,
in so tudi preiskave najnovejših časov popolnoma po-
terdile; tudi sam se tega lehko prepričaš, če daš
panju, ki je brez matice, sat z jajčici za delavke;
kmalo bojo bučele celice, v kterih hočejo matico izre-
diti, razširile, da more mladič popolnoma izrasti; v 16
dneh bo popolna matica iz stolpiča prilezla.

Potem takem imamo trojnih bučel v vsakem panji:

Podoba 1.

Matica.

a) Matico,  ki je edina popolna samica, in mati
vseh drugih bučel.

b) Trotje,  ki so samci; teh se nahaja nektere
sto, ki pa ne gredo na pašo, tem več pa sterdi povži-
jejo; toda teh požeruhov delavke ne terpe dalje, kot

58

Podoba 2,

Trot.

od spomladi, ko se izvale, do avgusta; tedaj se začne
bitva pri vseh dobrih panjih in ne jenja pred, da je
zadnji trot iz panja pregnan,

c) Vse druge bučele so nepopolne samice, te
same delajo, sterd nabirajo in satovje zidajo, toraj
imenujemo jih delavke ali muhe.

§. 2. Zunanji in znotranji deli bučel.

Život te živali ima tri, s tenko, okroglo in votlo
kožico sklenjene razdelke: glavo, persi in zadnji život
ali zadek.

Glava trotova  je okrogla; veči stranski očesi
se dotikata na temenu, mala tri pa niže stoje, kar
zelo zmanjša z gostimi ščetinicami močno obraščen
obraz in čelo.

Podoba 3.

Delavka.

59

Glava matici n a je kakor serce okroglasta,
čelo in teme z dolgimi in gostimi ščetinicami obraščeno.

Glava delavčina  je še bolj sercu podobna, na
zgornjem koncu nekoliko vderta, pri straneh od zgoraj
navdol zelo stisnjena, gosto obraščena in zadej proti
herbtu nekaj izdolbena.

Glava ima tri razdelke: oči, tipalnici in usta z
rilčkom ali sesalom.

Očes  nahajamo pet, kakor pri vseh kožokrilcih;
dvoje večili in troje manjših. Par večili stoji na obeh
straneh zgornje glave; posebno veliki ste trotovi,
manjši matičini, še manjši pa delavčini. Vsako teh
očes kaže z drobnogledom 3500 malih, šesterovoglatih,
satu podobnih očesic. Pod dvema večima stoje v tri-
voglu tri manjša očesa.

Med dvema velikima očesoma se gibljete dve vpog-
njeni tipalnici,  s kterimi sterd od daleč obvohajo.

Usta  obstoje iz zgornjih in spodnjih čeljustnic,
ustnic in sesala, ktero je pri delavkah najdaljše, krajše
pri matici, najkrajše pri trotih.

P er s a so sestavljena iz treh nepopolnih obročkov,
na kterih je priraščenih treh parov nog. Prednji in
sicer najkrajši nožiči, le samo pri delavkah s ščetico
in jerbaščkom prevideni, pa za nabiro cvetnega prahu;
da se more lože prijeti, ima vsaka noga dvoje vkriv-
ljenih kavljičkov.

Kril ali perutnic  je čvetero, ki so prezorna in
z žilicami premrežena; prednja krila so veča od zadnjih.
Ona pokrivajo skoraj ves zadnji život delavke, kraljice
na pol, pri trotih pa še mimo mole.

Na zadnjem životu je spodej in zverhej šest pol-
obročkov,  kteri kot deskice na strehi drugi dru¬
gega krijejo; med njimi se nareja vosek, če bučela
dobro pašo dobi ali se prav dobro pita.

Želodček  je dvojen; zgornji hrani naserkan in
se zelo vodčn med; tu se prekuha, izčisti in zgosti,
da se potem v celice izbljevati in shraniti da; spodnji
pa prebavlja živali potrebni živež.

Bučela se odihuje po štirih dušnikih;  dvoje
Jih je na persih, dvoje pa na straneh zadnjega ži¬
vota; po slednjih stopa zrak v dva mehurčka, ki sta

60

mesto pljuč; ta ga ženeta dalje v persa in druge kraje
zadnjega života.

Želo je dano tej živalici zabrambo; ž njim urno
piči in strup v rano izliva. Želo je ostra in tanka cev;
matičino je zakrivljeno in jej služi, če jajčice nese,
delavčino pa je ravno in tiči v pokoji v posebnih
nožnicah. Troti nimajo tega orožja. Matica razun
druge matice ne piči nikogar, delavka pa vsakega
pravega ali domišljenega sovražnika. Strup, ki ga po
želu v rano izliva, se napravlja v posebnem mehurčku,
ter je močno dišeča mravlinja kislina. Želo ima devet
nazaj zakrivljenih kavljičkov, toraj se ne da lehko iz
rane potegniti, temuč v rani obtiči in pogosto še stru¬
pen mehurček seboj potegne in poterga, da bučelica
pogine.

K r i teče kakor pri drugej živali iz serca po vsem
životu, da nadomestuje, kar se je porabilo in pozgu-
bilo. Napčno so menili nekteri, da ima bučela hladno
kri; ako ne bi imela lastne gorkote, odkod bi pa bilo
toliko gorkote v močnih panjih? —

§. 3. Matica in njen začetek.

Najimenitnejša in neobhodno potrebna vsakej bu-
čelnej družini je matica, kraljica in mati vseh delavk
in trotov; ona ne terpi druge zraven sebe; tudi delavke
se le ene same derže in druge preženo ali pa pomore.
Izleže se matica iz ravno takih jajčic, kakoršnih vi¬
dimo v celicah za delavke ali navadne bučele; samo
da je za njeno izrejo veče zibeli potreba, ki se matičin
stolpiček, turenc, matičina zibel, kufa ali matičnjak
imenuje.

Spomladi, če ima panj dosti muh, obilno sterdi
in mnogo zadelanega ploda, se prično priprave za roje
in za izrejo mladih matic. Na spodnjih robeh satov
zapaziš tedaj okrogle rujavkaste in želodovej skledici
zelo podobne celice, ki so veliko veče od navadnih in
navdol visijo. To je začetek matičine zibeli, narejene iz
starega rujavkastega voska. Matica znese v vsako teh
skledic eno jajce; črez tri dni se izvali iz njega li¬
činka, ki je podobna malemu belemu červičku, kterega
delavke skerbljivo pitajo, da v 5 dneh popolnoma do-

61

Podoba 4.

Matičini stolpiči.

raste. Zdaj pokrijejo delavke te zibeli, ktere so den na
den tako podaljševale, da so želodu podobne, z vošče¬
nim pokrovcem. Zadelana ličinka se v 8 dneh spre¬
meni v bubo in buba v popolno matico. Matica godni
tedaj navadno 16 dni; če pa kteri panj preženeš in
prisiljenca narediš, primeri se pogosto, da bučele na¬
mesto jajca že izvaljenega červička izvoljijo , dobro
pitajo in mu matičen stolpiček sozidajo; takrat ne po¬
trebuje toliko časa k godnenju, včasih samo 11 do 12
dni. Taki stolpiči se ne nahajajo na robeh, ampak na
straneh sata.

Če je odperla najgodnejša matica svoj stolpiček
in izlezla, ter najde še več zadelanih matičnih stolpi¬
čev, hiti precej jih pokončat; stolpiček na strani s
čeljustmi preje in v njem zaperto matico z želom
umori. Delavke umorjene ali še na pol žive matice iz
celic potegnejo in je spravijo iz panja.

Hočejo pa rojiti, puste le, da samo ena matica
izleze in jej ne puste drugih moriti; za to postavljeni
stražniki stolpiček obdajajo in zaperto matico pri stran-
skej jamici pitajo. Prosta matica leta vsa serdita okoli
in poje: ti ti ti, zaperte pa se jej odglašajo z zamolk-

62

lim glasom: kva, kva, kva. Glas proste matice je zelo
podoben glasu otroške trobentice, zapertih pa kva¬
kanju žab. Dokler to petje slišiš, ki je po noči zelo
glasno, smeš še zmirom roja pričakovati; kedar pa ono
vtihne, takrat je gotovo znamenje, da panj noče več
rojiti in da je nepotrebne kraljice odpravil.

§. 4. Podoba matice.

Matico prav lehko razločiš med vso družino. Glava
je bolj okrogla, život z zadkom daljši in na spodnjem
kraji rujav, in tem rujavejši, čem starejša je matica.
Perutnice pokrivajo le pol zadka; ona hodi počasno
in noge daleč saksebi stavi.

Podoba štev. 5 kaže matičino glavo od spredaj,
kakor jo drobnogled povekšano kaže. Na straneh se

Podoba 5.

Matičina glava.

vidite veliki stranski očesi, s kterimi, kakor priro-
doslovci mislijo, matica v daljavo vidi. Eazun teli očes
je, kakor podoba štev. 6 kaže, še troje manjših in
okroglih, s kterimi vidi bližnje stvari; stoje v trivogM

63

Podoba 6.

Matičina glava.

na glavi, ter so močno s ščetinicami obraščena. Med
stranskima očesoma vidiš tipalnici (pod. 5), ki ste se¬
stavljeni iz 13 udov. Sploh se misli, da ž njima voha.
Dalje vidiš spodnjo in zgornjo ustnico, skranje in je¬
ziček ali sesalo; to se da raztegniti, in ž njim med liže.

§. 5. Plemenenje ali praženje matice.

Mlada matica prej ne nese jajec, dokler ni opra¬
žena, oplemenjena, ali obrejena; to se pa ne godi v panji,
ampak zunaj pod milim nebom. Vsaj enkrat mora
vsaka matica prašit iti, sicer ne nese jajec obo¬
jega spola, ampak samo možkega. Sloveči Janša je
pervi prašenje matice na tanko opazoval in popisal
(v svojej knjigi „Vollstandige Lehre von der Bienen-
zucht“, Wien 1775). Mlada matica gre večidel od ene
do treh popoldne spremljena od šumeče množice trotov
in delavk iz svojega panja; vendar ne zleti hitro na¬
prej, ampak z glavo proti svojemu panju obernjena v
okrogu leta in sod ogleduje, da ga od sosednih lehko
spozna; potem pa s troti naglo odleti. Prašenje se
zgodi v zraku, trot pa, kteri je oplemenil matico, pri
tej priči pogine. Črez četertinko ali pol ure prileti
oplemenjena matica spet nazaj, ferče ogleduje svoj
panj in slednjič se va-nj poda.

Ce je bil pervi izlet brez vspeha, gre drugi ali
tretji den spet prašit, ali panja ne ogleduje več, ker
si je že dobro zapomnila njegovo podobo in mesto.
Domu prišlo matico delavke z veselim šumom sprej¬
mejo in za njo v panj potegnejo; ako se pa zgubi ali

64

v drug panj zablodi, dajo brezmatične bučele to ne¬
srečo berž na znanje, ker do terdega mraka nemirno
letajo po panjevej bradi in bučelnici, kakor bi česa
iskale. To uganjajo še nektere dni, dokler se vsa družina
po malem ne razide; tak panj je tedaj zgubljen, ako
mu berž ali vsaj drugi den druge matice ne daš, ktere
pa ne smeš proste v panj spustiti, ampak v matičini hi¬
šici zaperto med bučele djati; ko jo delavke od vseh
krajev obsedejo, potem še le smeš spustiti jo, ker je to
gotovo znamenje, da jo hočejo za svojo matico imeti.

Če matica zavolj neprestalega deževanja ni bila
oprašena, nese le trotova jajca, panj je zgubljen in
mu ni več pomagati.

Da se li spoznati, ali je bila oprašena matica ali
ne? Lehko in gotovo. Če pride matica nazaj, in vidiš,
da je njen zadek zelo odpert, in bela nitka od njega
visi, tedaj je to gotovo znamenje, da je oplemenjena.
Delavke gredo potem pri izrojenem starcu hitro na
svoje delo, urno ven in noter lete in hlačice nosijo;
pri drugičih in tretjičih pa terdo vkupaj sede satovje
zidajo; tudi so zelo serdite, če se panju približaš in
ga odpreš. Dokler matica ni oprašena, ne začnejo sa¬
tovja delati; toraj kaže novo satovje, da je v panji
vse v pravem redu.

Matica oplemenjena je za svoje žive dni rodovitna
in po svojej volji jajčica možkega ali ženskega spola
nese, kar se že 3. ali 4. den po prašenji zgodi ; odšle
svojega panja do prihodnjega rojenja ne zapusti.

Iz tega, kar sem o matičinem prašenji povedal,
vsakdo razvidi, koliko je na tem ležeče, da se to srečno
doverši; toraj o tem času ne stoj in ne hodi pred
bučeljnakom, da domu prišle matice ne zmotiš, ampak
pazi pri strani bučelnjaka na to, da matica ne zgreši
svojega panja; če pa jo vidiš iti v tuj panj, hitro panj
odpri in otmi matico gotove smerti.

§. 6. Rodovitnost matice.

Matica, ki je bila po trotu oplemenjena, je jako
rodovitna, posebno pervi dve leti. V štiri in dvajset
urah utegne, če je paša dobra in obilno muh, do 3000
jajec nanesti. Če pa ni dosti očedenih celic in premalo

65

medu in polka, pusti jih na tla pasti. Merzlejša je jesen
in zima, prej jenja rodovitnost matice, tako da pri
malem polku, pičlej hrani in nizkej gorkoti po zimi
celo neha. Spomlad, ki oživi vresen, verbov in drugi
cvet, oživlja tudi zastalo rodovitnost matičino. Enako
prikazen vidimo tudi pri kokoši, ki ne nesejajec, dokler
merzla zima gospoduje.

Sploh pa so zvedeni bučelarji te misli, da rodo¬
vitna matica 180.000—20U.000 jajčic v enem letu nanese.

§. 7. Delavke.

Drugo pleme bučel so delavke, delavne ali na¬
vadne bučele, ki nabirajo med, cvetni prah in vodo,
ter opravljajo vsa domača opravila v panji. Bučelar
jih imenuje sploh le muhe. One so, kakor sem že
popred omenil, nepopolne samice, ker ne dobivajo
tako dobre hrane, kakor mlade matice in se izredijo
v ozkih zibelih, da popolnoma izrasti ne morejo.

Izležejo se iz majhnih jajčic, ki jih matica v na¬
vadne, šesterovoglate celice znese in na dnu prilepi.
Crez 3 dni se izvali iz jajčica červiček ali ličinka,

Podoba 7.

Glava delavne bučele.

Slovenski Bučelarček. g

gg

ktero delavke skerbno kermijo s prebavljenim sokom
iz medli, cvetnega prahu in vode. črez 6 dni je ličinka
dorasla, innemore dalje na dnu celice  sključena le¬
žati, ampak se začne kviško stegovati. Na to delavke
celico z mladičem hitro z voščenim pokrovcem zade¬
lajo. Pokrita ličinka se
zaprede v kokon in spre¬
meni v bubo; ednajsti
den potem zleze mlada
bučelica iz svojega groba.
Berž pristopijo delavke
in očedijo mladiča, ki ga
lehko razločiš po sivej
barvi od drugih bučel.
Še več kot osem dni
mlade bučelice doma
ostanejo in mladiče gre¬
jejo in kermijo; še le,
ko so se nekoliko uterdile,
gredo o lepem vremenu
popoldne iz panja in z
veselim šumom pred pa¬
njem igrajo, kar prašenje
ali predigro delavk ime¬
nujemo. Tako se mla¬
diči nauče letati in si
zapominjajo podobo in
mesto svojega panja, da
potem brez skerbi na
pašo gredo.

Glava delavke je, kakor povekšana podoba št. 7
kaže, okrogla, sercu podobna, od zgoraj nekoliko
vderta in pri straneh od zgoraj navdol zelo stisnjena.
Priloženi podobi št. 8 in 9 kažete zadnjo nogo delavke.
Trivoglata globina na zunanjej strani piščali služi kot
jerbašček za nabiro cvetnega prahu, ki ga s ščetinicami
raz cvetlic va-nj spravlja. V podobi št. 9 je a) jer¬
bašček za cvetni prah, b) pa ščetica, s ktero prah spravlja
na noge.

Podoba 8. in 9.

Noga delavke.

67

§. 8. Trotje.

Tretje pleme bučel so trotje, ki so vsi moškega spola
ali samci in k oplemenenju matice namenjeni*). Matica
jajčice moškega spola v posebne trotove celice znese,
ki so veče od navadnih. Da so popolnoma godni, vpo-
trebujejo celo 24 dni. Podoba It. 10 kaže povekšano
trotovo glavo, ki je prav okrogla; posebno veliki ste

Podoba 10.

zgornji dve očesi. Sisalo je krajše od delavk, ker jim
ni treba živeža v globokih čašicah raznih cvetlic iskati.
Žela nimajo, toraj tudi ne pičijo. Njihov život je de-

*) Nekteri buČelarji niso teh misli; terdijo, da trotje
samo plod grejejo.

5 *

68

belejši od matice in delavk. Perutnice imajo močne,
toraj pri letanji močno in tenko glasno šume; daleč
od bučelnjaka jih slišiš; oni so tako rekoč veseli godci
pri svatovskem roji.

Pri močnih panjih se prikažejo že pred majem,
in sicer le o toplem vremenu popoldne; v če se zjutraj
ob devetih videti dajo, oznanjajo roj. Število trotov
je v raznih panjih zelo različno; starejše matice veliko
več trotovega ploda nastavljajo, kakor mlade, in svoje
panje oslabijo, ker ti požeruhi veliko medu povžijejo.
Ker je že nekoliko sto trotov zadosti za vse panje
enega bučelnjaka, mora se preobilni trotov plod, ko¬
likor Je le mogoče, zmanjšati.

Žive le malo časa, od spomladi do avgusta, ko
so mlade matice že vse oprašene. Tedaj se začne tako
imenovana trotova vojska,  in sicer večidel na
enkrat pri vseh panjih enega bučelnjaka. Delavke te
nepotrebne goste odganjajo od medu in satovja in jih
za perutnice derže iz panja pritirajo. V celih kupih
sede na bradi in za čelnico ter žrelo dostikrat tako
zamašijo, da je panj v nevarnosti se zadušiti. Pri tej
vojski je treba, da bučelar delavkam pride na pomoč,
da se trotje, pred ko mogoče, odpravijo in delavke
od potrebnejših opravil dalje ne zaderžujejo. Treba je
tedaj na bradi in v panji vkupaj zbrane trote zmeč¬
kati. V ta namen pomagajo nalašč za to pripravljene
trotove pasti.

Če paša že pred avgustom neha, ali če lakota
navstane, prične se ta vojska že junija; včasih še ne¬
godne trote iz celic potergajo; če se to pri kterem
panji že spomladi primeri, boš tisto leto zastonj kak
roj od njega pričakoval.

§. 9. Različna opravila in dela bučel.

Vsa deia, ki jih delavne bučele opravljajo, razde¬
limo v dela zunaj in znotraj panja.

a) Zunanja  so:

1. Straža.

Vsak zdrav panj ima, dokler je za izlet pripravno
vreme, nekoliko bučel na stražo postavljenih, ki pred

69

ali za letovcem ali žrelom stoje, ali pa se sprehajajo.
Njih opravilo je, paziti, da tujih bučel ali sovražnih
zaželk v panj ne pride. Močnejši je panj, močnejša je
straža. Pri hladnem vremenu in po zimi ni straže.
Dasiravno tuje bučele odganjajo, vendar take rade
sprejemajo, ki so polne sterdi ali s cvetnim prahom
natovorjene.

2. Prevetrovanje.

O gorkih dneh in večerih stoji pred vsakim močnim
panjem zunaj letovca nekoliko bučel, ki s perutnicami
neprenehoma mahljajo. S tim prevetrujejo panj, da pre¬
siha vročina nekoliko odleže. Šum, ki ga pri tem
mahlanji zvečer narede, je tim močnejši, čim boljša je
bila paša tisti den. To vetrenje je tudi znamenje, da
je v panji vse v pravem redu.

3. Praženje ali predigravanje delavk.

O toplih dneh popoldne vidiš nenavadno število
bučel pred panjem v večih ali manjših okrogih z ve¬
selim šumenjem letati. To store, da se izčistijo v per-
vih spomladanskih dnevih, in če jih je slabo vreme
več dni doma zaderževalo. Predigravajo pa tudi mlade
bučele, da se letanja navadijo in mesto svojega panja
zapomnijo.

Močno prašenje kaže, da je dosti bučel in da je
panj zdrav; zakaj pri slabih, bolehnih in brezmatičinih
panjih ni videti predigra vanj a.

Med predigro gre matica prašit in s predigro se
začne veselo rojenje.

4. Ponašanje vode.

Brez vode ne morejo bučele živeti; ž njo zredu-
jejo sterjeno sterd, da jo serkati morejo. Z vodo pa
si tudi napravljajo živež za plod ali zalego. Po zimi
pijo izhlapljeno, na zgornji deski v kancih visečo mo¬
kroto; po leti pa dobivajo vode po rosnej travi, pri
studencih, potocih in mlakah; da, celo pri gnojnici. Da
pa bučele nimajo predaleč ali na nevarnih krajih po
vode hoditi, naj se blizo bučelnjaka postavi korito z
vodo, v ktero se mah položi, da se bučele ne vtapljajo.

70

5. Nabiranje sterdi.

Po sterdi bučela neizrečeno hlepi. Zgotovljene
sterdi sicer nikjer ne dobi, ampak le sladke tekočine,
ktere v svojem sterdenem želodcu še le v sterd spre¬
meni. S svojim sisalom ali rilcem dobiva na dnu cvetne
rožice sladčico, jo do cela poserklja in zopet na drugo
cvetlico leti. Je želodček napolnjen, po najkrajšem potu
domu hiti, svoje sladke butare znebit se; a tekoj
zopet na pašo odleti.

Bučele pa ne nabirajo sterdi eden in tisti den od
raznih sort cvetlic, ampak ktero si en den izvoli, pri
tej ostane, dokler se jej ktera druga ne poljubi.

Vselej grejo najprej na najbližo pašo; če je več
sort cvetlic, izvolijo si tiste, ki so najbolj sterdene.
Bliže ko paše dobijo, tim večkrat leteti in tim obil-
niše nabirati morejo. Zjutraj 8—11 ure dajo cvetlice
največ sterdi, tedaj tudi pridne delavke najpridnejše
lete. Pazim cvetlic daje tudi mana ali medena rosa
predobro pašo, vendar taka sterd ni tako dobra, kakor
rožna.

6. Nabiranje cvetnega prahu.

Za živež vpotrebuje bučela tudi cvetnega prahu,
kterega na zadnjih nogah v kepicah stlačenega domu
prinaša. Ta prah je tudi neobhodno potreben, da se
izreja zalega. Dobivajo ga pa o spomladi najprej na
leskovji, verbji in mačkovji.

7. Nabiranje buČelne smole.

S to smolo mašijo špranje in priterjujejo satovje.
Smolo nabirajo na berstji raznih dreves, in jo na zadnjih
nogah domu prinašajo.

b) Znotrajna dela bučel  so:

1. Napravljanje voska.

Vosek narejajo iz obilno povžite sterdi, ki se
med polobročki zadnjega života izhlapuje in v lušči-
nicah vterjuje Da morejo vosek narejati, potrebujejo
bučele veliko sterdi, cvetnega prahu in obilne gorkote.
V verižicah druga drugo za noge derže se bučele skle-

71

pajo in svoje prečudno delo, satovje, narejajo. Brez
matice ali brez zalege, za izrejenje matice pripravne,
ne delajo mnogo satovja, če bi še toliko sterdi imele.
Satovje delajo od zgoraj navdolj; sostavljeno je iz
celic in te so troje: celice so namreč za delavke,
kterih je največ, potem za trote in nektere za matice.
Od matičinih celic se je že poprej govorilo. One so
okrogle in visijo navdolj in ne služijo za shrambo
sterdi. Celice za delavke in trote so šesterovoglate in
stoje horizontalno; v njih se tudi shranuje sterd, če
so zalege prazne.

Predno pa matica zalego v celice nastavi, morajo
jo delavke ogladiti; ravno tako tudi, predno se sterd
v nje spravlja. S sterdjo napolnjena celica se s pokrov-
cem obvaruje, da se med ne izcedi.

2. Zgotavljanje sterdi.

Kar bučele sterdene tekočine domu prineso, iz¬
praznijo v prednje celice panja, po noči pa prenašajo
zgotovljeno sterd v zadnji del panja, in sicer v zgornje
kraje satovja, ktero potem s pokrovci zapečatijo. Sta¬
rejša je sterd, bolj se vledeni ali kristalizira. V suhih
letih je sterd gosta in smolnata, v mokrih pa bolj tekoča.

3. Shranjevanje cvetnega prahu.

Dornii prineseni cvetni prah shranujejo tudi v ce¬
licah ,  ki so blizo bučelnega gnjezda. Med lege tega
prahu tudi sterdi polagajo, in če so večidel polne, za¬
delajo se s pokrovcem. Cvetni prah se najde navadno
v celicah za delavke.

4. Izreja zalege.

Posebno skerbč bučele za nov zarod. K temu je
potreba gorkote, da se jajca izležejo, in tudi potem,
da se ne prehlade. Po nobenej ceni se ne dajo odgnati
od svoje zalege. Le hud mraz jih prisili zunanje mla¬
diče zapustiti, kar se pa le pri slabih panjih zgoditi
more. Pri toplem vremenu potrebuje bučelna zalega
manj delavk za ogrevanje ploda, zato se jih tudi več
na pašo poda. Mladiče, ki so svoje celice zapustile,
stare delavke očedijo in jim strežejo, dokler same na
branje ali pašo ne gredo. Le tedaj ljubezen do mladine

72

odjenjuje, kedar je paša dobra in kraja za sterd primanj¬
kuje. Tedaj mladiče iz celic potergujejo in iz panja
pomečejo. Tudi mladiče potergajo in izsizajo, če lakota
v panji navstane. Pri roparicah se primerja, da skerb
za zarod zanemarjajo in samo za sterd skerbijo.

§. 10. Kako dolgo bučele živč.

Matica živi najdalje 3 do 4 leta; pa bolje storiš,
če ne terpiš starejših kot triletnih, ker njih rodovitnost
za zalego delavk od leta do leta peša.

Trotje žive celo kratko, od spomladi do avgusta;
le v panjih, kteri matice nimajo, ostanejo dalje; takih
panjev pa zveden bučelar ne terpi v svojem bučelnjaku,
ampak jih drugim kot naklade navezne.

Življenje delavk se.pa ne da na tenko določiti;
one živč tako dolgo, da ne obnemorejo, svojih perutnic
ali kril ne poškodujejo, ali pa po sovražnih živalih ali
slabem vremenu konca ne vzamejo.

Več ko delavke delajo pri dobrej paši, prej obne-
magajo. Pa tedaj v enem tednu več sterdi naberejo,
kot pri slabej paši v več mescih. Najbolj si poškodu¬
jejo perutnice, če gredo na lčs ali plevel v belem žitu.

Največ pa pokonča bučel ploha, ki naglo pridervi;
mnogo se jih pokonča tudi spomladi, če oblaki solnce
naglo zakrivajo in bučele odrevene; tudi po zimi pri
odjužnem vremenu v odpertili bučelnjakih. Veliko pa
jih pokončajo tiče, ki od zaželk žive.

Najdalje žive one, ki so se po jesenskej paši izplo-
dile, ki svoje moči prihranijo do spomladne paše; te
žive do devet mesecev.

V panjih, ki nimajo matice, bi mogle še dalje
živeti, ker svoje moči toliko ne potratijo; ali roparice
takih panjev, ki nimajo stražnikov, kmalu zaslede, jih
obropajo in bučele pomore.

Koliko muh se den na den vkonča, vidimo naj;
bolje pri novovsajenem roji; če ravno je imel do 15 ah
20 tisuč bučel, v treh tednih jih je komaj tretjina
živih, tako da ne morejo več vsega satovja obsesti. Crez
tri tedne pa pride že mladih bučelic do 20 in 30 tisuč
iz zibelj na den; kmalu se to število pomnoži in pi' 1
dobrej paši še tisto leto roj da. —

73

§. 11. Rojenje.

Spomladi bc oživi novo življenje v panji; gor-
kota zmirom narašča, vres in leskovje že pašo ponuja.
Matica v pripravljene celice svoj plod postavlja, dru¬
žina se vedno bolj množi. Ko je polk tri ali štirikrat
močnejši postal in ima trotovo zalego zadelano, za¬
čnejo priprave za roj. Primanjkanje kraja sili družino
novega selišča si iskati. Pri dobrej paši in vgodnem vre¬
menu gre stara matica, sprendjena od 6000—12000
delavk iz starega panja naprej in si novo prebivališče
poišče. To preseljevanje bučel imenujemo rojenje. To
se more pri enem panji večkrat v enem letu zgoditi,
in po tem ima tudi vsak roj svoje posebno ime, kar
bom v djanskem delu obširnejše razložil.

§. 12. Bolezni bučel.

Dve bolezni ste, griža in gnjiloba, ki bučele vča¬
sih napadete; perva se da z zdravili odverniti, druga
pa ne.

1. Griža ali lcerva.

Ta bolezen je bučele napadla, če neko redko, ru-
dečo in zelo smradljivo blato pogostoma od sebe da¬
jejo in ž njim satovje, pa tudi druga drugo ogerdujejo.
Griža izvira večidel iz prehlajenja, če slabi panji po
zimi ali o spomladi nimajo dosti gorke odeje. Ravno
tako zbole tudi, če po zimi ali pokoja nimajo, ali pa
na pregorkem kraji predolgo zaperte ostanejo; če jim
manjka medu ali cvetnega prahu; če se spomladi
pitajo s sprideno sterdjo. Jalovi panji najprej grižo
dobe, ker se preobjedo. Najhujše je, kedar satovje s
tim blatom oberzdajo, zakaj v takem zadelj smradu ne
delajo več rade, in ga je treba izrezati.

Zoper grižo je najbolje, da bučele kak lep den
na sprehod spustiš, da se očedijo, zvečer pa jim daj
v plitvem koritcu sogrete sterdi; drugi pa svetujejo,
jim slane vode z kakimi kapljicami dobrega vina za
zdravilo dati; sogret rumen ali kandiran sladkor se
tudi priporoča y  ta namen. Wiirzburški časnik pravi,

74

da je najgotovejši pomoček v tej bolezni, dokler se
bučele še ne morejo izčistiti, da jim v vodi raztoplje¬
nega kandiranega sladkora v panj postaviš; ta jih
zgreje, drisko zapre, jih okrepča in vlažnost na-se vleče.

Bolje pa, ko bučele zdraviti, jih je prehlajenja
varovati. Slabi panji, ki imajo malo muli in satovja,
so mrazu najbolj podverženi; take je treba dobro za¬
mazati in dobro odeti; kdor pa ne terpi takih siro¬
makov čez zimo, ampak le močne panje prezimuje,
tudi griže pri njih ne zasledi.

2. Gnjiloha.

Ta bolezen je zelo nevarna, ker vtegne ne le kacega
posameznega panja, ampak ves bučelnjak pokončati, če se
bučelar berž ne posluži pravih pomočkov in si ne pri¬
zadeva, morivne kuge ustaviti; toda se ta nesreča redko
kedaj primeri.

Gnjiloba je v panji, kedar plod v satovji gnije in
se razširi črez vso zalego; ona je dvojna, namreč gnji¬
loba nezadelane in že zadelane zalege. Najnevarnejša
je druga, kedar zadelane bube v celicah gnjijo; perva
večkrat sama od sebe preide.

V začetku, dokler se gnjiloba ne razširi še po
vsej zalegi, prizadevajo si bučele na vso moč, jo od¬
praviti. Vsako jutro vidiš na bradi gnjilobnega panja
smradljivo, rujavo blato, ki ga bučele po noči vun no¬
sijo, in se ga zavolj smradu še dalej dotikati nočejo.
Če kaj takega pri panji zapaziš, lehko spoznaš, da
se gnjiloba začenja in je skrajni čas priti mu na pomoč.

Otožno in žalostno obnašanje bučel kaže, da je
panj bolen; neprijeten, smradljiv duh iz njega puhti;
če ga odpreš, vidiš nad zalego uderte pokrovce, ki so
zdraven ploda obokani, in celice pri sredi prevotljene
in prejedene. Zalega v njih je kakor rujav gnoj, kte-
rega bučele zavolj premočnega smradu ne morejo več
iz panja spraviti.

Ta bolezen je tako nalezljiva, da nektere gnjilobne
celice sčasoma vse druge okužijo tako, da gnjiti začno,
kar bučele prisili, da še zdravo zalego in vso sterd za-
puste in pobegnejo. Še kamor tega smradu navzete
begunke pridejo, kugo seboj prineso, in če se berž ne
pomaga, vtegne veliko panjev poginiti.

75

Izvira pa ta bolezen od prehlajenja zalege, če je
premalo bučel, da bi mogle vso obsesti in ogreti, kar
se pri izojenih starcih primeri. Če po kakem roji
merzlo vreme nastopi, so bučele, ki so v starcu ostale,
prisiljene se bolj vkupaj stisniti; pri tem se pa plod
ob krajih satovja prehladi, pogine in slednjič gnjiti
začne.

Včasih je bučelar sam te nesreče kriv, če namreč
tako sterd kupuje za klajo, ktera je s pomorjeno za¬
lego zmešana, in zavolj tega se skisala. Ker pa me-
darji ali lectarji panje berž po ajdovej paši podirajo,
ko je v satovji še veliko ploda, zato ni varno od vsa¬
kega sterdi za klajo bučel kupovati.

Kaj pa je z gnjilobnim panjem početi, da se‘kuga
dalje ne razširja? —

Ni druge pomoči, kakor ga berž v drugi panj
pregnati in od bučelnjaka odnesti, da druge bučele ne
pridejo okužene sterdi okušat in kuge razširjat.

Celo prazno satovje je s kugo navdano, toraj ga
moreš berž stajiti; izpraznjen panj pa sožgi, in mesto,
kjer je okuženi panj stal, dobro omij. Okuženega pre-
ganjevca pa nikar ne postavljaj na poprejšnje mesto,
ampak na drugi kraj, in mu pridno kladi.

3. RoziČkinu bolezen.

O vlažnem in mokrotnem vremenu rastejo spo¬
mladi nekterim bučelam na glavi med tipalnicami maj-
heni rumeni šopki, kakor rožiči; ti pa nič ne škodu¬
jejo bučeli pri njenih raznih opravilih in zopet sami
preidejo; toraj se prav za prav ne smejo bolezen
imenovati.

§. 13. Sovražniki bučel.

Kakor vsaka druga žival imajo tudi bučele dosti
sovražnikov.

Pervo mesto med temi sovražniki gre po vsej pra¬
vici vam, neusmiljenim  b u č e 1 a r j e m,  ki ne veste
ali pa nočete nabranih zakladov sterdi in voska dru¬
gače si prilastiti, kakor z žveplom, s kterim pridne
živalice morite v zahvalo za njih trud in pridnost. Ko¬
liko tisuč in tisuč panjev leto na leto tako podirate

76

in njih nedolžne prebivalke neusmiljeno morite, na¬
mesto da bi jili drugim bučelnim družinam pridruže¬
vali in tako pri življenji ohranjevali; obilno bi vam
po zimi povžito sterd spomladi plačevale z zgodnjimi
in močnimi roji.

Nič pridnejši od vas niso ti, ki svoje panjove
jeseni ali spomladi preskopo ali preveč p odve¬
zujejo.  Taki sami sebi največ škodujejo, če preveč
odvzetega medu s pogostim pitanjem ne dostavljajo.

Bu čelni h tatov  tudi ne manjka, ki ali cele
panje kradejo, ali pa satovje iz njih povezujejo; zoper
te sovražnike je dobra zaklepa ali zanesljiv varh. Ta¬
tovom enaki so, ki z močno pijačo zmešano sterd svo¬
jim panjem dajejo, da bi sosedne ropale.

Komu pa vas hočem prištevati, vas, ki niste bu-
čelorejci in bučeloreje nič ne umete, pa vendar imate
največe bučelnjake, v ktere najemate stotine tujih
bučel — domačim bučelarjem v največo škodo; ki
samo za to skerb imate, da bi nekoliko denarjev vjeli,
dasiravno veste, da sosedovi panji po ropanji toliko
tujih bučel poginejo, ali saj veliko škode terpe?-—
Obropane sosedove bučele vas gotovo prištevajo svojim
najnevarnejšim sovražnikom, ker po vašej lakomnosti
ne le svojih nabranih zakladov, ampak tudi svoje živ¬
ljenje zgube; obropani bučelorejci pa imajo vas ne
za bučelne tate, ampak za bučelne roparje, ker vam ne
morejo ubraniti, toliko število panjev na pašo jemati.
V tej zadevi pričakujejo bučelarji od vlade posebne
postave, ki bi to reč vredila.

Med živalmi so nektere tiče  bučelam močno škod¬
ljive; p. lastovice, vrabci, senice, srakoperi, detali,
muhovčki, černjevke in škorci; pa vendar le tedaj, k:o
jim druzega živeža primanjkuje; zato in ker te tiče
kmetovalcu veliko škodljivega merčesa pokončajo, ne
gre jih preganjati, le gnjezd ni dobro blizo bučelnjaka
imeti.

Seršeni  in ose  mnogo bučel pokončajo; med
njimi je najnevarnejša neka osa, bučelni volk (Philan-
thus apivorus); ona se pozna od navadne ose po de-
belejšej glavi, močnejših persih in ozkem zadku. Svoje
gnjezdo nareja v robičih y  rahlej in peščenatej zemlji;

77

vsako svojih jajec v bučelno truplo znese, da se iz¬
ležen červič od njega živi. Ta osa lovi bučele na cve¬
tlicah, jih piči in odnese v svoje podzemeljsko gnjezdo.
Kjer je obilno takih os, panji kmalu ob muho pridejo,
toraj je treba njihova gnjezda poiskati, izkopati in
pomoriti.

Navadne ose iščejo bolj sladkega medii, kteri se jim
bolj prileže kot bučelno meso; prav prederzno se vsi-
lujejo v panje, zlasti jeseni, ko zadelj hladu bučele
več ne stoje na straži.

Mravljam  med posebno dobro diši; kjerkoli
kako špranjico v panj zasledijo, se skoz njo va-nj
vkradejo; pa tudi skoz žrelo iti se nič ne boje. Mravlje
najpred preženeš, če pepela pred in pod panje potro¬
siš, vse špranje dobro zamažeš, in vsa mravljišča blizo
bučelnjaka z vročim kropom popariš.

Pajki  predejo svoje pajčevine prav radi v bučel-
njaku in marsiktero bučelico v svoje mreže vlove. Ne
terpi tedaj tam nobene pajčevine, pa polovi tudi pajke,
ki zvečer o mraku iz svojih kotov prilezejo, po dnevu
poškodovanih mrež popravljat.

Žabe  zvečer na panjeve brade skačejo in tam na¬
stavljene stražnike pojedo; zatoraj morajo panji vsaj
en čevelj od tal postavljeni biti.

Miši  po zimi v nezavarovane panje zlezujejo, in
tam sterd in satovje povživajo; toraj je treba žrela
zoper nje z žrebljički zadjati.

Kakor je človek človeku v vojski najhujši sovraž¬
nik, tako so tudi roparske bučele  drugim panjem
največe sovražnice. Od kod izvira roparija in kako jo
odverniti, povč djanski del tega spisa.

Uši,  ki jih včasih bučele imajo, ne storijo jim
nobene škode; matica ima tega merčesa največ.

§. 14. Molj.

Ena največih nadlog so bučelarju bučelni metulji,
to so rujave veše, ktere cel den v kotičih bučelnjaka
tiče, v mraku in po noči pri žrelu v panje zlezejo in
svoja jajčica v sklade panja in v prazno satovje denejo,
iz kterih se palec dolgi červi izvale. Ti Sčasoma
vse satovje prejedo in bučelno zalego v svojo pajče-

78

vino zapredejo; preglojejo celico za celico, narejajo v
satovji luknje, kakor kert pod zemljo; če so ti molji
popolnoma dorasli, zapredejo se po kotili panja in se
spremene v rujavega metulja.

Slabi panjevi najbolj terpe zavoljo te živali, ki
se den na den pomnožuje in slednjič bučele prisili od
molja prej eden in prepreden panj zapustiti in si drugo
prebivališče poiskati, to se pravi: panj ima volka.

Da je molj v panji, kaže ti kmalu njegovo smod¬
niku podobno blato na spodnjej deski panja; od molja
poškodovane bučele pridejo s pajčevino zvezanimi no¬
gami ali krili na den in se pred žrelom valjajo. Zjutraj
boš našel pred žrelom mertvih, od bučel pokončanih
in izvlečenih moljev.

Da te škodljive goste odpraviš, preženi bučele v
odpertem panji od enega kota v drugega, posebno pa
od zalege preč, in molj bo padal vun, če s paličico
rahlo po satovji terkaš; če je panj zelo červiv, stori
to nektere dni zaporedoma. Če je pa kteri sat zelo
prevotljen, izreži ga s červi vred.

Lože pa je panj pred moljem obvarovati, kakor
ga iz panja preganjati, če se je tam vgnjezdil; toraj
ne puščaj panju, ki ima malo muh, satovja, ker molj
v neobsedene sate svoja jajčica devlje. Očedi dobro
vsak panj, posebno pa stare, predno roj va-nj vsadiš.
Če roj ogrebaš na staro satovje, dobro sate preglej,
da ga ne boš na červive vsajal; tudi ne hrani praznih
satov v odpertih ali razpokanih panjih.

Ker molj od voska živi, ne puščaj voščevine, kar
si je za stajenje ali zgotovljenje nabral, dolgo na kupu
ležati, molj bi ti preveč škode napravil; temuč hitro
jo prekuhaj in iztlači, ali pa polij jo z vročim kropom
in stlači jo v kepe, da moljevo zalego s tim pokončaš.

Še nek drug metulj hodi sterdi v panji iskat; ta
je smertoglavec.  Svoje čudno ime je dobil od neke
podobe na opersji, ki je nekoliko mertvaškej glavi po¬
dobna; on je velik, temen metulj, debelega, proti koncu
špičastega trupla in dolgih, ozkih kril; kot gosenica
je 3—4 palce dolg. Močno prileti do žrela in s svo¬
jimi močnimi krili pobija pred žrelom sedeče bučele,
da raz brado na tla popadajo; prederzno se poda v
panj, sterdi se napit, česar mu bučele ne morejo bra-

79

niti, ker ima terdo in kosmato kožo, ktere želo ne
prebode. Dobro je, da takih metuljev ni toliko, sicer
bi veliko škode narejali, ker en sam malo kavino žlico
sterdi na enkrat popije.

§. 15. Slabo vreme.

Veliko bučel pogine po slabem vremenu. Po zimi
hud mraz in ostra burja veliko škode nareja posebno
v takih panjih, v kterih stoji satovje po črez, ker se
bučele pri hudem mrazu ne morejo dalje do s sterdjo
zadelanih satov pomikati.

če po novem snegu toplo in solnčno vreme na¬
stopi, privabi gorkota mnogo bučel iz panjev, ki v sneg
popadajo in poginejo, ako bučelnjaka ne zapreš tako,
da je v njem popolnoma temno. Sneg pred žrela djan
tudi zabrani pogubljiv izlet.

Spomladi ko dobijo bučelice na vresu ali olšji
že paše, nastopijo včasih merzli vetrovni dnevi; tedaj
mnogo najmočnejših panjev zelo na muhi oslabi, ker
bučele na paši od mraza odrevenijo in poginejo; ravno
to se zgodi pri naglih plohah po letu.

§. 16. lakota.

Kdor slabe panje črez zimo hrani, ki imajo malo
živeža in jim ne pomaga s tim, da s sterdjo zadelane
sate v panje postavi, našel bo vsako spomlad merličev.
Bučele, ki so po lakoti poginile, tiče mertve v celicah,
kakor bi hotele še slednjo sragico medu polizati. Po
zimi takim siromakom ni pomagati; če bi jim tudi
kotel klasti, bojo ti satovje do cela ognjusile, da ni
več za plod. Spomladi to lože storiš, ako nastopijo
taki dnevi, da se bučele zunaj panja očediti mo¬
rejo; toda s takim panjem ne boš imel nič veselja,
ker izstradan panj ne bo lehko rojil.

§. 17. Jalovina.

Matica je najimenitnejša in edina v vsakem panji;
ce ona pogine ali se zgubi, mora panj po malem ob

80

vso muho priti in slednjič poginiti, ako mu druge ro¬
dovitne matice ne preskerbiš.

Tak panj se imenuje jalov ali brezmatičen; raz¬
lični so vzroki te nesreče. Kakor vsaka delavka, tako se
tudi matica postara, moč življenja pri njej opeša in
vmerje. Roparice najprej, kedar kak panj s silo napadejo,
matico poiščejo in jo vgonobijo, da pri vesoljnej zme¬
šnjavi, ki pri smerti matice vselej nastane, panj tim
lože premagajo in obropajo.

Pri podrezovanji še bučelar sam, če prav pazljivo
in previdno ne ravna, matico poškoduje ali pomečka,
da sam tega ne ve.

Največkrat pa matica pri prašenji konec stori, če
pride po prašenji v tuj panj; tujke po neznanem dulni
kmalo spoznajo, da ni njih kraljica, jo popadejo in z
želi prebodejo. Tiči in seršeni jo lehko povjemejo,
ker s troti daleč od bučelnjaka leti; veter jo vtegne
daleč od bučeljnaka odnesti, da ne najde več pota domu;
ravno tako more s trotom vred v vodo pasti in vtoniti.

Prestare matice še delavke same zaveržejo, če jim
niso več po volji, in si zopet novih izrede.

Jalovina v pravem pomenu te besede, pa še le
tedaj nastane, če matica zavoljo starosti, po 5. ali 6.
letu nobenih ali le trotova jajčka nese, ali če pri pra-
šenju ni bila oplemenjena, ali če slabo, deževno vreme
ni pripustilo, da bi mogla v pervih 14 dneh prašit iti.

Kako se da ta nesreča spoznati in o raznih letnih
časih odvračati, da panj ne pogine, zvedel bodeš v
djanjskem delu.

§. 18. Bučelni živež.

Treh reči potrebujejo bučele, da izredijo mladiče
in ohranijo svoje življenje; namreč sterdi  ali medu,
cvetnega prahu,  ali kakor Janša pravi, rožnega
cvetu in vode.

A. Sterd ali med.

Najpotrebnejša je sterd, ki jim ne služi samo v
živež in izrejo zalege, temuč tudi v gradivo pri zidanji
njih prečudnih celic in satov. Božja previdnost je pri-
skerbela tem živalieam obilno dreves, germov in zelišč,,

81

ki jim dajejo ob svojem cvetu potrebnega sladkega
živeža. Cvetice izhlapujejo na dnu čašice sladko teko¬
čino , ki jo imenujemo sterd, ktero bučele po svojih
tipalnicah kmalu oslede in s svojim sisalom poserkljajo.
O spomladi je tej pridnej in varčnej živalici bogata
miza pogernjena, da si dobi živeža in si ga nabere za
ta čas, ko paša preneha, in zavoljo mraza v panji
ostati mora.

Največ sterdi dobe po naših krajinah na sledečih
drevesih, germih in zeliščih,

a. Drevesa:

1. Olša  (alnus) raste ob bregovih potokov in rek,
jezčr in bajerjev; cveti februarja in marca; da po¬
sebno veliko cvetnega prahu; če jo po zimi posekaš
in jo blizo bučelnjaka postaviš, ti bo spomladi cve¬
tela in bučele jo bodo rade obiskovale.

2. Mačkovec  (salix caprea) raste blizo vod;
cveti o marcu in aprilu in je bogat ne le na cvetnem
prahu, ampak tudi na sterdi; bučele ga zategadelj po¬
sebno ljubijo, in tako veselo okoli njega germč, da bi
lehko mislil, da rojijo. Zato ga bučelarji radi blizo
bučelnjakov sade,

3. Verba  (Salix alba) raste najrajše blizo vode;
cveti od marca do maja in deli dobro pašo.

4. Akacija  (Robina pseudoacatia) raste tudi na
pustej zemlji in cveti meseca junija; pri ugodnem vre¬
menu da zelo dobro pašo, kakor lipa in mačkovec;
njej enaka je

5. Kerhljika,  ki ob ravno tem času dosti
sterdi daje.

6. Lipa  (tilia) raste povsod in cveti po kresu.
Bučele posebno ljubijo ta cvet, in ga od zgodnjega
jutra do terdega mraka obiskujejo; še celo po noči
na lipah ostajajo. Ker je pa lipova sterd zelo vodena,
nabero je le tedaj kaj prida, če nimajo predaleč leteti,
sicer je domu grede preveč zgube.

7. Kostanj  pravi in divji, ki o maji cveti, da
sterd in cvetnega prahu.

8. Jesen  (fraxinus), ki cvete o maji, da ravno
to pašo.

9. Dob (quercus); na tem dobe bučele mano.

Slovenski Bučelarček. 6

82

10. Breza (betula) da cvetnega prahu meseca
aprila.

11. Jagnjed  (populus); tega je več sort in daje
smolo, s ktero se špranje panja zadelajo; cveti o marcu
in aprilu.

12. Smreka  (picea),

13. Mecesen  (larix europaea) in

14 .  Borovec  (pinus) dajejo o prav gorkem vre¬
menu toliko mane, da kanci sterdi po vejah kapljejo,
in da bučelam kraja primanjkuje, kam bi toliko sterdi
spravile; ali ta lesna sterd bučelam ne prilega za
zimsko hrano, ker se preveč sterdi. Po hribih in
goratih krajih dajejo imenovana drevesa obilno paše,
po dolinah so pa sadna drevesa  veliko važnejša,
posebno necepljena. Sem spadajo:

1. Črešnja  (prunus cerasus), ki cveti o koncu
aprila in ob začetku maja;

2. Jablan  (pirus malus),

3. Hruška  (pirus communis),

4. Sliva  (prunus), ki cveto o maju in

5. Marelica ali aprikoza,  ki cveti že tri
tedne popred.

b. Germovje.

1. Leskovje  (corilus) cveti zelo zgodaj marca,
pa daje samo cvetnega prahu.

2. Češmilje  (berberis vulgaris), daje o svojem
cvetu meseca maja razun cvetnega prahu tudi sterdi.

3. Malin  j e (rubus) in

4. Itobidje ali ostrožnica  (rubus), cveti o
koncu maja.

5. Černiča ali borovnica,  ki cveti sredi
aprila, daje posebno veliko sterdi, pa še veliko boljšo
pašo.

6. Vres ali resje(erica  vulgaris), ki berž cveti,
ko sneg skopni in panje zelo obogati in na rojenje pri¬
pravi; v treh tednih na vresu več nabero, kakor sicer
v toliko mesecih; kdor ima priložnost vsaj svoje sla-
bejše panje na tako pašo poslati, naj nikoli ne zamudi
tega storiti; jeseni cvetoči vres je bučelam tudi zelo
prijeten.

83

c. Zelišča.

1. Ogeršica, kjer se je mnogo seje, panje
spomladi tako obogati, kakor ajda jeseni.

2. Bob (phaseolus).

3. Leča  (pisum), in

4. Grahorka  (vicia), ki po letu cveto, dajejo
dobro pašo, vendar vse prekosi:

5. Ajda  (poligonum fagopirum), ki jo sejemo o
št. Jakobu in cveti od velike do male gospojnice. Kdor
ima o tem času močnih panjev, ta se ne more dosti
načuditi nevtrudljivej marljivosti svojih bučelic; kakor
strel lete iz panja in kmalu natovorjene s sterdjo domu
priletč in močno pihaje na brado panja popadajo, svoje
brešnjo odložijo in ravno tako urno spet odlete. Dober
panj do 4 funte sterdi o takem času nabere na den.

Ako je paša na ajdi dobra, to je, ako je mnogo
z ajdo obsejanik njiv blizo bučelnjaka in vreme soparno,
ni treba bučelam se zime bati, bučelarju pa gotov do¬
biček ne uide.

6. Bela detelja  (trifolium repens); in

7. Laška detelja  ali esparseta ste bučelam
prav po godu; na rudečej ali štajarskej detelji pa ne
opravijo kaj, ker imajo prekratko sisalo in ne dosežejo
sterdi, ki je na dnu globoke cvetne čašice shranjena.

8. Rade obiskujejo še sledeča zelišča: resedo,
timijan, pravi in divji žajbelj, materino dušico, kumino,
janež, solnčne rože, lan, riček, mak, kukumer, bučo,
lilijo in sploh vse cvetice po senožetih in njivah.

Najžlahtnejšo sterd daje lipov cvet, ki je bele
barve; enake barve je tudi na belej detelji nabrana;
na vresu nabrana je manj vredna in rujavo - rumene
barve.

Od bučel nabrana sterd pa ni še takošna, kakoršno
iz panjev dobivamo; marveč je še zelo vodena; zgo-
stuje se pa in dobiva svoj poseben duh in okus še le
v bučelnem sterdenem želodčeku.

Nabrano sterd shranijo v delavščine in trotje
celice, in sicer najpopred v zgornje, potem še le v
spodnje, najpred v tiste sate, ki so najbližnji bučel-
nemu gnjezdu, potem še le v stranske. V ležečih panjih
je naj veča sterdena zaloga pri zadnjej končnici, v sto-

6 *

84

ječih pa v zgornjem delu ali v glavi panja. Da več
sterdi v celice spravijo, nategnejo stene tako, da bučele
le po samem med satovjem morejo hoditi. Če je celica
polna goste sterdi, zadelajo jo s pokrovcem, da zrak
ne more skisati jo. Dalje ko sterd v celicah ostane,
tim bolj je sladkorju podobna, in če jo hočejo bučele
vžiti, morajo dosti vlage in gorkote imeti.

Da pa smemo nadejati se bogate paše, ležeče je
vse na vremenu in na zemlji, kjer popred imenovana
drevesa in zelišča rastejo, če ob črešnjevem, ajdovem,
ali kakem drugem cvetu vedno dežuje, ali merzel veter
piše ali sušno vreme nastopi, bučele z vso svojo prid¬
nostjo ničesar ne bodo nabrale; nasproti pa bodo panji
v kratkem zelo obogateli, če je vreme soparno, nebo
oblačno, ali če rahel, vlažen in topel veterc pihlja.
Ravno tako ima tudi bolj ali manj rodovitna zemlja,
kjer imenovana drevesa in zelišča rastejo, velik upliv
na pašo; p. lipa da veliko sterdi na mastnej zemlji,
celo malo pa na peščenej.

Razun cvetov imenovanih sadežev je še mnogo
drugih, ki tudi dokaj medu dajejo. Po letu se včasih
nenadoma odpre še druga preobilna paša, ki jo tako
imenovana mana in medena rosa  dajete; perva
navstane po nekej zaželki, ki sladko vlago od sebe
brizga, druga pa, če po gorkem in soparnem vremenu
naglo mraz nastopi, da se sok v listji preveč zgosti
in se peresa na zgornjej strani kakor s sladkorjevo
vodo polita in leskeča vidijo. Dokler po medenej rosi
dežja ni, ki to roso kmalu opere, imajo bučele zlate
čase, da v nekterih urah več dobe, kot sicer v toliko
dneh.

Kaj pa pomaga še tako bogata paša, če imaš v
svojih panjih le malo muh; le tedaj ti bo bučeloreja
dobička vergla, če tako daleč prideš, da tvoji panji
ravno tedaj največ muh imajo, kedar se najbolja paša v
tvojem kraju začenja. En sam prav polknat panj ti več
nabere, kot 10 slabih, ktere moraš še verh tega pitati,
da ti ne poginejo.

B. Cvetni prah.

Razun sterdi potrebujejo bučele cvetnega prahu
v živež za-se in svojo zalego, pa jim služi tudi pri

85

napravljanji voska; sicer morejo voska narediti tudi iz sa¬
me sterdi, pa več j e porabijo, če cvetnega prahu nimajo.

Tudi mladiče bi mogle nekoliko časa rediti s
samo sterdjo, ali kmalu bi s plodom vred zbolele in
poginile.

Cvetni prah, ki ga na tenkih nitkah cvetu dobe,
hranijo v malih delavčinih celicah. Nabirajo ga po
raznem cvetji; po barvi hlačic bučelar kmalo zve, kam
da bučele hodijo; p. na akaciji in Černiči dobe bele,
na sadnih drevesih, na lipi in kostanji belo-rumene,
na jagnjedu, smreki in žajbeljnu rudeče hlačice. Celice
s cvetnim prahom pa zadelajo s sterdjo, in jih tudi
nikoli do verha ne napolnijo.

Cvetni prah je posebno za rejo ploda potreben;
če tedaj kteri panj nobenih ali le majhne hlačice nosi,
kaže ti, da je brez matice.

Na Buškem postavljajo, dokler še ni cvetnega
prahu dobiti, posode z reženo moko blizo bučelnjaka.
Prepričal sem se sam, da bučele to hrano rade nabi¬
rajo, pa le tako dolgo, dokler prahu ne dobe na cvetu.

C. Voda.

Z vodo si bučele gasijo svojo žejo in razmakajo
ž njo sterd in cvetni prah. Nabirajo jo na travi, dokler
je rosna; ali jo dobe pri koritih, potokih, bajerjih;
celo mlako rade pij6. V koritih in rekah jih mnogo
vtone; toraj postavi korito z vodo blizo ulnjaka, in da
se ne vtope, mahu ali kamenja ali prevertane deščice
va-nj položi; treba jih je pa že spomladi privaditi,
da tje hodijo pit.

II.

Djanjski del.

§. 1. Nakupovanje bučelnih panjev.

Že v starodavnih časih so ljudje začeli pridne bu¬
čele zavolj njih sladke sterdi vdomačevati in iz gozdov

86

k svojim seliščem vabiti; tega so nam priča najstarejše
bukve, namreč perve Mojzesove bukve. V tistih beremo,
da so se Izraelci že tedaj z bučelorejo pečali. Stari
očak Jakob je Jožefu razun drugih daril tudi sterdi
poslal, da bi vjetega Benjamina tem rajši izpustil.

Obljubljeno deželo Kanaan imenuje sveto pismo
deželo, kjer se cedi mleko in med.

Kakor v drugih vedah so nekedajni Egipčani tudi
v bučelarstvu druge narode prekosili, še sedanji prebi¬
valci tistih krajev to važno panogo kmetijstva pridno
in umno obdelujejo, kakor so se naučili od svojih pred¬
nikov.

Egipčani pošiljajo svoje panje po tisučletnej na¬
vadi vsako leto v v zelo oddaljene kraje na pašo, dokler
je še doma ni. Že nekedajni Egipčani so zapazili, da
cvetlice in drevesa v gornjih krajih njihove dežele vsaj
šest tednov pred cveto kakor v dolnjih, to so za svoje
bučele v prid obernili tedanji prebivalci ravno na ta
način, kakor to delajo sedanji Egipčani. O koncu
oktobra naložijo vsi bučelarji dolnjega Egipta svoje
panje na čolne, in odrinejo ž njimi po reki Nil v gornje
kraje, kamor pridejo ravno tedaj, ko je navadna po¬
vodenj že pojenjala, ko je polje že obsejano in se cvetlice
ravno razcvetati začenjajo. Svoje panje vsak bučelar s
številkami zaznamenuje in jih na posebne, nalašč za
to narejene barke, piramidalno položi. Tu imajo bučele
berž bogato pašo na Nilovilh bregovih. Če vidijo, da
je paša na pervej postaji že pojenjala, vesljajo kake
dve uri daleč po Nilu navdol; in tako pomikujejo se
barke s panji zmirom dalje. Bolj ko se bližajo svo¬
jemu domu, več paše bučele dobe. O začetku februarja
privesljajo do Nilovega ustja in vsak lastnik pride po
svoje panje. Na tanko imajo zapisana imena bučelarjev,
število panjev in število barke, da vsaki svoje dobi.

Nekedaj so tudi na Gerškem panje na ladijah od
otoka do otoka prevaževali in si paše za bučele iskali.
To navado posnemajo tudi Lahi in Francozi, pa več¬
krat se namesto ladij poslužujejo gugajočih se vozov,
kakor pri nas.

Kaj bi tudi počeli naši bučelarji, ki imajo v svo¬
jem kraji prepičlo pašo za svoje panje, ko bi jih na
bolje kraje ne mogli prevažati! Gotovo bi se ne spla-

87

čalo, v takih krajih z bučelorejo vkvarjati se. Pri nas
v ravnini ne raste spomladni vres ali resje; ker
pa vresna sterd rojenje posebno pospešuje, moramo s
svojimi panji v hribe, z vresom dobro obraščene kraje.
O črešnjevem cvetji pridejo zopet nazaj in ostanejo
doma, dokler je še kaj paše na senožetih in lipah.
Kdor more, jih zopet pelje v više kraje, kjer senožeti
še le pozneje sečejo; pa tudi gozdno drevje včasih prav
dobro branje daje. Največe upanje stavimo pa na ajdov
cvet, ki panje najbolj obogati; zato pa tudi vidiš o ve-
likej Gospojnici toliko s panji naloženih vozov, ki bu-
čele od vseh krajev privažajo v ravnine z žlahtno ajdo
obsejane, da bi se tu opitale.

če v tvojej okolici obilno sadnih dreves, in tudi
senožeti ne manjka, če je kteri z vresom in černi-
lovjem zaraščen gozd blizo; če v tistem okraji ni
preveč bučelarjev, in ti tudi toliko časa imaš, da moreš
bučelam posebno ob času rojenja streči; če imaš ve¬
selje do bučeloreje in se kaj učiti hočeš; smeš upati,
da ti pojde reja po sreči; dočakal boš marsikterega
nedolžnega veselja pa tudi gotovega dobička.

V ta namen si nakupi nektere dobre panje, in ker
sam še premalo včš, naprosi kterega zvedenega buče-
larja, da ti pomaga pripravnih panjev izbrati. Da boš
pa tudi sam vedel, na kaj gledajo umni bučelarji, ki
panje za rejo kupujejo, hočem ti povedati znamenja,
po kterih dober panj spoznaš.

§. 2. Znamenja dobrih panjev.

Že oče Janša prav dobro pove, na kaj moraš
gledati, da si za rejo pripravnih panjev izbereš. Zna¬
menja so dvojna, zunanja in znotranja.

A. Zunanja znamenja.

1. Tisti panji so dobri, iz kterih zjutraj ob osmih
ali devetih bučele urno in naravnost iz panja in v panj
letajo in hlačice nosijo. Na hlačice moraš posebno gle¬
dati , kajti tudi mlade bučelice, ki se letati učijo, z
močnim in veselim brundanjem iz panja in okoli panja
letajo, toda hlačic nimajo in tudi svoj šum kmalo končajo.

88

2. Če zjutraj, preden bučele na branje gredo, na
panjevej bradi kupci bučel počivajo in mermrajo, tako
je to dobro znamenje, in po tem glasu se dobre bu¬
čele razločijo od lačnih, ki sicer tudi pred žrelom se¬
dijo, vendar molčijo.

3. Dobro znamenje je, če tiho, in sapo na-se derže
pred panj stopiš, in vidiš bučele za žrelom v versti
stati in zadnji konec života po koncu deržati, glavo
pa v panj obernjeno, s perutnicami močno prašiti.

4. Če roko nad žrelom deržiš in čutiš, da gre
močna gorkota iz panja, tako je to znamenje, da ta
panj ne more bolji biti, ker ima veliko muh, zalege
in sterdi, zdravo in rodovitno matico in vsega, česar
je potreba, pa na tak panj boš le zadel po dolgem
lepem vremenu in bogatej paši.

Zelo zgodaj spomladi pa se bučele tudi dobrih
panjev ne glasijo, vse je tiho; poglej tedaj na žrelo,
če so mokre ali rosne, to ti kaže, da ima panj veliko
polka, sterdi , ploda in dobro matico. Ali to zna¬
menje boš videl le po hladnih nočeh, nikdar po toplih;
pa tudi po hladnih včasi že zjutraj bučele popijo roso,
ki je za plod potrebujejo; tedaj moraš pa spet z roko
poskusiti, če kaj gorkote iz panja gre, ki je najgoto-
vejše znamenje, da je panj dober.

B. Znotranja znamenja.

Ako so zunanja znamenja dobra, moraš še panj
odpreti, da se o panjevi dobroti popolnoma prepričaš.
Če vidiš, da ima veliko satovja, sterdi in muh, in če
bučele vse serdite iz panja leto, ko med satovje pihneš,
je panj dober in glej, da ga kupiš; se ve da boš za
tak panj moral kteri goldinarček več dati, kakor za
kterega slabega, pa bolje je, da takega kupiš kakor 4
ali 5 slabih. Za pleme je pa tudi panj srednje cene in
dobrote dober, če ima novo, belo satovje, dovolj muh
in dobro matico. Ako ima le dovolj novega satovja,
ima gotovo tudi dovolj bučel in dobro matico, posebno
če v satovji veliko ploda ali zalege vidiš. Če si tedaj
spomladi kupiš tak panj, ki ima zgoraj imenovana
dobra znamenja, bode, ker ima dobro matico, v krat¬
kem veliko bučel in toraj tudi zgodenj roj; bučele

89

bojo pridnejše delale, zalego lože pregrele; ker bodo
na sterdi bogate, zato se lakote ne bodo bale.

Če pa panje jeseni za pleme kupuješ, kupi si
le take, ki imajo dovolj mladega satovja in dovolj sterdi
in muh; kajti revnega panja čez zimo prerediti, stalo
bi ti predrago. Sploh pa vedi, da panj z malo buče-
lami ne bo nikoli nič prida; kjer pa vidiš veliko bučel,
tam se brez skerbi zaneseš, da je tudi dovolj sterdi.

Kdor pa panje za podiranje ali odjemanje ku¬
puje, ta naj gleda samo na težo panja, na drugem ni
nič ležeče.

Tako učita Janša in Zalokar; če se boš deržal
teh pravil, ne boš se opekel pri nakupovanji panjev.

Koliko panjev pa naj si začetnik v bučeloreji kupi?
— Saj dva ali tri; z enim začeti ni dobro, dolgočasno
je pri enem panji sedeti, in če se temu še kaka ne¬
sreča pripeti, tako je vse veselje pri kraji. En sam
panj naredi veselja malo, skerbi pa dovolj.

§. 3. Kje gre panje nakupovati?

Že Rimljanom je bilo znano, da bučele iz dobre
paše na slabo prenesene obupajo, ravno to'terdijo tudi
sedanji skušeni bučelarji. Ali dobro kaže, iz slabe paše
na dobro nje preseliti. Kjer imajo le malo časa po¬
trebne hrane za zimo nabirati, tam delajo tim urnejše
in pridnejše, če se take bučele predenejo na tak kraj,
kjer imajo od spomladi do jeseni bogato pašo, tam
delajo tako izverstno, da daleč prekose vse domače
bučele, in da se jim more nabrano bogastvo ali odje-
mati ali pa z nakladami ali podkladami pomagati.

Ker bučele okrajino svojega bučelnjaka dobro po¬
znajo, da eno uro daleč prenesene spet na svoje staro
mesto prileto, zato se ne smejo bliže kot 1 'j„  uro
daleč kupiti. Toraj bučel ne kupuj v bližnjavi, posebno
če so imele že svoj pervi izlet; le tedaj bi šlo jih
bliže kupiti, če je bila zima dolga in merzla, ko dolgo
niso letele; vendar moraš to storiti pred pervim iz¬
letom.

Kupi si panje od takega bučelarja, pri kterem
se bučele dobro obnašajo, kajti niso vse enako pridne
in delavne.

90

Christ priporoča panje kupovati tam, kjer so na¬
vadno zgodnji roji.

§. 4. Bučelnjak.

Kdor hoče bučele rediti, mora tudi svoj bučelnjak
ali ulnjak imeti; tega bučelar ravno tako potrebuje
kakor kmet svojega hleva in skednja. Najboljši kup
si ga narediš, če ga nasloniš na steno in pod streho
svojega pohištva. Tak bučelnjak je že dober za začet¬
nika v tej reji, in veliko modrejši je, da si takega
priprostega narediš, kakor da bi svoje panje postavljal
v tuj bučelnjak. Nikoli ni dobro, če je več gospodarjev
v enej hiši, in več gospodarjev pri bučelnjaku.

Kdor si pa more narediti popoln bučelnjak, naj
bo tak, da ne bo premajhen za 12 ali 15, pa tudi ne
veči, kakor za 40 panjev; če bodo dobra leta, vsaj ga
tedaj še lehko zvekšaš.

Izberi za bučelnjak pripraven kraj blizo svoje
hiše, da moreš večkrat svoje bučele obiskovati in na
roje paziti. Tisto mesto ne sme biti na vetru; posebno
škodljiv je merzli juterni veter o zimskem času. Pred
bučelnjakom ne sme stati visokih dreves, ki neugodno
senco delajo; ali mlada drevesca raven bučelnjaka so
pri rojenji zelo ročne; Magerstedt posebno priporoča
kutna drevesa, na ktera se roji najrajše vsedajo, ker
imajo zelo goste in listnaste veje. Kraj mora biti raven,
ne močviren, ne blizo velikih rek in bajerjev, črez
ktere bi bučele letati morale; kajti veliko bi jih pri
vetru utonilo; ali mali potoček se jim prav dobro
prilega, če tega ni, napravi bučelam korito, da dobivajo
njim neobhodno potrebno vodo, in da ne utonejo,
položi va-nj mah ali drobno prevertano deščico.

Nevarno je bučelnjak blizo sosedovega postaviti,
če ima tisti tako lego, da bi bučele čez tvoje svoj
izlet imele, ker bi tvoje ropati se lehko navadile.

Ker je smrad bučelam posebno zopem, ne sme
se bučelno prebivališče blizo hlevov in stranišč posta¬
viti ; ravno tako ne blizo potov, kjer se pogostoma vozi,
tudi ne blizo železnic, mlinov, fabrik, kajti po zimi,
ko je zemlja zmerznjena, stresa se pri vsakem vlaku
zemlja daleč okoli, kar bučelam ni dobro. Tega me

91

je prepričala lastna skušnja, ker stoji moj bučelnjak
le 45 sežnjev od železnice. Bučele hočejo posebno po
zimi pri pokoji biti. Tudi dim, ki hlapi iz fužin, ap¬
nene in opekarnic, je bučelam močno nadležen in
škodljiv. Pred bučelnjakom se mora 20 ali 30 korakov
daleč prost izlet pustiti.

Kar zadene lego, kamor ima bučelnjak obernjen
biti, bučelarji še niso vsi ene misli; samo to je gotovo,
da lega proti večeru je najslabejša; kajti največ ploh
prihaja od te strani. Najbolje je, da bučelnjak tako
postaviš, da v sredo med jutro in poldne gleda; če pa
gleda proti poldnevu, tedaj so bučele zavolj prehude
vročine bolj lene; vendar v tej legi najrajše in zgodaj
rojijo.

Bučelnjak naj bo od treh strani dobro zabit in
na enej strani naj bojo duri, da se more od zadej s
panji ravnati. Zavolj tatov naj se prednja stran s pre-
kljami tako zapre, da tat ne bo mogel nobenega panja
ven potegniti.

Kdor hoče panje črez zimo v bučelnjaku pustiti,
naj ga pred mrazom zavaruje z vratmi ali pa z za¬
grinjalom iz bičja ali ločja.

§. 5. Kako naj se panji v bučelnjaku
postavijo? —

Najpred se dene pod vsaki panj nekoliko pezdirja,
da panj bolj na toplem ostane, ravno tako se tudi
panji ž njim odenejo.

Panji morajo od zadej podloženi biti, da prednji
del za palec niže leži kakor zadnji; to se stori zato,
da se mokrota, ki jo bučele izblape, skoz žrelo od-
cejati more. Ta mokrota, ki po zimi zmerzne, lehko
žrelo zamaši, toraj je treba na to paziti, da se bučele
ne zadušč.

Postavi panje tako, da solnce ne bo obsevalo ce¬
lega lica prednje končnice, kar bi bučelam preveč gor-
kote narejalo.

Panji naj bodo saj pol črevlja saksebi, da se so¬
sedne bučele ne bojujejo; tudi se matica pri prašenji
prej zmoti in v tuj panj zablodi, če panj tik panja
postaviš.

92

V drugej versti naj stoje panji tako, da ne bo
žrelo nad žrelom. V spodnjo versto gre slabejše dejati,
močnejše pa v drugo ali tretjo, in to zato, ker bučele,
ki od dobre paše domu prilete, zavolj teže na desko
pred panji padejo in v spodnje panje zlezejo, ki take
obložene, posebno pa mlade bučele radi sprejemajo in
tem več družine dobivajo, če slabe v gornjo versto
deneš, bojo ti kmalo oslabele, ker toliko bučelic v
spodnje panje zablodi. Več ko tri verste narejati ne
kaže dobro, ker se matice pri prašenji lehko zmotijo
in v tuje panje prišle pomore.

Da kap, ki od sprednje strehe teče, bučelam ne
škoduje, treba je žleb narediti.

Ne žabi, da panj zmirom na tistem kraji pustiš,
kjer so bučele pervokrat letele; kajti to mesto si dobro
zapomnijo, in ko bi panj na drugo mesto prestavil, ne
bi našle več svojega panja, ampak bi silile v tuje, kjer
jih pa gotova smert čaka.

Janša zastran bučelnjakov to-le svetuje:

Bučelnjak naj bo pri prednjej strani nekaj črez
7 črevljev, na zadnjej pa 4% črevlja visok. Va-nj
gredo 3 verste panjev. Bučelnjak je 6 y 2  črevlja globok,
t. j. 2 V, črevlja za panje, ostali kraj pa za odejo panjev
in za opravila bučelarja. Vrata pri strani so 2y 2
črevlja široke. Sprednja streha ima 2 y 2  črevlja.

§. 6. Bučelna prebivališča.

V svojem divjem stanu živijo bučele po gozdih v
votlih deblih ali dupljih in skalnih spoklinah; tje pobe-
gajo tudi sedaj roji že vdomačenih bučel, če jih ne
vsadiš o pravem času. Po izgledu teh dupelj so nare-
jali nekedaj bučelam prebivališča, ko so jih hoteli vdo-
mačiti. Izsekali so seženj dolgo korito iz panja ali
terklja, 10 do 11 palcev globoko in široko, ter so na
obeh straneh še nekoliko lesa pustili; deska, z žrelom
previdena in na korito pribita je zapirala ta pervotna
bučelna prebivališča, kakoršnih nahajamo še den de-
nešnji na Poljskem, Ruskem in v nekterih krajih na
češkem in Sileskem.

Tudi Slovenci so nekedaj rabili take panje, ker
se še sedaj panji in korita imenujejo; na Koroškem

93

pa se rabi namesto panja beseda sod zategadel, ker
so bučelna korita, kakor sod okrogla, izdolbovali.

Take terklje ali panje so postavljali po konfcu
pod milim nebom in jih pokrivali s kako desko ali
ploščo, ali pa so jih polagali podolgoina v bučelnjak
ali kam pod streho; pervi se imenujejo stoječi,  drugi
pa ležeči  panji.

Dasiravno so taki panji, posebno stoječi, bučelam
zelo prijetni, in se v njih prav dobro obnašajo, ker
so najbolj podobni njih prirojenim prebivališčem: ven¬
dar jih zmirom bolj popuščajo, ker ni kaj ročno ž
njimi ravnati, in se ne dajo po potrebi povekšati. Na¬
pravljali so bučelarji po raznih deželah različne pri-
kladnejše panje, lesene in slamnate, stoječe in ležeče,
razdeljive in nerazdeljive, štirivoglate in okrogle. Vsaki
iz med njih ima v tem ali unem oziru kaj dobrega;
priporočevati pa gre le take panje, ki imajo sledeča,
že od Janšeta popisane lastnosti.

§. 7. Lastnosti dobrega panja.

1. Dober panj mora biti tako narejen, da se
prostor v panji da premenjati; če narašča družina
bučel, mora se prostor raztegniti; če se zmanjšuje, pa
pomanjšati, da velika družina v napolnjenem panji —
bučelarju v škodo — ne praznuje in od prevelike vro¬
čine ne zadahne; majhna pa v prevelikem prostoru
ne obupa in po zimi ne zmerzne.

2. Panj se mora dati lehko in brez posebnega
nadlegovanja bučel odpreti in o potrebi vse znotranje
delo pregledati in kaj popraviti. Ako hočemo iz panja
kaj satovja odvzeti ali pa jim s klajo v pomoč priti,
mora se to lehko in brez škode bučel opraviti.

3. Bučele se morajo, če je potreba, lehko iz panja
v panj pregnati.

4. Panji, ki jih hočemo v druge kraje na pašo
peljati, morajo se dati brez škode naložiti in prepeljati.

5. Da moreš kteremu panju nadstavek ali pod¬
stavek dati, storiš najbolje, če vse panje enako visoke
narediš; to jako polajša tudi prepeljevanje.

6. Žrela se morajo dati veča ali manjša narediti;
pa tudi zapertim bučelam se mora zrak dajati z duš-

94

kom, ki je z dratom ali prevotljenim plehom pre¬
viden.

7. Panj naj bo snažen in gladek, posebno spodnja
deska; samo pokrov, na kterega se satovje priterduje,
sme biti kosmat.

8. Leseni panji iz mehkega lesa po zimi bolj
gorkoto derže.

9. Ležeč panj naj ne bo previsok, sicer se pre¬
dolgo satovje pri vožnji podira.

§. 8. Lastnosti raznih panjev.

Kakor vsaka reč imajo tudi razni panji svojo
solnčno in senčno stran; v nekterih krajih se derže
le slamnatih, v drugih pa samo lesenih, tu ležečih tam
stoječih panjev.

Pri nas imamo večidel lesene ležeče panje, kakor
so bili že pred več sto leti v navadi. Kjer les ni pre¬
drag, dajo se panji iz desk ali dilj prav po ceni nare¬
diti; v drugih krajih, kjer je veliko polja, pa malo
gozdov, in les toraj drag, najdeš samo slamnate pehare.

Našim lesenim panjem se očita to-le: Zgornja
in spodnja deska se rada skrivi in razpoka; če imamo
kak roj na visokem drevesu vsaditi, so pretežki; dalje
so merzlejši mimo slamnatih, bučele morajo zato več
hrane povžiti, da se pregrejejo; tudi se nabira hlap od
bučel po zimi v celih kancih na pokrovu in potem na
bučele in satovje kaplje; to pa stori, da veliko bučel
pomerzne in satovje plesni; zavoljo pičlegorkote sterd
v satovji preterda postane, da bučele na sterdi pogi¬
nejo, kar pa utegne tudi od tega priti, ker je v hlad¬
nem panji premalo hlapu in mokrote, s ktero bi sterd
mogle razstopiti.

To nekoliko odverneš, če za svoje panje prav do¬
bro izsušene lipove dilje vzameš in če panje o hudem
mrazu dobro odeneš.

Slamnati pletarniki ali pehari so po zimi toplejši
in suhejši, toraj tudi zdravejši od lesenih panjev; le
če je po letu velika vročina, takrat so pregorki; miši
jih rade preglodajo in molji poškodujejo; pri buče-
larskih opravilih so manj pripravni od lesenih, posebno
pa pri prevažanji.

95

Leseni in slamnati panji so podolgoma položeni
ali po koncu stoječi.

Stoječe hvalijo v tem, da satovje v njih ne ples¬
ni , da so po zimi gorki in da bučele v njih posebno
rade rojijo; nasproti pa ležeči panji manj kraja zale¬
žejo in ne potrebujejo preveč prostornega bučelnjaka;
in če ravno ne dajo veliko rojev, tim pridnejše se pa
v njih nabira sterd, ki je boljša in belejša od te, ki
jo iz stoječih panjev dobivamo.

§. 9. Leseni ležeči panji.

Pri nas rabimo samo panje ali sode, narejene
iz 4 daljših in 2 krajših deščic ali diljic. Lipove deske,
V, ali 3 / 4  palca debele in dobro posušene, so za panje
najbolje. Pokrov  (ali zgornja deska) in dno (ali
spodnja deska) naj bodeta enako široka, 14 palcev
je zadosti; dolga naj bo zgornja dilja dva črevlja in
pol, spodnja pa zadel panjeve brade še 4 palce daljša.
Stranici,  6 palcev široki, ste 2 palca krajši od po¬
krova, da se panj tim lože more prijeti. Stranici in
dno so znotraj prav gladko oskobljane, zunaj pa kos¬
mate, da na vozu ne zderkujejo. Te štiri deske naj
se z žreblji zbijejo ali z vertali (Holzschrauben)
dobro sklenejo. Dve končnici, v to skrinjico ali panj
vdelani, jo od spredaj in zadej zapirate. Prednja konč¬
nica, sploh bučelnica  imenovana, je malana, da
panj lože od panja razločiš, pa tudi bučele si podobo
panja lože zapomnijo, če so panji z različnimi bar¬
vami zaznamovani.

V sredi bučelnice na spodnjem kraji je vrezano
žrelo ali letovec, kije  4 palce dolg in %  palca
visok, da bučele lehko vun in noter gredo. Spodnja
deska mora biti prav gladka in panjeva brada,  na
ktero domu prišle bučele sedajo, proti koncu navdol
skobena, da mokrota iz žrela lože odtaka. Zgornja
deska (ali pokrov) je na sredi s svedrom za vehe pre-
vertana in ta 2 palca široka veha se s piljko ali po-
krovcem zatakne, in se tedaj odpre, ko hočeš panju
naklado dati.

Kdor svoje panje na pašo prepeljuje, naj naredi
na prednjej in zadnjej končnici veho, ki je znotraj s pre-

98

votljenim plehom zadelana; pri vožnji naj se vehe od-
pro, da se bučele ne zaduše.

Taki panji imajo še to prednost, da novovsajenemu
roju ni treba vsega praznega prostora dati, kar buče-
lam velikokrat, posebno pri slabej paši, serčnost vzame
in jih tožljive stori. Pri takih panjih se da prazen
prostor s pripravno diljieo, ktera se bolj ali manj v
panj porine, povekšati ali pomanjšati.

Če je kteri panj ves napolnjen s satovjem in pol¬
kom, daš mu z naklado ali podklado prostora ter ga
k pridnosti spodbudiš. Hočeš panju dati naklado,
odpri spodnjemu panju veho, odvzemi gornjemu dno,
povezni ga na spodnjega, in zamaši žrelo nadklade,
kakor tudi vse špranje med panjema. V nakladi pa
mora vsaj en sat biti in sicer ravno nad veho spod¬
njega panja, da bučele lehko po njem v naklado gredo
in zraven njega novo satovje zidati začnejo; v praznem
panji ne delajo rade. če ob ajdovem cvetu brezma-
tični panj na močnega povezneš, odvzameš ga po do-
končanej paši polnega same sterdi.

Hočeš pa polnemu panju podklado  dati, odvze¬
mi gornjemu dno, odpri veho podklade in postavi polni
panj na podklado; zamaši žrelo gornjega panja, da
bodo bučele prisiljene skoz prazen panj hoditi. Treba
je pa nadklado kakor podklado s polnim panjem skle¬
niti in špranje z ilom in kravjekom zamazati, če to
storiš, prevzameš bučelam veliko dela, ker bi sicer
same te špranjice zadelale in s tim veliko časa po¬
tratile.

§. 10. Leseni stoječi panj.

Pri nas takih panjev nimamo; tudi ni zelo pri¬
pravno ž njimi ravnati. Jonke jih imenuje tružčnike
in popisuje, kako gre ž njimi ravnati: Tako imenovani
truščniki, to je, panji iz druge na drugo postavljenih
tružic, so gotovo v mnogem obziru bolji kakor drugi
panjevi; ker se dajo iz njih narejene bučelna prebiva¬
lišča po volji povekšati ali zmanjšati;, bučele se z
novimi podkladami silijo, da so vedno delavne; tudi
satovje se lehko ponovi, če se zgornje tružice vsako
leto odvzamejo.

97

Tružice, ki se druga na drugo postavljajo, morajo
štirivoglate biti, in vse enako velike, namreč: 5 ali 6
palcev visoke in 11 do 12 palcev dolge in široke. Dilje,
iz kterih se delajo, znajo 1 palec debele biti. Tružice
morajo zgoraj na vseh štirih strančh pol palca široke
poljičice imeti, da se pri podkladanji in odjemanji
lahko primejo. Znotraj se v tružice zarežejo tanke in
ozke diljice, dva palca druga od druge, da bučele med
njimi na satih v zgornje in spodnje tružice hodijo
svoje satovje na nje priterdijo, in da je tako vse sa¬
tovje vsake tružice bolj terdno. Diljice se pa morajo
tako zarezati, da so vštric položene in sicer podolgo-
ma po tružici. Tudi naj ima zadnja končnica vsake
tružice tri palce dolgo in dva palca široko oknice, da
se znotranje delo bučel lehko pregleda. Oknice naj bo
s stekleno šipo prevideno in z diljico zaperto.

Tružic, ki se druga na drugo postavljajo, ni treba
zamazovati, ker morajo tako narejene biti, da se prav
druga druge primejo. Tružice ne smejo letavnih lukenj
imeti, ampak žrelo se zareže v letavno diljo, in sicer
tako, da je zunaj pol črevlja široko, znotraj pa čedalje
ože, da se letavna luknja ali žrelo z naprej in na¬
zaj pomikanjem po potrebi lahko povekša ali pomanjša.
Pri odjemanji se mora zgornja tružica z dletom toliko
vzdigniti, da se tanek pa vendar terden železen ali
meden drat lehko skoz potegne, in se satovje zgornje
tružice brez velikega motenja bučel od spodnjega satovja
odreže. Razume se od sebe, da se mora spodnja tru¬
žica precej s pripravnim pokrovcem pokriti.

Tružice se znajo kedar si bodi odjemati, vendar
se to najlože zgodi zjutraj in zvečer, kedar druge
bučele ne letajo. —

§. 11. Slamnati panji.

Slamnati panji so kakor leseni ali ležeči ali stoječi,
razne podobe in velikosti; nekteri so zvonu, drugi loncu,
tretji valjarju podobni; narejajo se tudi štirivoglati
kakor leseni panji. Najbolj znani so ti, ki so pred opi¬
sanim truščnikom v sestavi enaki, le da so tružice
okrogle. Zgornja tružica, pletar ali pehar je obokan,
drugi pa so kakor obodi; če je zgornji pletar dodelan,
Slovenski BuJelaržek. 7

98

podloži' se drugi in tretji in se z gornjimi dobro sklene.
Letovec ali žrelo mora vselej le pri spodnjem odperto
biti. Vsi pekari, ki so črez sredo 14 palcev široki in
6% palca visoki, so na zgornej strani prebodeni s
preldjami, na katere bučele satovje priterdijo. Taki
panji stoje na debelej deščici in se na njo s klinci
priterdijo.

§. 12. Dzierdzonovi panji.

Prečudno in močno zanimivo je društveno življenje
bučelic v panji; zato so si prirodoslovci mnogo pri¬
zadevali popolnoma spoznati je, toda navadni panji niso
bili za ta namen pripravni. Slovečemu bučelarju g.
Janezu Dzierdzonu, župniku v Karlsmarku v Pruskej
Šleziji, je bilo prihranjeno še le leta 1845 iznajti in
sestaviti tak panj, ki da vsa skrita, notranjna opra¬
vila in dela bučelne družine pregledovati in opazovati.
Napravil je namreč tak panj, da so bile bučele pri¬
siljene, po njegovej volji vsak sat, nikar na pokrov,
ampak na posebne, palec široke tramiče ali latice priter-
jevati; podoba št. 11 ti kaže tak tramič ali latico, ki
jo satnik  imenujemo.

Podoba 11.

Dzierdzonov satnik.

Satniki niso na panj pribiti, ampak le toliko pri-
terjeni, da se preveč ne gibljejo, če panj prestaviš ali
prepelješ; tako mu je bilo mogoče sat za satom iz
panja jemati, ga pregledati in zopet na poprejšno mesto
postaviti. Prirodoslovec je imel sedaj priložnost, popred
skrita bučelna dela opazovati, kedarkoli je hotel; tako
je bilo mogoče, da se je marsiktera uganjka zastran
bučelnega življenja popolnoma rešila.

Pa ne samo prirodoslovcem je bila Dzierdzonova
iznajdba zelo po godu, ampak tudi bučelorejcem je
jako vstregla; dobili so namreč s takošnimi panji po¬
polno oblast nad svojo bučelno družino, katera je v

99

takih panjih prisiljena delati tako, kakor bučelorejec
hoče.

Premakljivi sati so tedaj neprecenljiva iznajdba
bistroumnega Dzierdzona, s ktero je prav za prav pot
odperl do umnega bučelarstva.

Kako važna in imenitna je ta znajdba, spoznal bo
vsak bučelar, ako mu povem, kaj se vse s takimi panji
storiti da.

1. Koliko pomagaš roju (posebno poznemu), če ga
vsadiš v panj, kteremu si lepega praznega satovja dal!
Sterd, ki jo bučele seboj prineso, shranijo v satovje,
ki ga že najdejo v novem panji, namesto da bi mo¬
rale iz nje še le novo satovje delati. Če pomisliš, da
bučele 15 do 20 funtov sterdi potrebujejo, da en funt
voska narede, lehko spoznaš, koliko je roju pomagano,
če ga na satovje vsadiš. Taki satovi ti pa ne prihra¬
nijo le obilno sterdi, ampak tudi roj kmalu k moči pri¬
pravijo; zakaj matici ni treba čakati, da bi se satovje
še le naredilo. Kakor hitro bučele jim dano satovje
očedijo in popravijo, že postavlja matica va-nje svojo
zalego.

S takim satovjem oskerbljeni pozni roji še toliko
nabrati utegnejo, da jih brez skerbi čez zimo hranuješ.
Drugiči in tretjiči radi iz praznih panjev pobegnejo,
česar pa ne storijo, če jim daš nektere prazne satiče.

Neobhodno potrebno je, da so vsi satniki enako
dolgi, sicer jih ne moreš rabiti za kteri drugi panj.

2. V slabih letinah panju, ki ima čez zimo pre¬
malo sterdi, s tim pomagaš, da mu eden ali dva s
sterdjo napolnjena satnika daš, ki jo prebogatim pa¬
njem brez škode odvzameš.

3. O spomladi vsak panj lehko pregledaš in se
prepričaš, ali matica še živi; staro, zelo nerodovitno
matico nadomestiš z mlado rodovitno; ravno tako staro
ali červivo satovje z novejšim.

4. Panju, ki ima premalo bučel, daj en satnik z
zadelano zalego iz kacega močnejšega panja.

5. če ima o spomladi kteri panj v bučelnem
gnjezdu trotovih satov, daj mu na mesto njih satnike
z delavčnimi celicami.

6. Vsak bučelar ve, kako težavno je pri navadnih
panjih preganjavce ali prisiljence narejati; če imaš

7  *

100

Dzierdzonove panje, opraviš to hitro in brez truda.
Odpri panj, preglej sat za satom, dokler matice ne
zapaziš. Povezni steklo na-njo in spravi jo v matičino
hišico; postavi jo v pripravljeni panj; pomedi z mokro
perutnico ali babo s satov k matici toliko bučel, ko¬
likor misliš jih preganjavcu dati. Zapri oba panja in
postavi starca na kak drugi kraj v bučelnjaku, prega-
njavca ali prisiljenca pa na starčevo mesto, in prega-
njavec je gotov.

Pri teh panjih toraj ni tebi treba dolgo čakati,
da bi kteri panj rojil, vsaj preganjavce lehko in ob
takem času narediš, ko je paša še dobra.

7. Hočeš kteri panj prisiliti, da bi pri dobrej
paši obilno sterdi nabral, zapri mu matico v matičino
hišico, da ploda ne nastavlja.

8. če je kteri panj matico zgubil, daj mu iz
druzega panja satnik, v kterem se jajca v delavščinih
celicah vidijo, da si novo matico izplodi.

9. Satnike s sterdjo odjemlješ brez posebnega
nadlegovanja bučel.

10. Če je paša dobra, povekšaš panj s tim, da
vse satnike enega panja v drugi prostorniši prelo¬
žiš; po paši in črez zimo pa jih moreš spet v oži
panj predjati.

11. Na jesen moreš manj polknate panje združiti,
da bojo živalice gorkeje sedele.

12. Pri dobrej paši odvzameš polne satnike in
prazne na njih mesto postaviš.

Zavoljo tolikih prednosti so se Dzierdzonaki bu-
čelorejcem kmalu prikupili. Narejeni so ti panji iz de¬
belih desek ter so ali ležeči ali stoječi; ležeči  je
30—32 palcev dolg, 9—11 palcev širok in 10—15
palcev visok. Ako je le 10 palcev visok, takrat se mu
da le ena versta satnikov; ako ima pa 15 palcev vi¬
šave, daste se mu dve versti druga nad drugo. Dveri
so na dveh ožih straneh, ali pa se da zadnja široka
stran panja odpreti, kakor končnice pri naših navadnih
panjih. Stoječi Dzierdzonski panj  je 30—32
palcev visok, 12—14 palcev dolg in 9—11 palcev ši¬
rok in se odpira pri zadnjej steni; tak dobi4—6verst
satnikov; žrelo je vselej na prednjej strani, kakor pri
naših panjih. Satniki naj so pri vseh panjih ene sorte

101

enako dolgi, da se morejo iz enega panja v drugega
preložiti; široki so pičel palec in pol palca debeli, ter
stojč pol palca saksebe. Priterdijo se s tenkimi žrebljički
na letvice, ki so na panjih pribite, če ima panj več
verst satnikov, dajejo se vsajenemu roju izperva le
spodnje verste; zgornje se mu odpro še le tedaj, ko
so spodnje polne satovja in dokler je paša še dobra.
Zaprejo se zgornje verste s tenkimi deščicami, ktere
se položijo na satnike. V zapertem zgornjem predelu
se da lehko ktera matica z nekoliko bučelicami črez zimo
ohraniti; narediti se pa jej mora mala skrinjica z ne¬
koliko satiči. Skrinjica se postavi tik za žrelom, ki se
v zgornjem predelu panja izreže. Pokrov se splete iz
slame in leži na deščicah, ki se na zgornjo versto sat¬
nikov položijo. Pet palcev široka letvica pripne ta po¬
krov s kavljički na obe strani panja. V zgornjem pre¬
delu se vzrežeta dušnika, ki se o gorkih dneh odpreta,
da premočna vročina nekoliko odleže.

Na satnike se morajo prilepiti prazni satiči, da
bučele ved6, kako imajo svoje delo začeti in naprej
peljati; če pa teh nimaš, dobro povošči spodnji rob
satnika z voskom; sicer ne delajo bučele po satnikih,
ampak kakor se jim poljubi, in satniki bi se ne dali
po samem iz panja jemati. Za prazno satovje napravi

Podoba 12.

Slamnat Dzierdzoniziran panj.

102

si poseben omar, ki ima na vseh štirih stranih mušje
mreže, da molji svojih jajec tje ne spravijo; na stene
se pribije več verst letvic, in na te se obesijo satniki
drugi raven drugega. Obesi omar na prav zračen in
hladen kraj, da bode obvarovan pred miši in plesnobo.

Rothe priporoča v svojej knjigi (Korbbienenzucht)
po tem načelu narejen slamnat stoječ panj, kakor ga
podoba št. 12 kaže. Ta panj ima dve dveri, ene so na
tej podobi odperte, da vidiš kako satniki leže; v vsa¬
kem predelu je videti od predaj pervi satnik, za kte-
rim so drugi položeni.

§. 13. Skočidolski panj.")

Prepričana od prednosti Dzierdzonovih in po nje¬
govem načelu prestrojenih panjev sva naredila z našim
gosp. učiteljem Tom. Kuhler-jem marsiktero poskušnjo,
da bi naš navadni sod, ki je za prevažanje bučel zelo
pripraven, po Dzierdzonovem načelu prestrojila. Leta
1862 sva to reč popolnoma dognala in si dala narediti
takih panjev, ki so od zunaj našim navadnim sodom
ali ulom celo enaki, znotraj pa imajo premakljive sat¬
nike. Bučele so se v njih prav dobro obnašale; tudi drugi
bučelorejci so se teh panjev poprijeli. C. k. kmetijska
družba v Celovcu jih je spoznala pri dveh razstavah
za prav pripravne in je razstavljavcu, pred imenovanemu
učitelju, perva častna darila prisodila.

Priložen obrazec kaže ta panj od vseh strani. A
ti kaže ta panj od predaj in zgoraj odpert. Satniki
leže na dveh v stranici vdelanih pol palca debelih
letvah (b b)  in so na nje priterjeni s tenkimi žreblički
ali klinčki. Panj je 27 palcev dolg, pa sme tudi dalji
biti, 16—18 palcev širok in 6—7 palcev visok.

B  kaže ti satnik, daljavi panja primerno dolg,
pičel palec širok, pol palca debel, trivoglat, na obeh
konceh z žrebličkoma (a a)  previden, na spodnjem robu
— ki pa ne sme biti oster, ampak tumpast, dobro po¬
voščen; 'na zadnjej strani je priterjena letvica (6), ki
brani bučelam svoje satove na zadnjo končnico prilepiti.
Trivoglati satniki satove bolj močno derze kot štirivoglati,

*) Kdor se želi takih panjev, naj si jih naroči pri pisatelju
pod naslovom: Janez Sumper, fajmošter v Skočidolu zadnja po¬
sta: Podrovlje (Foderlach) na Koroškem,

Skočidolski panj.
Podoba A.

f ji 1  ii f i  < r 11 i

i a." — i d."

Podoba B

b

in bučele na njih ne krive svojih satov, kakor sem to
pri štirivoglatih opazil. Kakor sem že popred omen^i
morajo satniki na spodnjem robu dobro povoščeni biti,
če satičev nimaš, da bi jih na satnike prilepil, sicer
ti bučele ne bodo delale po satnikih.

S povoščenjem jim tudi veliko dela odverneš, ker
jim ni treba z velikim trudom podlago za satove na
les prilepovati, ampak precej morejo svoje delo po vseh
satnikih začeti, kolikor jih roj zasede.

Podoba C

Innnm—i i—i t—i_ n 'r~i

C  ti kaže od zadnje strani odpcrt panj z letvica¬
mi satnikov.

104

Podoba D

D  je zadnja končnica, ki se na pol svoje debe¬
losti v panj porine.

Podoba E

E  kaže bučelnico ali prednjo končnico; namesto
dveh žrel se naredi sploh le eno.

Podoba F

F  kaže ta panj v prerezu; tu vidiš dve letvi v
steni vdelani, ki satnike deržite.

Namesto žrebljev rabim vertala, kakor jih mizarji
imajo; ž njimi panj brez vsega pobijanja prav rahlo
zaprem in odprem s posebnim dletom, ki se verteti da.

Ce hočeš naklado ali podklado narediti, ni treba
vehe v spodnjem pokrovu izvertati, ampak, če sta panja
enako široka, odvzemi spodnjemu pokrov, zgornjemu
pa dno, in povezni enega na drugega.

Kako lehko gre umetne roje ali preganjavce nare¬
diti, to sem že pred v § 12 pod štev. 6 povedal.

Tudi se da na satnike pod pokrov lega mehkega
papirja položiti, da panj bolj gorkoto derži; to pa na¬
rediš o poznej jeseni.

§. 14. Različne sorte roji.

K a j je rojenje, razložil sem že v pervem delu;
vsak bučelorejec se tega časa najbolj veseli, čeravno

105

mu nakopava tudi obilno dela. Vedeti je treba, koliko
sort rojev je, ktera znamenja roj napovedujejo, in
kaj ima bučelar pri rojenji opraviti.

Rojev je več sort, ki imajo posebna imena.

1. Pervič,  pervec ali pervenec. Tako bučelar
imenuje pervi roj iz starega panja. On ima staro ro¬
dovitno matico in sploh največ bučel, včasi do 15.000.
Taki roji so najbolji, ker so z matico oskerbljeni in
tudi dosti časa imajo, hrane za zimo in še več, kakor
potrebujejo, nabrati. Hitro se zida satovje, v ktero
matica berž zalego nastavi; bučelna družina se vedno
bolj množi. Stari panj, iz kterega je roj pobegnil, ime¬
nuje se starec.

2. Če pa gerdo vreme roj zaderžuje in se tačas
mlada matica izvali, ne more jej stara matica ubežati
in mlada jo kmalu umori. Pa ker so bučele na roj že
pripravljene, mora mlada matica z rojem naprej. Pred-
no panj zapusti, nekaj časa poje, kar se zvečer prav
lehko sliši in se glasi kakor ti — ti, ti, ti ti — ti ti;
ali pa kakor kva, kva, kva, kva. Zato se tak roj tudi
pevec  imenuje. Mlada pevčeva matica gre drugi ali
tretji den potem prašit ali na plemenjenje, starec pa
čaka, da se druga matica izvali.

3. Kedar je paša dobra in lepo, prijetno vreme,
primeri se, da kteri zgodnjih pervičev še tisto leto en
roj da; tak se imenuje devičnik.  Včasih se še od
takega pervca po dva roja dobita; potem se imenuje
pervi deviški pervič,  drugi pa deviški drugič.

4. Za pervičem v dobrih letih še več rojev pride,
in sicer 7. ali 9. den po pervču drujec ali drugič;
čez dva ali tri dni pa tretjič,  in včasih še četer-
tič,  posebno če je starec zelo bučelen in sta pervič
in drugič bolj majhna bila. Ali tako preobilno rojenje
starca preveč oslabi, toraj je bolje, da take rojiče
starcu nazaj daš. Tudi se dajo dva ali trije slabi drugiči
ali tretjiči združiti, da se močen panj naredi. Združiti
se pa le dajo bučele enakošne matice; to je bučele ne-
oprašene matice z bučelami tudi neoprašene matice,
in bučele oprašene matice z bučelami oprašene. Toraj
se morejo združiti perviči in perviči drugiči in drugiči
ali tretjiči. Pa ker imajo perviči rodovitno matico, zato

106

se navadno perviči ne združujejo, kajti škoda je za tako
rodovitno matico, da bi jo bučele vmorile.

5. Še enaversta rojev je, ki se imenuje umetni
roji ali preganjavci ali prisiljenci.  Marsikteri
z muhami in s sterdjo dobro previden panj rojiti noče.
Tedaj se sme prisiljenec ali preganjavec narediti s tim,
da se rodovitna matica s potrebno družbo bučel v
drugi panj prežene. Matice obropan panj si iz zalege,
ktero v matičine stolpiče prenese, novih matic izplodi.
Zgodaj narejeni prisiljenci so ravno tako dobri, kot
prostovoljni perviči. Včasih tak matice obropan starec
še drugiča da. Najlože moreš prisiljence narejati, če
imaš dzierdzonizirane panje.

§. 15. Rojenje.

Ko se spomladi paša začenja, navstane novo živ¬
ljenje v panji. Po svojem natornem nagnjenji skerbe
bučele, da svoj rod pomnožijo in si nove naselbine na¬
pravijo. Rodovitna matica začne jajčica polagati, čez
tri tedne že mlade bučelice iz celic prilezejo. Den na
den jih je več. Satovje pridno narejajo, da kraj dobijo
za zalego in novo nabrano sterd. Potem zidajo trotovo
satovje, v ktero matica samcev ali trotov plod postavi.
Na zadnje, ko je panj poln satovja, zalege, sterdi in
cvetnega prahu, zidajo nekoliko stolpičev za matičino
zalego, ki je različne starosti, da se od časa do časa
ktera matica izvali. Take priprave delajo bučele za
rojenje, pri kterem matica spremljana od nekoliko
tisuč muh in nekterih trotov svoj panj zapusti in si
kje drugej novo naselbino poišče.

Rojev si vsak bučelar želi, pa vendar ne gre zmi-
rom tako, kakor si želi; zakaj marsikaj je k rojenju
potreba, kar ni vselej v bučelarjevej moči.

K rojenju potrebujejo bučele:

1. Zdravo in rodovitno matico.

2. Obilno bučel.

3. Dobro pašo in dosti v panji shranjene sterdi;
zato pitanje bučel spomladi, posebno v drugej polovici
aprila, rojenje pospešuje.

4. Zgodnje in bogato branje cvetnega prahu.

107

5. Ne prestaro in preobširno satovje. V stare
celice matica ne polaga rada svojih jajec; v preobšir¬
nem satovji pa bučele nad preobilnim delom rojenje
zanemarjajo.

6. Primerna gorkota; zato je v senčnih in hlad¬
nih krajih manj rojev.

7. Primerno prostran in ne prevelik panj; v
prevelikem prebivališču zadostne gorkote manjka in
se preveč časa potrebuje, da se cel panj s satovjem
napolni.

8. Vgodno vreme ob času rojenja; naj bi bil
kteri panj še tako za roj pripravljen, če naglo nastopi
veterno ali deževno vreme, nič ne bo iz njega.

§. 16. Znamenja rojenja.

Roj se more pričakovati:

1. Če je panj s satovjem napolnjen in zelo bu-
čelen.

2. Robovi na satih se porumenijo in niso ostri
ampak tumpasti.

3. Zalega, posebno trotova, je do kraja s pokrovci
zadelana.

4. Zjutraj leže na panjevi bradi kapice ali po¬
krovci trotove zalege, ki so jih bučele čez noč izmetale.

5. Matičine celice se od spredej vidijo s pokrov-
cem zadelane.

6. Bučele ne gredo na branje, dasiravno je lepo
vreme in paša dobra, ampak mirno na sprednjej zalegi
sede in če se jih s peresom dotakneš, vsujejo se vse
na tla; dokler pa še terdo vkup sede, še ni roja pri¬
čakovati.

To so dalnja znamenja rojev, bližnja
so pa ta^

1. Že zjutraj ne lete bučele tako, kakor navadno;
vse je nekako mertvo.

2. Zdaj jih pride nekaj, ki se nekako posebno
nenavadno gibljejo.

3. Kar jih pride s paše, ne spravljajo pralni raz
noge, ampak tako natovorjene za žrelom ostajajo.

4. Zdaj začnejo bolj gomezeti in križem tekati.

108

5. Vse na enkrat noter gredo, kar morejo, se
sterdi napijo, in močno s perutnicami trepetajo.

6. Nektere začnejo predigrati in se spet nazaj
povračati.

7. Na enkrat navstane truš, bučele začno iz panja
vreti in se čez glavo prekucevati; z veselim glasom
se okoli bučelnjaka sučejo in prihoda matice pričaku¬
jejo. Zdaj prileti matica, ves roj se suče okoli nje in
kjer matica obsedi, tje se tudi ves'roj poda in se ka¬
kor grozd okoli matice vsede. Tedaj je čas, roj v nov
panj vsaditi. Če se pa bučele ne vsedejo, ampak ne¬
mirno semtertje letajo, tako je to gotovo znamenje, da
matice ni med njimi; ona je morebiti spet v panj vtekla
ali pa v travo padla, kjer se od nekoliko bučelic ob¬
dana najde. Če previsoko lete, poškrope se z brizgljo,
da se niže vsedejo.

Pri drugičih predigra dalje terpi; skoraj pol roja
z veselim šumom pred bučelnjakom leta, dokler prava
izvoljena matica ne prileti, potem pa vsa truma za
njo vdere. Ker ima drugič več matic, vsedejo se tudi
pogosto v več kepicah, ki se pa morajo vse v en panj
vsaditi. Roj se ne sme na veji puščati, posebno če
solnce močno pripeka; zakaj tedaj so bučele zavoljo
hude vročine bolj serdite, pikajo in rade pobegnejo.

§. 17. Čas rojev.

Navadni čas za roje je začetka maja do konca
julija. Le malokedaj je že o koncu aprila kteri roj.
Bučele, ki so veliko lakote in mraza prestale, ne ro¬
jijo. Pervci rojijo pred poldnem, drugiči pa popoldne;
včasi je pa to tudi narobe.

Predno Reaumirjev gorkomer 13 stopinj gorkote
V senci ne kaže, roja ni pričakovati.

§. 18. Vsajanje ali ogrebanje.

Če se čas, prebližuje, da bodo rojile bučele, mora
bučelar vse orodje za vsajanje pripravljeno imeti, pred
vsem pa dosti panjev, dobro osnaženih, in različne
velikosti, da vsak roj v pripravno prebivališče spravi.

Treba je tudi večkrat na den k bučelam gledat
iti, da ne bi kteri roj nenadoma rojil in pobegnil.

109

Rojev navadno pričakujemo od devetih zjutraj do treh
popoldne. Če je pa kteri panj za rojenje že pripravljen,
in nastopi deževno vreme, ki pa kmalu spet preide,
pride roj pri gorkem vremenu pervi den po dežji že ob
osmih. Drugiči pridejo včasih popoldne, celo še do
petih rojiti morejo. Kdor ima veliko panjev, naj ob
času rojenja, če je vreme lepo, svojih bučel nikoli ne
pušča brez varha.

Če začne kteri panj rojiti, ne hodi ne pred in
ne med rojem, da matice ne zmotiš, ktera bi po
tem lehko k sosednim panjem šla, in tam umorjena
bila.

Pri pervičih pride matica včasih sredi roja, včasih
pa tudi še le na zadnje.

Kakor hitro je panj rojil in se vkup vsedel, mora
se hitro vsaditi, da med tim kak drugi panj ne roji,
in se ž njim ne združi, kar je posebno sitno in tudi
nevarno, če ima eden oprašeno, drugi pa neoprašeno
matico.

Če sedi roj na kakej nizkej veji, tedaj ga je zelo
lehko vsaditi. Postavi odpert panj pod roj tako, da bo
kepa bučel globoko va-nj visela, terkni močno na vejo,
in roj bo na enkrat v panji. Seveda morata pri tem
delu dva biti; eden naj panj derži, drugi pa na vejo
vdari. Bučele, ki so še na veji ostale, in so na tla
padle, podajo se kmalu same v panj. če se jih pa še
kaka kepa na veji naredi, vdari še enkrat na vejo. Po
tem položi panj na stol, in zanesi ga v senco, ali pa
panju naredi senco, da se še druge po samem okrog
leteče bučele va-nj podajo.

Če je vejica tenka, na kterej roj visi, utegne se
rahlo odrezati in z bučelami vred v panj djati, in po
tem prazna zopet iz panja vzeti.

Kjer pa ni malih drevesec pred bučelnjakom, naj
se kakih 20 stopinj daleč od bučelnjaka poldrugi seženj
dolge košate smreke ali jelke postavijo, kamor se bu¬
čele prav rade vsedajo.

Vsajeni roj se hitro, ko so vse bučele v panji
razun nekterih, le po samem še okrog letajočih, na
tisto mesto v bučelnjaku postavi, kjer ima potem vedno
ostati. Nekteri roje do večera na tem kraji puste, kjer

110

so jih vsadili; s tim si pa veliko škode narede. Zakaj
bučele kmalu, ko se je roj pomiril, na pašo lete, in
tudi drugi den od paše spet prilete na to mesto, kjer
je panj poprejšnji den na stolu ležal, in tako se veliko
bučel pozgubi.

Perviče, ki imajo oprašeno matico, postavi v bu-
čelnjaku , kamor si bodi; pevcev in drugih rojev, ki
imajo še neoprašene matice, ne postavljaj v sredo
drugih panjev, ampak le na konce verst, ker sicer ma¬
tica pri prašenji leliko v kak drugi panj zaide in tam
ob življenje pride.

če je pa veja močna ali kak verh drevesa, kamor
se je roj vsedel, ali pa če okoli debla sedi, postavi
panj pod roj in zajemaj bučele z gladko ponovco v
panj; začni pa s tim delom pri največej kepi, pri kte-
rej boš navadno matico našel; zajemaj jih odspodaj
navgor. Pred zajemanjem je dobro roj poškropiti, da
se bučele vkrote. Nekteri rabijo namesto ponovce omelo
ali pero ali habo, ki se prej v vodo pomoči. Kakor
hitro je matica v panji, začnejo ostale bučele nemirno
po veji ali deblu letati, in se kmalu zaporedoma v
panj podajo, če nočeš, da bi zopet drugi roj tje
sedel, kjer se je poprejšnji zbral, dergni po veji z bez¬
govim listjem, ali s kako drugo smradljivo rečjo; za¬
kaj roji preradi sedajo tje, kjer se je bil prej kteri vse¬
del. Zato se pa tudi take vejice ne odrezujejo, kjer se
da lehko vsajati.

Če je pa roj visoko na drevesu, tedaj je treba
pomočnikov in lojtro pristaviti, na drevo zlesti, panj
na vervi za seboj potegniti in ga terdo pod roj posta¬
viti, ali pa ga pomočnik na dolgem drogu privezanega
pod roj derži. Je veja tenka, kjer roj visi, ravna se
kakor pri vsajanji na nizkih drevesih; če je pa debela,
zajema se s ponovco. Kedar pa ni mogoče ali je ne¬
varno do roja priti, ker je veja prešibka in dolga,
zlezi tedaj najbliže, ko moreš, do roja in ga dobro
poškropi; potem ga s krukljo, ki je na dolgem drogu
pribita z veje stresi; vsedel se bo po tem gotovo
niže, kjer boš lože do njega prišel. Ali pa prešij
obroč v zgornji del vreče ali Žaklja, priveži ga na
dolg drog, postavi ga pod roj in vejo s krukljo stresi,

111

da se bodo bučele v vrečo vsule, in se potem v pri¬
pravljen panj iztresle.

Pade roj na tla, in se tam v kepah zbira, glej,
da matico dobiš in deni jo v panj, bučele bodo kmalu
za njo potegnile.

Če se pa vsede v kak ternjev germ, kjer ni leliko
do njega priti, prisili ga z dimom, da se bode zu¬
naj germa zbral, kjer ga lože vsaditi moreš.

Tudi v votline dreves se kteri roj spravi, in misli
tam ostati. Tu ga je treba z dimom izgnati, nad luknjo,
iz ktere bučele beže, pa šopek vejic obesiti, da se
tam zbirajo.

Kako pa se pozna, da je matica z rojem
v panji?  — če so bučele z glavami proti žrelu panja
obernjene, veselo s perutnicami maldjajo in se v panji
zmirom bolj in bolj v kepo zbirajo: to je znamenje,
da je roj srečno vsajen in da ima matico, če pa z
glavami žrelu nasproti obernjene brenče in od panja
bežijo, nimajo matice, in roj iz panja kmalu pobegne
tje, kjer je pred visel, ker je matica še tam ostala,
ali saj po njej diši. Treba je tak roj še enkrat bolj
srečno vsaditi.

Roj pa tudi iz drugih vzrokov iz panja pobegne,
če se namreč panj predolgo na solncu ležati pusti ali
pa ker je več matic v njem, namreč pri pevcih in
drugičih, in bučele nepotrebnih precej ne pomore.
Drugič in pevec se vseda pogosto v toliko kepah, ko¬
likor ima matic; da tedaj roj ne pebegne, je dobro,
nepotrebne matice v škatljice poloviti, in samo tisto
matico pustiti, pri kterej je kepa največa. Če več pa¬
njev ob enem roji, lovimo roje s posebno vrečo, ki je
iz mušje mreže narejena; (pri nas jo imenujemo verša)
in jih v panje stresemo, če se shlade in pomirijo.

Nekteri bučelarji imajo navado, panju, ki začne
rojiti, žrelo s pritikovanjem ože narejati, da ne morejo
vse bučele na enkrat izleteti, in da perve dalje pred
bučelnjakom letati in se tam zbirati morajo; pa do-
sehmal se nisem mogel prepričati, da bi to dobro bilo.
Še manj je pa dobro, da se panju, ki rojiti začne,
prednja končnica odpre.

Če je roj že v zraku in jo misli dalje potegniti,
svetujejo bučelarji vodo tako v zrak brizgljati, da kanci

112

od zgoraj na roj priperšč. Vendar se to ne stori pred,
dokler ni ves roj v zraku. Ako bi se to storilo med
rojenjem, poverne se roj, boje se dežja, zopet v starca.

Včasih pride pri rojenji matica v zgubo. Takrat
roj raztreseno po zraku verši, ali pa se zopet k starcu
povračuje. Kaj je storiti, da zgubljeno matico najdeš?
— Pred vsem poglej pred {izrojenim panjem, ali ni
padla na tla, ker je bila prestara, ali na perutnicah
poškodovana ali pa letanja še nevajena. Lehko jo tam
najdeš, če je tlak pred bučelnjakom s peskom posut,
ali vsaj trava pokošena; zakaj matica ni sama, ampak
zmirom je še nekaj bučelic pri njej. če jo najdeš, deni
jo v matičino škatljico, priveži jo na drog in nesi tje,
kjer roj najbolj leta. Kmalu bojo bučele matico zasle¬
dile in se okoli nje vsedle. Odveži potem škatljico,
odpri jo in deni jo v pripravljen panj. Še lože je pa
najdeno matico, v škatljici zaperto, v pripravljen panj
djati, ki se na mesto iz rojenega panja postavi. Kmalu
bodo bučele matico pogrešile, na svoje navajeno mesto
nazaj priletele in se k zapertej matici zbrale, ki se
zopet iz škatljice k njim izpusti. Po tem postavi panj
z rojem na kraj, kjer ima na dalje ostati, starca pa
zopet na svoje poprejšnje mesto. Vendar, če matica
zavolj starosti leteti ne more, bolje storiš, da take
matice za rejo ne hraniš, pusti rajše roj v stari panj
nazaj iti; 3., 7. ali 9. den po tem ti ta panj da pevca,
ki ima mlado, toda še neoprašeno matico.

Ako se pa roj v starca verne, predno se je ma¬
tica našla, daj mu tudi matico nazaj. Tak panj roji
zopet drugi den, in matico boš zopet na tleh dobil.

Dostikrat več panjev ob enem roji, ali pa, ko
pervi mladič še ni vsajen, že drugi rojiti začne. V ta¬
kih okoliščinah se roji radi zmešajo, ter se vkupaj v
eno kepo vsedejo. Toraj moraš, če nimaš dosti verš
za vlovlenje rojev, braniti, da se roji ne zmešajo. Ako
je en roj že v zraku, drugi pa tudi iti začenja, — tedaj
tisti panj hitro zatekni, ga kak streljaj daleč prenesi
in ga tam berž odpri; tekoj bode tam rojiti začel; po
roji postavi ga na staro mesto, da se bučele, ki od
branja domu prihajajo, tam zbirajo. Tako se roja ne
bota pomešala. Zapomniti pa je, da se to delo ne sme
storiti ne prezgodaj, ne prepozno; to je, ne, predno roj

113

gre, in ne potem, ko je pol roja že v zraku, sicer se
skazi.

Če pa več panjev ob enem rojiti hoče, in nimaš
dosti pomagalcev pri sebi, da bi panje na razne kraje
prenesli, poškropi žrelo z vodo in bučele, ki predigrajo.
S tim boš druge roje tako dolgo zaderžal, da jih za¬
poredoma vsajati moreš.

Tudi s tim zmešanje ubraniš, če en roj že v kepi
sedi, drugi pa roji, da pervega z ruto pokriješ.

Ako pa pervi še ne sedi, ampak še močno po
zraku verši, drugi pa že iz panja dervi, vzemi na dolgi
palici privezano tlečo cunjo, in vstopi se na tisto stran,
od ktere se hoče drugi roj pervemu bližati, in mahaj
s cunjo po zraku, da se bo močno kadilo; zoperni dim
bo roja saksebi zavernil.

§. 19. Razdeljevanje in sklepanje zmešanih
rojev.

Če se vsede dvoje ali več rojev vkupaj, treba je naj-
pred na to gledati, kakošne so matice teh rojev. So
matice enake — to je vse oprašene ali neoprašene —
ne bodo si bučele raznih rojev nič žalega storile; če
je pa le ena teh matic neenaka, tedaj se bodo kmalu
sprijele, hudo klale in matice morile.

Roji enacih matic se dajo prav lehko razdeliti.
Če sta se vsedla dva taka roja vkupaj, vsadita se vkupaj
v prostoren panj; čez noč se razdelita sama in potem
vsakega v primeren panj prevsadi.

Če pa pride več takih rojev vkupaj, čakaj, da se
vsedejo, poškropi jih potem z vodo in vsuj jih na ri-
juho, ktero deneš v škaf ali drugo posodo; kolikor je
bilo rojev, toliko zelenih vejic položi v tisto posodo
ter pokrij jo z namočeno in izžeto rijuho. Roji se bodo
kmalu sami razdelili in na vejice zbrali, ki se v panje
denejo.

Ako pa roji, ki so vkup sedli, nimajo enakih ma¬
tic, moraš jih popred dobro poškropiti, da se ukrotč,
potem jih na rijuho stresti, vse matice v matičine hišice
poloviti, ter jih v panje postaviti, ki so z odpertimi
končnicami štric bučelam postavljeni: bučele bodo
kmalu svoje matice poiskale, in se razdelile.

Slovenski Bučelarček. 8

114

§. 20. Orodje pri vsajevanji.

Dasiravno se človeško truplo po malem tako na
bučelen strup navadi, da po piku le nekoliko oteče,
vendar ni prijetno, posebno v obraz, pičenemu biti. V ta
namen si daj narediti buč el no kapo,  kakor jo po¬
doba št. 13. kaže.

Naredi se iz gostega
platna, in ima na prednjej
strani omrežje iz drata;
če jo potrebuješ pri vsa¬
jevanji ali kterem drugem
delu, zaveži si jo okoli
vrata, sicer ti bučele v
kapo zlezejo. Kdor pa hoče
še roke pred pikom zava¬
rovati, naj si naredi par
rokavic  iz terdne jerho-
vine, da jih bučelno želo
predreti ne more.

če več rojev ob enem
roji, lovimo jih z bučel-
nim žaklom ali veršo.
Podoba št. 14 kaže, kako
naj se napravi.

Podoba 14.

Podoba 13.

Bučelaa kapa.

Verža.

115

Če nimaš veliko panjev, daj si jih več narediti, da
v zadrego ne prideš.

Verša je 6—7 črevljev dolga; na prednjej odper-
tej strani 20 palcev široka in proti verhu zmirom oža,
tako da je na koncu, ki se zaveže, le 14 palcev široka.
Napravi se iz mušje mreže, ki se potegne na štiri pa¬
lice. Na obeh koncih sta obroča, ki palice deržita;
tudi sredi verše se eden ali dva obroča na palice
privežeta, da je terdnejša. Na prednji obroč se pri-
šije pol palice platna, ki se priveže na panj, ki rojiti
začne.

Kakor hitro se rojenje začne, ročno prednji konec
verše na panj priveži tako, da nobena bučela ne more
nikamor, kakor v veršo. Zadnji konec verše vzdigni
toliko, da bo stal ravno tako dolgo, dokler ni ves roj
v verši. Potem odveži veršo od panja, zaveži in zanesi
jo v senco, odpri bučelnico panju, v kterega hočeš
roj vsaditi, sedaj odpri vrečo, priveži jo na panj in
bučele va-nj stresi; če ostane še nekaj bučel v verši,
postavi jo tako pred odperti panj, da bo solnce na
njega sijalo, kmalu bodo same k roju v panj zlezle.

Ako bučele nočejo v panji ostati, tako ti je to
dokaz, da je matica v starcu ostala; če imaš ktero
matico pripravljeno, kakoršno ta roj tirja, namreč
oprašeno ali neoprašeno, deni jo v matičino hišico za-
perto v panj. Koj se bode kmalu pomiril in ostal,
drugi den pa jej hišico odpri.

Zato pazi dobro na to, da verše ne boš prehitro
ali prepozno na panj privezal; ne prehitro, da bi od
rojenja ne nehal; ne prepozno, če je že pol roja v
zraku.

Pripravi več matičinih hišic ali izbic  iz ten¬
kega drata, da nepotrebne matice v nje poloviš, vendar
ne smeš več kot eno v tako hišico zapreti, sicer se
spopadejo in ukončajo.

Pri vsajevanji potrebuješ tudi veliko žlico ali
ponovico,  da ž njo bučele zajemaš, posebno če okoli
debla sede.

Pripravi blizo bučelnjaka lehko lojtro  in lehek
drog,  na kterega panj z vervjo privežeš in pod roj
postaviš.

8  *

ii$

§. 21. Preganjavci, prisiljenci ali umetni roji.

Prisiljeni roji so znajdba novejših časov; nekteri
bučelorejci, med njimi tudi Jonke, jih ne hvalijo. Oni
pravijo, da bučele, če so prav rejene in mlade matice
imajo, pri dobrej paši in lepem vremenu že same pre-
velikokrat in prerade rojijo.

Res je, da bi delal bučelar le v svojo škodo, ako
bi hotel take panje preganjati, ki imajo sami le malo
muh in sterdi; ob d starec in preganjavec bi mu čez
zimo ali še pred poginila. Tudi ni svetovati prisiljen-
cev narejati v takih krajih, kjer je paša le slaba ali
zelo kratka in kjer ni mogoče, bučele na boljšo pašo
pošiljati.

Ali drugače je tam, kjer je dobra paša, ali vsaj
dolga, čeravno le srednja, in kjer je ajda pred slano
bolj varna. Tam brez skerbi narejaš prisiljencev od
takih panjev, kteri, rojiti nočejo, čeravno so bučelni in
s sterdjo dobro oskerbljeni.

Kako se preganjavec pri dzierdzoniziranih panjih
naredi, bilo je že pred povedano ter prav malo truda
prizadeva. Pri navadnih panjih pa to ne grč tako lehko,
in je treba, da si pomočnika privzameš. Panj, kterega
hočeš pregnati, vzemi iz svojega mesta in ga prenesi
na mizo, ki v senci blizo bučelnjaka stoji. Na mesto
tega panja postavi prazen panj v bučelnjak, da se v
tistem zbirajo bučele, ki odlete. Panju, ki ga preganjaš,
vpihaj nekoliko dima skoz žrelo, da bučele iz njega
ne lete. Potem panj oberni in mu odvzemi spodnjo
diljo ali dno, odpri bučelnico in končnico; prazen panj,
kamor hočeš bučele pregnati, postavi pervemu nasproti,
da bučele naravnost iz starega v nov panj tekati mo¬
rejo. Stranice obeh panjev naj se dobro sklenejo, da
bučele nikamor ne morejo bežati kakor v odperti novi
panj; temu sem odvzel pokrov, da sem begajočo ma¬
tico lože mogel vgledati. Potem terkaj na starca in
pri zadnjej končnici kadi dim na bučele. V ta namen
služi kadilni mčh ali pa posebna pipa s tobakom, ka¬
kor jo vidiš na podobi  št. 15.

Podoba 15. kaže navadno pipo za tobak; samo
pokrov ima na koncu cev, skoz ktero se dim na bu¬
čele piše.

117

Podoba 15.

Kdor pa ni tobakar, naj si omisli kadilni meh,
kakoršnega p o d o b a 16 .kaže.  Ročni meh je tu sklenjen
s plehato posodo, ki se da odpreti in s tlečimi rečmi
napolniti, in se konča v cev.

Podoba 16.

Dimnica.

Kdor pa nima tega orodja, naj se posluži navadne
pipe ali tleče cunje. Bučele kmalu čutijo, da bodo mo¬
rale svoj panj zapustiti, toraj se napijo sterdi, kolikor
morejo, in z močnim šumenjem beže v prazen panj.
Tu je treba dobro paziti, kedaj matica v prazen panj
gre, potem se panj zapre, ravno tako tudi starec, kte-
remu se mora toliko bučel pustiti, da plod, grejejo.
Preganjavca postavi na starčevo mesto; starca pa ni

treba preč nositi, lehko ga deneš na kak drugi kraj v
bučelnjaku.

Ako pa matice nisi pri preganjanji ugledal, in
bučele v novem panji nočejo ostati, tako je to zna¬
menje, da matice nima. Poišči toraj matico v starcu
in daj jo preganjavcu; če je pa starec nima, bil je
jalov; ravnaj ž njim, kakor z drugimi jalovci. Starca,
iz kterega si vse bučele popolnoma pregnal, daj dru¬
gemu bučelnemu panju za nad- ali podklado.

Ako hočeš, da starec samostojen ostane, pusti mu
toliko bučel, kolikor jih je za ogrevanje zalege treba.
Matice obropane bučele si priplodijo iz pripravnih jaj-
čic ali iz mlade zalege novo matico. Ker pa izreja
matice 18 dni potrebuje in ta čas mine, brez da se
zalega napravi, panju lehko pomagaš, da mu daš za¬
delan! matičin stolpiček, ki ga izrežeš iz panja, ki več
takih stolpičev ima. Da ga brezmatičine bučele ne po¬
škodujejo, deni ta stolpiček v
pipin pokrovec, ki je iz drata
narejen priterdi ga med kteri
sat, in pritisni na zgornji po¬
krovec še eden veči od spodaj.
Podoba  št. 17 kaže pokrovca
z matičinim stolpičem.

Če se mlada matica izvali,
kermijo jo bučele in tedaj iz¬
pustijo jo iz ječe.

Če pa imaš ktero matico
v matičini hišici shranjeno, daj
mu to, toda iz začetka zaperto,
dokler je od vseh krajev ne
obsedejo in kermijo. Takih ma-
Matičini stolpič s pipinem tic pri pevcih in drugičih dobiš
pokrovcem. in za potrebo shraniš.

§. 22. Zguba matice ali brezmatičnost in
jalovina.

Matica je duša cele bučelne družbe, toraj mora
panj sčasoma poginiti, kteri jo zgubi pri rojenji, pra¬
ženji, po starosti ali drugej naključbi.

Da je panj brez matice, kažejo sledeča znamenja:

.119

Iz začetka, ko bučele matico zgreše, navstane v panji
močen šum, in če je vreme še toplo, privrejo iz žrela
in z razpetimi perutnicami po panjevi bradi sem ter
tje tekajo, kakor bi česa iskale; včasih pa zopet nekaj
časa postojč; to delajo pa le nektere dni, potem tega
znamenja ni več videti.

Zdrav panj močno zašumi in kmalu spet vtihne,
če zvečer na končnico poterkaš ali jo odpreš; če to
storiš pri panji, v kterem ni matice, slišiš nek ne¬
ubran in žalosten glas, ki ne potihne naglo, ampak le
po malem henjuje. Pri žrelu ni videti stražnikov. Na
branje jih le malo leti in le malo obnožja ali cvetnega
prahu na nogah donašajo. Roparcam se ali celo nič
ali le malo v bran postavljajo. Brezmatičini panj tudi
tedaj ne preganja trotov, ko je paša že davno pri kraji.
Če jim sterdi daš, okusijo je le nekoliko ali pa celo nič.

Včasih vidiš v brezmatičinih panjih še to posebno
prikazen, da je trotova zalega v delavščinih celicah. Ako
ima namreč panj tedaj, ko je matico zgubil, le pre¬
staro, že čez 5 dni staro zalego, hoče si vendar še iz
tiste matico izrediti, kar pa ne gre več. Taka matica,
ki je skoraj ni razločiti od drugih delavk, se trotnica
imenuje, ker ni oprašena in toraj le trotova jajca po¬
laga in sicer v delavščine celice. Ker je trot daljšega
života kakor delavke, prisiljene so bučele delavščine
celice zdaljšati, tako da jih bučelar na pervi pogled
od navadne bučelne zalege razloči.

Kako more bučelar pomagati takemu panju, ki
je matico zgubil? — Prej ko to nesrečo zapazi, boljše
je, ker more lože pomagati. Zato naj bučelar, če je že
kterega drugiča dobil, vsaki večer drugiče in izrojene
starce pregleda, ker se brezmatičnost iz začetka naj¬
bolj gotovo spozna. Takemu panju pomagaš, če mu
daš kos sata, v kterem so jajca ali še le izleženi čer-
vički; čez 4 dni stara zalega se mu ne sme dati. Se
bolje storiš, če iz kterega panja zadelan matičen stol-
piček izrežeš in ga sred bučelaega ležišča priterdiš.
Da bučele stolpiča ne poškodujejo, naj se s pipinim
pokrovcem zavaruje, kakor je bilo pri prisiljencih po¬
vedano. Ako pa ktero neoprašeno matico shranjeno
imaš, daj mu jo v hišici zaperto, in pusti jo 24 ur
zaperto; če jo obsedejo in s perutnicami nad-njo pra-

120

Sij o, smeš jo izpustiti. Če pozneje o spomladi, ko so že
troti, kak panj matico zgubi, vzemi jo iz drugega panja,
ki je razdeliven; matice obropani panj si bo kmalu
drugo iz zalege napravil. Tudi se sme brezmatičini panj
dati drugemu za naklado. Ako pa prepozno zapaziš,
da kteremu panju matice manjka, in ima le malo bu-
čel, morebiti še trotovo zalego in trotničo; takemu
panju ni več pomagati. Bučele naj se iz takega panja
preleno in naj grejo, kamor hočejo.

Zgodaj o spomladi, ko še ni trotov in o jeseni,
naj se brezmatičini panj z drugim združi.

Jalov panj se imenuje, ki ima 4 ali 5 let staro
matico, ki ne polaga več delavščine zalege, ali pa tako
matico, ki ni bila oprašena, ker je bilo vreme predolgo
deževno, ali pa matica na perutnicah poškodovana ali
izležena ob času, ko ni bilo še, ali ni bilo več trotov.
— Takemu panju ni drugače pomagati, kakor jalovo
matico odvzeti in bučele z drugim panjem združiti.

§. 23. Zakaj in kedaj je treba in koristno,
bučelam sterdi dajati.

Kakor bučelorejec svojim živalim streže, tako mu
plačujejo njegov trud. Kdor nima skerbi za nje in jim
ob času potrebe s sterdjo na pomoč ne pride, ne bo
dolgo ostal bučelar; zakaj pridejo časi, da bučele zu¬
naj panja celo nobenega živeža ne dobe, in če jim
hrane v panji zmanjka, morajo lakote poginiti. Če o
spomladi zaporedoma več merzlih dni nastopi, še naj-
bolji panjevi, ki imajo največ bučel in zalege, poginejo,
ker tolika družina in izreja mladičev silno veliko sterdi
potrebuje. Da panj lakoto terpi, spoznaš po tem, da
trotove pred julijom preganjajo, njihov še negoden plod
tergajo in iz panja vlačijo ali pa sok iz tistega izsesajo.

Starci pridejo po rojenji v nevarnost lakote pogi¬
niti ; zakaj roj ne gre prazen naprej; kolikor more, to¬
liko vzame v panji prihranjene sterdi seboj; močnejši
roji še po deset funt seboj neso. Kedar pa precej za
kakim rojem merzlo ali deževno vreme nastopi, godi
se slaba tudi njemu; tedaj mu moraš že tretji den po
rojenju jesti dajati, sicer pogine.

Izrojenim starcem je pa vselej dobro nekaj dni

121

po roji obilne hrane dajati, če hočeš drugiča za go¬
tovo pričakovati.

O slabih letih moraš še močnejšim panjem dajati,
da ne oslabe.

Največkrat mora bučelar spomladi gledati na tiste
panje, ki so malo živeža črez zimo imeli. Koliko
pa močen panj potrebuje za ta čas, ko zunaj panja
ni živeža najti? — Večidel bučelorejcev pravi, da pod
15—20 funt polknat panj ne izhaja do spomladne paše.
Bolje je, da mu živeža ostane, kakor da bi stradal;
zakaj izstradan panj tisto leto nobenega dobička ne
bo vergel. Zato ne hrani slabih panjev črez zimo;
srednjem pa obilno jesti dajaj, dokler je vreme še gorko,
ali pa jih oskerbi z obilno sterdjo.

Včasih pa kermimo bučele, akoravno niso potrebne,
v ta namen, da zgodnje in močne roje dobimo. Obilno
povernejo vso sterd, ki jim jo spomladi posodimo.
Vendar pitanje na roje se ne sme prezgodaj začeti,
sicer nima bučelar nobenega dobička, ampak le škodo
od tega. Matica namreč pred časom obilno ploda na¬
stavi, bučele morajo toraj že o hladnih spomladan¬
skih dneh cvetnega prahu in vode nabirati; naj se
solnce le malo za oblake skrije ali merzel veter po¬
tegne, kmalu padejo ubožice na tla, odrevene in poginejo.

Skušeni bučelorejci še le o črešnjevem cvetu bu-
čelam na rojenje dajati začno, pa dajejo jim den na
den sogrete sterdi, kterej nekoliko vode primešajo, in
ne nehajo pred, dokler paša ni prav zdatna; pa še
tedaj jim kladejo o deževnih dneh.

Kedaj gre bučelam klasti ? — Zvečer in nikdar
po dne; tudi nikar tedaj, kedar luna sije, sicer bučele,
ko so se sterdi napile, iz panja lete in pri slabej
svetlobi svojega panja ne najdejo, če jim pa zjutra
daješ, boš s tim sam roparice privabil; še koritic, v
kterih si jim zvečer sterdi dal, iz ravno tega vzroka
ne smeš čez den v panjih puščati. Ravno tako boš ro¬
parice privabil, če kaj sterdi na panjih ali v bučelnjaku
razliješ, kmalu bo prijeten duh jih privabil od daleč.

Sterd se daje ali v satih ali izcejena; jeseni
priležejo bolj satovi, kterim se celice s čednim no-
žičkom odprejo. Izcejena sterd se mora pred sogreti,
tudi se smč nekoliko vode pridjati, da je bolj tekoča.

122

Taka sterd se deva v lesena ali lončena koritica, ki
imajo znotraj globoke zareze, v ktere se sterd vliva,
da jo bučele lehko poserkljajo; da se ne vtope, verže
se zrezane slame v koritica. Za klajo je najbolja sterd,
ki si jo sam pridelal in lepo shranil, da se ni skisala.
Nevarno je sterd od kupčevalcev kupovati, ker se ne
ve, ali je zdrava ali spridena. V sili se raztopi kan¬
dirani ali rumeni sladkor. — Hočeš tedaj z bučelorejo
napredovati, oskerbi si pred vsem zalogo zdrave do¬
mače sterdi,

§. 24. Roparice.

Roparice niso kako posebno pleme bučel, ampak
mogoče je, da se poda vsaki panj na ropanje, če nje¬
gove bučele nezavarovane sterdi najdejo in si tisto pri¬
svojiti morejo. Roparice se dajo lehko od drugih bučel
razločiti, ker so bolj Černe kot druge, kar pride od
tod, ker po sterdenih piskercih tujih panjev plazijo in
se sč sterdjo omažejo. Ako se približajo panju, kterega
hočejo obropati, ne vsedejo se brezskerbno na panjevo
brado, kakor druge bučele, ampak pred letovcem gori
in doli letajo, zadnje noge od sebe deržč. Stražniki, če
vidijo, da se roparice bližajo, postavijo se po koncu
in jih vloviti skušajo. Več roparic pride, več se straž¬
nikov pred letovcem nastavi. Ako ktero roparico vja-
mejo, primejo jo za perutnice in si jo z želom raniti
in umoriti prizadevajo. Če pa preveč roparic pride,
da stražo premagajo, skušajo najprej matico umoriti
in s tim bučelam vso serčnost vzeti. Tudi se poz¬
najo roparice, ko panj zapusto, njih život se vidi
bolj svitel in opokel. Če se je ropanje še le začelo,
roparice ne odletč hitro, ampak prej panj in njegovo
mesto dobro ogledujejo , kakor pri prašenji; pozneje
pa nemudoma domu hite. če hočeš zvedeti, kteri
panj na rop hodi, samo na to glej, kteri panj v ne¬
navadnem času premočno leti. Roparice lete že pred
solnčnim izhodom in tudi še tedaj, če je solnce že v
zaton šlo; celo še o deževnem vremenu ne nehajo od
ropanja. Da pa moreš bučelnjak zvedeti, od kterega
roparice prihajajo, glej, od kterega kraja prileto. Da
gospodarja prepričaš, da njegove bučele na rop hodijo,

123

potrosi odletajoče roparice s pepelom ali pa s stol¬
čeno kredo, če pa je panj brez matice, na kterega
roparice hodijo, ne boš videl, da bi se bučele na bradi
klale, temuč roparice brez vse skerbi v obropani panj
pred in zad letajo.

Kako pa se ropanju v okom pride? —Mnogokrat
si bučelar sam roparice privabi s tim, da brezmatičine
ali preslabe panje v svojem bučelnjaku terpi, če po
dne bučelam sterdi daje, če jih pri gorkem vremenu
podrezuje, če panjevo brado s sterdjo oblije, če stranskih
spoklin dobro ne zamaši, če bučelnjak tako postavi,
da druge močne bučele čez njega izlet imajo in o gor¬
kem poletnem vremenu panjem sence ne naredi, ker
močen duh v panji razgrete sterdi najlože roparice
privabi in bučele tudi lene stori, da se še braniti no¬
čejo. če take napake pri svojem bučelnjaku terpiš,
tedaj si sam kriv, da roparija navstane in ne smeš so¬
seda tega dolžiti. Skerbno se tudi varuj sterdi, s ktero
bučele pitaš, vina ali žganja primešati, to bučele vpi-
jani in na rop privadi.

Če pa nisi sam kriv roparije, in roparija navstane,
žrelo tako pritekni, da bučele po samem noter in ven
iti morejo. Naredi senco iz vej, da bode sterden duh
manj iz panja puhtel. Daj obropanemu panju na noč
dobre sterdi, da se bo mogel tim serčnejše roparicam bra¬
niti. Tudi smeš obropani panj nekaj minut popolnoma
zatekniti, ta čas se bodo roparice na bradi zbirale, po¬
tem jih polij z merzlo vodo; vse prestrašene bojo od¬
letele, potem žrelo zopet odpri in tako dolgo odper-
to pusti, da vse roparice iz panja izletč in zopet
druge prihajajo. Zdaj luknjico zatekni in roparice, ki
so se na bradi v novič zbrale, kakor pred z vodo po¬
lij ; to tako dolgo ponavljaj, dokler niso vse roparice
iz panja. Na to panj zamaši in postavi ga do večera
v klet. Če je obropanemu panju matica umorjena,
združi ga zvečer s kterim sosednim panjem, če pa ima
še matico, prenesi ga za nekoliko dni na kak oddaljen
bučelnjak. Tudi je dobro, brado pred letovcem s peli¬
nom ali Česnikom namazati. Najbolj se pa boje roparice
zopernega duha svojega strupa. Dzierdzon svetuje na
panjevi bradi tiste bučele stlačiti, ki poklane pred
letovcem leže. Včasih pomaga tudi, če se panjem senca

124

z olšejevimi vejami napravi, če pa vse to nič ne po¬
maga, moraš obropani panj zvečer prenesti v drugi
bučelnjak, ki je vsaj pol ure od tvojega bučelnjaka od¬
daljen.

Ako je pa ropar v tvojem lastnem bučelnjaku,
verzi va-nj nekoliko perišč žagovine med satovje, da
roparice drugo delo dobe in ropanje popuste. Tudi ga
smeš tako pritekniti, da le po samem va-nj in iz njega
iti morejo. Še boljše je, da roparja nekoliko dni v klet
zapreš ali pa ga v drug bučelnjak preneseš.

Če je pa ropar v kakem drugem bučelnjaku, na¬
govori njegovega posestnika, da vse stori, kar bi ro¬
panje odverniti moglo. Pošten sosed bo tudi to storil;
ako pa tega storiti noče, naznani mu, da se boš ne-
poštenej ropariji na vso moč zoperstavil in roparice
polovil. To se zgodi tako-le: Zvečer, ko so bučele že
pri pokoji, zapri obropani panj in deni ga v klet; na
njegovo mesto pa postavi drugega, ki je obropanemu
podoben; v žrelo pa deni 6 palcev dolgo cev,. ki je
znotraj nekoliko navzgor obernjena in zamaši žrelo
tako, da roparice le skoz to cev va-nj iti morejo. V
prazen panj pa deni sat sterdi. Drugo jutro prilete
roparice in lezejo zaporedoma skoz cev; nazaj pa no¬
bena priti ne more. Pusti roparice en den zaperte, da
se zavejo, da matice nimajo. Drugi večer pa jih združi
z obropanim panjem, kar najlože tako storiš, da obro¬
panemu panju bučelnico odpreš, ravno tako tudi odpri
panj z roparicami in postavi ga pred obropanega; ropa¬
rice bodo kmalu k obropanim bučelam potegnile. Tako
združen panj prenesi v pol ure oddaljen bučelnjak.
Roparice se škodlivimi ali celo se strupenimi rečmi
zavdajati, je ostro prepovedano.

Ropanje navstaja največkrat spomladi, dokler
še ni paše in jeseni, kedar paša pojenja. Posebno
tcrpč zavolj roparije taki kraji, kamor se od drugih
krajev preobilno število panjev dovaža in se ptuje bu¬
čele še nekaj dni po dokončanej ajdovej paši ne odpe¬
ljejo. Za koroško deželo je bil, kakor Novice leta 1862
povejo, 30. junija leta 1796 cesarski dvorni ukaz raz¬
glašen zastran prepeljevanja bučel iz zgornjega Ko¬
roškega y  spodnje; v petih oddelkih to-le veleva:

125

1. Za ptuje panje naj se zbere najpripravniši
kraj, to je, blizo ajdovega polja.

2. Ptuji panji morajo od domačih najmanj četert
ure saksebi biti, ali pa celo pol ure, če se ptuje bu-
čele postavijo na kako višavo čez domače hiše.

3. Pripeljejo naj se ptuje bučele pervi den po
včlikem Šmarnu, odpeljo naj se zadnji čas en den po
malem Šmarnu.

4. V eni okolici ne sme biti preveliko število
ptujih panjev, ampak razdeliti se morajo po več krajih.
Za tako primerno razpostavo panjev mora c. k. go¬
sposka takrat skerbeti, če bi se ptuji bučelarji z lepa
ne porazumeli z lastniki ajdovega polja, ki imajo pra¬
vico tudi nekoliko plačila za rejo bučel terjati.

5. Da se vse to zgodi, naj komisarji okrajnih,
pa če je treba, tudi kresijskih gosposk sami gredo v
take kraje pogledat, da vidijo, kako in kaj.

Ravno sedaj se izdeluje nova postava za bučelo-
rejo; bučelorejci so jo težko pogreševali.

§. 25. O bučelnem piku.

Za brambo ima bučela želo (tern), ki je v zvezi
s strupenim mehurčkom. Želo ima več nazaj zakriv¬
ljenih kavljičkov, toraj globoko zapiknjeno želo v rani
ostane in bučela pogine, ker se želo pred od bučel-
nega života odterga, kakor da bi se dalo iz rane iz¬
dreti. Po bučelnem piku navstane veča ali manjša ote¬
klina; ona pride od strupa, ki se skoz želo v rano
izlije. Bučela ne pikne, če ni razdražena in samo
blizo bučelnjaka. Ako se hočeš pred bučelnem pikom
zavarovati, ne hodi pred močno leteče panje; če pa
že memo iti moraš, idi počasi in ne mahaj z rokami.
Posebno togotne so bučele, kedar imajo dobro pašo, in
kedar solnce močno pripeka. Ne hodi takrat blizo bu¬
čelnjaka, tudi ne razoglav. Ako bučele s serditim
bučanjem okoli tebe letajo , ne mahaj z rokami ali s
klobukom po njih, to nje še bolj razserdi; zakrij si
obraz z rokami in idi počasi od bučelnjaka, ali pa
vleži se tako dolgo na tla, da vse serdite bučele od¬
idejo. Zelo zopern je bučelam duh močnih pijač, tudi
duh čebulov, Česnikov; toraj ne hodi k njim, če si kaj

126

takega zavžil. Pri vsajanji, podrezovanji in pri drugih
opravilih z bučelami se najbolj obvaruješ njihovega pika,
če tobak piješ. Kdor se bučelnega pika preveč boji,
naj si da napraviti bučelno kapo iz platna, ki ima
spredej mrežico, da se more skoz njo gledati in di¬
hati, spodej se pa okoli vrata zaveže. Roji, ki dolgo
na solnčnem kraji visijo, so zelo serditi; take je
dobro z merzlo vodo politi, in s tim ukrotiti.

Kaj pa je storiti, Se te buSela piči?  —

Mladim in kervipolnim ljudem in takim, ki niso
bili še velikokrat pičeni, navstane po bučelnem piku
močno skeleča oteklina, posebno če so bili pičeni
blizo očes, v nos ali v ustnice. Oteklina včasih še le
po nekoliko dneh preide, če se ti je kaj takega zgo¬
dilo, izderi, najprej ko moreš, želo iz rane in iz-
tlači strup iz nje. Namaži potem rano s sterdjo ali
salmijakom ali z oljem. Bolečina tudi hitro pojenja,
če rano z merzlo vodo omiješ, in to večkrat ponavljaš;
ali če vlažne persti ali merzel kamen na rano položiš.
Sčasoma se pa tudi truplo na bučelni strup tako na¬
vadi, da pik skoraj nobene otekline ne naredi.

§. 26. Podrezovanje panjev.

Če satovja iz panja izrežeš , da bučele sate čez
in čez obsedajo, ali da jim obilne sterdi odvzameš,
imenuje se to podrezovanje.  To se spomladi stori,
kedar se že začne dobra paša, — pri nas se to
delo slednje dni marca, ali o začetku aprila opravlja
— pa nikar o merzlem vremenu, da bučele kedar od¬
letijo, od mraza ne oterpnejo. Tudi se to ne sme de¬
lati tedaj, ko bučele lete, sicer leliko roparija navstane;
najboljši čas za podrezovanje je zvečer ali kak oblačen
in ne prehladen den.

Marsikteri bučelar si s tim veliko škode naredi,
da svoje panje prezgodaj podrezuje. Meseca februarja
in marca potrebujejo bučele zavolj zalege največ gor-
kote; če se tedaj satovje izreže, in merzli dnevi na¬
stopijo , se na krajnih satovih postavljeni plod lehko
prehladi in ukonča, da, še celo zmerzne. Če se pa že
ta nesreča ne zgodi, vendar tak panj rad prejenja za-

127

lego postavljati, in zmirom bolj hira. Toraj ne pod-
rezuj svojih panjev, dokler ni pričakovati stanovitne
gorkote.

Pri podrezovanji pa se varuj, da ne prideš z od-
jemačem ali podrezalnim nožem (glej podobo  18 , ki
kaže ravni nož) do ploda ali zalege. Podreživse stare,

Podoba 18.

Bučelni nož.

plesnjive in trotove sate. Sterdi panjem ne jemlji pre¬
več, sicer ti ne bodo rojili, ali pa neke tedne poznej,
kakor drugi nepodrezani. Če je pa satovje novo in
lepo, ni treba podrezovanja.

Neobhodno potrebno je podrezovati take panje,
ki imajo veliko satovja, pa malo muh; sicer mol svojo
zalego v neobsedene sate postavi in cel panj ugonobi.

Veliko lože je podrezovati razdelivne panje, pri
kterih se vsaki sat s svojim satnikom iz panja vzeti
in podrezati more. Na mesto panja, ki si ga zadelj
podrezovanja iz bučelnjaka vzel, postavi drugega, da se
bučele, ki odletajo, tam zbirati morejo. Pri podrezo¬
vanji se bučele s tobakovim dimom ali z dimom ka¬
dilnega meha od tiste strani satovja odženo, ki jo
misliš podrezati; vendar preveč dima ne smeš narejati,
da ž njim nezadelanej zalegi ne škoduješ. Ne podrezuj
kterega sata, predno nisi bučel vsaj od ene strani
odgnal. Bučele, ki so na drugej strani sata, z mokrim
peresom v panj pometi, če odrezan sat v svojej roki
imaš. če prideš z odjemačem do takega sata, ki ima
oglajene celice, ne smeš dalje rezati, sicer že pri dru¬
gem satu bučelne zalege odrežeš. Podrezuj satovje
enako, nikar ne delaj nepotrebnih jam med satovjem;
tako bodo imele bučele manj dela, in robove lože ob-

128

sedajo. Izrezano sterd v skledi s platnom pokrivaj, da
bučele do nje ne pridejo. Podrezam panj zopet dobro
zapri, in žrelo zmanjšaj, da se morejo bučele lože
drugim braniti. Kar je medu v panji razlitega, bodo
bučele kmalu polizale; kar ga je zunaj panja nakopa¬
nega, moreš lepo obrisati; tudi prazno, z medom oma-
zano satovje hitro spravi na stran, da roparic ne privabiš.

Pri podrezovanji očedi še dno panja, če tega nisi
pred storil, se Stergarjem  (glej podobo 18, ki kaže
na koncu upognjen nož).

V dobrih letinah se panji pri preobilnej paši pri
zadnjej končnici podrežejo, kjer se najde stara, slad¬
korna sterd. Kmalu bojo bučele prazen prostor s sa¬
tovjem in novo sterdjo napolnile.

§. 27. Podiranje.

Bučelarji navadno jeseni po končanej ajdovej paši
bučele medarju prodajo. Medarji kupljene panje, z
žveplenim soparjem pomorijo, potem vse, kar je v
panji, satje, sterd, bučele in zalego stlačijo in v sode
pomečejo. Tudi bučelarji sami še bučele z žveplom
pomorijo in s pridnimi živalicami tako neusmiljeno,
nehvaležno in tudi neumno ravnajo. Po takem ravnanji
cele panjeve, dostikrat najboljše, pokončajo, ki bi jih
imeli hraniti. Kaj bi si od človeka mislili, ko bi svoje
jablane posekal, da bi lože jabelka obiral? Ravno to
stori bučelar, ki panje z žveplom mori, da more jim
tim lože satovje in sterd vzeti. Oni zaveržejo istino ali
glavnico, da odstotke dobijo. Že oče Janša tega ni
delal in je svetoval, kaj je storiti, da ne bo treba bu-
čelic neusmiljeno moriti.

V ta namen priporoča pomlajenje panjev takole:

Če imam, postavim 4 panje — A, B, C, B,  —

A  in B  imata predlansko, C  in D  pa lansko satovje;
A  in C  sta močna B  in D  pa slabejša panja. (Naj to
s podobo pojasnim).

129

Spomladi jih pustim delati, da se dosti mladičev
izleže in še zaloge nanosijo; če pa dalnja znamenja
kažejo, da se k rojenju pripravljajo, vzamem panj A
in ga zjutraj ali zvečer z dimom v prazen panj E
prekadim, in mu iz A  dva satka dam. E  postavim na
tisto mesto, kjer je prej A  stal; A  pa poveznem na
C  kot nastavek, in sicer hitro, da se plod ne shladi.
Zdaj ima panj E  veliko več bučel, kakor najbolji per-
vič, ki bo pri dobrej paši kmalu poln satovja. E  je
omlajen in precej dolgo od rojenja zaderžan. C, ki
ima zdaj dober nadstavek, bode za-se in za nadstavek
A  tem prednejše delal.

Ker sta panja B  in D  manj polknata, pustim ju
še dva ali tri tedne delati, potem pa storim ž njima,
kakor popred z A  in C;  panj B  prekadim v praznega
F , in postavim F  na mesto, kjer je popred B  stal; B
pa poveznem kot nadstavo na D.

Zdaj sta A  in B  nadstavka, E  in F  pa pomlajena,
C  in D  imata vsak svoj dober nadstavek A  in B  in
vsi štirji so od rojenja zaderžani in dobri panji.

Kako panji sedaj stoje, kaže ti ta podoba:

Čez nekoliko časa moram vendar pogledati, ali se
dva najmočnejša panja E  brez nadstavka in C  s svo¬
jim nadstavkom A  morebiti na rojenje pripravljata.

Če je še dobra paša, postavim na ajdi, preženem
bučele iz panja C  in njegovega nadstavka A  v prazen
panj G  in ga postavim na mesto C;  iz nadstavka A
pa izrežem vse sate, ki so polni sterdi in zadelani,
druge pa pustim v -A in ga poveznem kot nadstavek
na E.  Kavno tako preženem bučele iz D  in njegovega
nadstavka B  v prazen panj II;  izrežem sterd iz B  in
ga kot naklado na F  poveznem, D  pa kot naklado
na H.

Slovenski Bučelaržek.

9

130

Zdaj stojd panji, kakor ta podoba kaže:

Jeseni poberem nadstavke, polne sterdi, bučele pa
iz vsakega nadstavka spodim v panj, nad kterim je
vsak nadstavek stal.

Tako imaš štiri nadstavke za podreti in tvoji panji
so vsi pomlajeni in močni; bučele si pa vse pri živ¬
ljenji obranil, nobene ni bilo treba pomoriti; verh tega
imaš v nadstavkih najlepšo sterd brez zalege.

Tako je že Janša učil; ali bil je prerok v puščavi,
ker še den denešnji skoraj vsi bučelarji pridne živalice
neusmiljeno in v svojo največo škodo morijo.

Naj bi njegov glas sedaj bolj zdajal, ker pojdejo
te bukvice skoraj v vsako faro po vsem Slovenskem,
ter si bode marsikteri bučelar mislil, o škoda, da tega
prej nisem vedel, koliko več dobička bi mi bila buče-
loreja vergla. •—

Pa tudi na drugi način se dajo bučele pri življenji
ohraniti, namrčč z združevanjem panjev.  Ker pa
bučele raznih panjev nimajo enakega duha, in se le po
njem poznajo, moraš panjem, ki jih hočeš združiti,
enak duh dati, sicer se koljejo. V ta namen raztopim
malo kafre  v vodi, in s to vodo poškropim den pred
oba panja, ki ju združiti hočem. Ravno to vodo sem
tudi rabil z dobrim vspehom, ko so roji neenacih ma¬
tic vkup sedli.

Najbolje se dasta združiti dva sosedna panja, zdru¬
ženi se potem na sredo postavi. Za pleme ohrani tak
panj, ki ima staro satovje. Temu izrezuj sat za satom,
in bučele z mokrim peresom pometi v uni panj, kte-
remu jih pridružiti hočeš. Pri tem boš tudi nepotrebno
matico ugledal in jo na stran djal.

Nekteri priporočajo drugi način. V panj, ki ga
hočejo podreti, vtaknejo perhelč (Bovist, Blutschwamm)
namreč tisto gobo, ki na travnikih raste, spomladi se
vidi, kakor bela kepa, jesen pa je černikasta, če jo
stisneš, kadi se iz nje. Ta goba se prižge, in tleča se

1B1

vtakne v panj, ki se mora dobro zamašiti. Gobin dim
bučele kmalu omami, da kakor mertve iz panja na ri-
juho padajo, če na njega terkneš; toraj ne sme se
preveč tega dima dati. Iz omamljenih bučel se matica
odbere; ko se bučele zopet oživljajo, vsuj jih v pri¬
pravljeni panj.

Dzierdzonove panje je še lože združiti. Daj bu-
čelam obeh panjev enak duh, drugi den pa pometi
bučele, ki na satnikih po sateh sede, iz enega panja
v drugega, nepotrebno matico ali zaverži, ali kam dru¬
gam porabi.

§. 28. Preseljevanje ali prevažanje bueel.

Kedar v tvojem kraji ni vresa ali ajde, treba je,
da bučele prepelješ v take kraje, kjer je obilno take
paše. Obilno se ti poplača trud, ki ga pri preseljevanji
imaš. Prevaževati pa moraš panje na posebnem bučel-
nem vozu in vselej po noči. Tudi ne sme bučelam
zraka manjkati, sicer bi se preveč sogrele in še celo
zadušile.

Zvečer, predno panje na voz položiš, moraš jih
dobro zapreti, in prav dobro je, da je v prednjej in
zadnjej končnici luknja izrezana, na ktero se prevotlen
pleh pribije. Panje položi terdo drugi tik drugega in sicer
vse v prek črez voz. Panje podveži dobro na zgornje
legnarje, ki so na guganje narejeni. Na en voz jih ne
pokladaj več, nego tri ali štiri verste. Če pelješ s ko¬
njem ali z voli, vozi počasi, posebno po slabih potih.
Večkrat poslušaj, ali kteri panj zelo ne šumi; takemu
je prevroče, takrat se mu mora ena končnica odpreti.
Tudi drugim smeš pri vožnji končnice preč vzeti, ker
bučele po noči tako ne izlete; toda ko se začne daniti,
moraš panje zopet zapreti. Če v enej noči ne moreš do
tistega kraja priti, kamor misliš panje zapeljati, pelji voz
nekoliko v stran ceste, in daj jim črez den leteti, zvečer
jih pa zopet zapri. Če prideš do namenjenega bučelnjaka,
postavi, ako je mogoče, svoje panje ravno v take verste,
kakor si jih doma imel, tako se ne bojo v letanji mo¬
tile. Odpri potem žrela vsem panjem; zamaši luknje,
ki so s plehom previdene; preglej vse panje, ali se ni
kaj satovja poderlo. Poderte s sterdjo napolnjene sate

9 *

132

vzemi iz panja, prazne pa med drugo satovje uversti.
Slabim panjem je treba perve dni sterdi dajati, da k
moči pridejo. Tudi ne pelji svojih bučel kam drugam,
predno se je dobra paša začela.

§. 29. Bučelna pridelka: sterd in vosek.

V'

1. Čiščenje sterdi ali medu.

Bučele redimo posebno zavolj dveh pridelkov, sterdi
in voska, ki ju le one same in tako obilno pridelajo.
Če ju pa v svoj prid oberniti hočemo, moramo vosek
od sterdi ločiti; sledeči Klavsov način sem pri tem
delu za najboljši spoznal. Pred vsem satovja s sterdjo
ne pusti dolgo postajati, lehko miši, mravlje in muhe
do nje pridejo in jo ognjusijo, ali pa ti jo bučele in ose
odnašajo; najprej ko moreš, loti se dela. Pripravi več
skled, lepo osnaženih in preberi satovje.  Vzemi v
roko vsaki sat, odreži, kar je praznega voska, in deni
ga v pervo skledo, kamor pride tudi ves drugi voščeni
drobiž. Lepo bele in čiste sate devaj v drugo skledo,
vse rumene in rjave v tretjo; v četerto pa vse Černe
sate in take, ki so večidel le s cvetnim prahom na¬
polnjeni.

Potem zmečkaj satovje,  kar ga v drugi skledi
imaš, z žlico prav dobro, in postavi ga v gorko peč,
da se sterd prav sogreje, in nehaj, da se shladi; kmalu
se bo vosek na verhu okrenil, in spodej dobiš naj¬
žlahtnejšo sterd.

Drugi bučelarji zrežejo najlepše satove v sito, pod
ktero se skleda postavi, in jih denejo med zaperta
okna in puste, da se sterd, od solnčne gorkote sogreta,
v skledo izcedi.

Druga versta satov, ki jih je največ, ima rumeno
ali rujavo barvo. Te žreži v precej velik in čist lonec,
v kteri deneš tudi vosek od perve sterdi. Postavi lonec
v gorko peč po kruhu, drugi den vzemi ga varno zo¬
pet iz peči; zgoraj imaš vosek, v plošči okrenjen, spo¬
dej pa samo sterd. Tudi moreš lonec postaviti v
kotel s kropom, kteremu moreš še nekoliko podnetiti;
ko bo stopil vosek na verh, vzami lonec iz kotla in
deni ga hladit. Ako hočeš sterd še bolj očistiti, precedi

133

jo skoz drobno sito ali pa sterd v loncu več dni za¬
poredoma z žlico posnemaj.

Kar je černih satov in s cvetnim prahom napolnje¬
nih, sogrej in stlači jih, ravno tako tudi vosek od lepe
sterdi, ki ima še nekoliko sterdi v sebi. Tej sterdi
primešaj četerti del vode in daj jo pri majhnem ognji
vreti; med tem jo posnemaj, dokler se dosti ne zgosti.
Dobra je za domačo rabo.

Ker v iztlačenih voščenih kepali še zmirom en
del sterdi ostane, spravi zdrobljene kepe z vodo v ve¬
lik lonec, in postavi ga k ognju, da se kepe dobro
pregrejejo, in jih še enkrat pretlači; to sladko vodo
skoz pert precedi, in deni jo v sodček, v kterem je
bil popred kis ali jesih; postavi ga na solnce ali na
kak gorak kraj, prideni mu nekoliko vinskega kisa; v
14 dnčh bo vso nesnago pri vehi izvergel; ali ta čas
se mora vsak den ali kisa ali mlačne vode dolivati, da
sodček prazen ne bo. če več ne vrč, mora se veha
zabiti, in sterdeni  kis  je v nekoliko tednih dober
za rabo.

Povsod na Slovenskem je med zelo v čislu. Na¬
pravlja se tako-le: Vzemi 1 del sterdi in 6 ali 8 delov
vode; kuhaj oboje pri majhnem ognji in pene pridno
posnemaj, če se je med že tako zakuhal, da novo-
zneseno jajce na dno ne pade, deni ga hladit, prelij ga
potem v sod, postavi ga v kraj, ki ima 12 stopinj gor-
kote, da tam vre. V 6 tednih prelij mčd v drugi sod,
ki ga ne smeš terdo zabiti, in če je vrenje jenjalo,
napolni ž njim steklenice in jih dobro zamaši. Čez ne¬
koliko tednov boš imel dobro pijačo.

II. Čiščenje voska.

Vosek je tako rekoč maslo sterdi. Dzierdzon je
našel, da morajo bučele 15—20 funt sterdi povžiti,
da en funt voska napravijo; zato pri razdelivnih panjih
veliko sterdi prihraniš, ako daš roju nektere prazne
sate, se ve da s celicami za delavke, ne pa za trote.
Roj, ki v novem prebivališču že satovja najde, ga berž
zgladi, da more seboj prineseno sterd v njem shraniti; pa
tudi matica more zalego berž v pripravljene celice po¬
staviti. Samo je treba vsak sat dobro pregledati, ali ni
od moljeve zalege pokažen; tak se mora do čistega iz-

134

rezati. Prestaro satovje se v ta namen ne da več ra¬
biti, ker so celice že premajhne, in matica v take ne
poklada več zalege. Take prazne stare in trotove sate
in voščevino, iz ktere si sterd že iztlačil, ali kupče-
valcem prodaš, ali pa jih moreš sam raztopiti in iztla-
čiti in kot zgotovljen vosek tem draže prodati.

Navadno se vosek v naših krajih tako-le izčiščuje:
Vsa prazna voščevina se dene v kotel, zalije se z vodo,
ali s kropom, postavi se na majhen ogenj, in dobro
premešuje. Če je zmes prav redka in razpuščeni vosek
na vrelem kropu kipeti začenja, tedaj se vlije v nav-
lašč za to pripravljen Žakelj, ki ne sme pregost biti,
in se dene v stiskalnico. Vosek, ki kakor maslo izpod
stiskalnice teče, se vjame v posodo z merzlo vodo.
Ker je pa nekaj voska v tropinah, deni jih še enkrat
v kotel in jih še enkrat pretlači. Tropine se rabijo s
pridom zoper oteklo vime, ktero se ž njimi pokadi;
tudi zoper skernino pri ljudeh, če jih v sogrete ža-
keljce deneš in na boleči kraj položiš.

Izčiščen vosek dene se še enkrat v kotel, s kro¬
pom polije in na majhen ogenj postavi, da se po ma-

Podoba 19. a

Tlačilnica.

lem razpusti. Drugi
den, ko je vosek že
dobro vterjen, postavi
kotel nekoliko minut
na ogenj, da se vosek
od strani odkerhne, in
potem ga lehko iz po¬
sode vzameš. Na spod¬
njem kraji hleba naj¬
deš še nekoliko tropin,
ki so pri stiskovanji
skoz Žakelj prišle; po-
stergaj tiste z nožem,
da bo vosek od vseh
krajev lične podobe.
Če voska berž ne pro¬
daš, shrani ga v ka¬
kem vlažnem hramu,
sicer bo od dneva do
dneva loži.

Na priloženej podobi

135

št. 19 vidiš, kako je stiskalnica ali preša za vosek
narejena. Iz debelega dobovega panja se izseka glo¬
boko korito, ktero ima na dnu izrezane žlebiče, ki vsi
do ene jame peljejo; v jamo je vtaknjena cev, glej po¬
doba št. 19 a.

Na dno se položi drobno pre-
votljena deska, skoz ktero se vo¬
sek v žlebiče in odtod skoz cev
odceja glej pod. 19 6.

Na prevotljeno desko se položi
voščeni Žakelj z voskom, ki se z
močnim pokrovom pokrije glej
pod. 19. c. Potem se vreteno
zmirom bolj in bolj zasukuje, in
vosek teče po cevi v pripravljeno
posodo v merzlo vodo.

Kdor pa nima stiskalnice, naj
dene voščevino v Žakelj, položi
ga v kotel s kropom in ga ob¬
teži s kamni. Pri kuhanji stopi
raztopljeni vosek na verh in se
posname, tropine pa ostanejo v
Žaklji.

§. 30. Hruškov stroj.

Če ločimo sterd od voska, zmečkamo pri navad¬
nem ravnanji vse satovje. Vsakemu bo jasno, koliko
dobička bi vergla znajdba takega stroja, ki loči sterd
iz satov tako, da se izpraznjeni satovi dalje za nabiro
sterdi rabiti morejo; to se pa le pri Dzierdzonovih
ali po tem načelu prestrojenih panjih storiti da.

Tak stroj je iznajdel in leta 1852 v Bernu na Mo¬
ravskem zbranim bučelorejcem razlagal g. major žlahtni
Hruška. On loči sterd od satov s pomočjo centrufu-
galne moči. Tega se lehko prepričamo, če privežemo
pipin pokrovec iz drata na močno nit; v pokrovec
pa denemo košček sata s sterdjo, kteremu se pa
voščeni pokrovci z nožičem odpreti morajo. Naj se
zdaj na niti otvezan pokrovec nekterokrat zaverti,
kmalu bode sterd od sata ločena na yse kraje letela.

136

Po tem načelu si je omenjeni gospod napravil stroj,
ki se kakor motovilo ali horizontalno ali vertikalno
vertf. Da satniki pri sukanji preč ne odlete, zato je to
motovilo, ki nosi 4 ali 6 satnikov, okrog obdano z mrežo,
ki satove nazaj derži, sterd pa skoz njo leti na obod,
ki ima na spodnjem kraji žlebiču podoben rob, ki iz-
metano sterd nabira in po cevi v pripravljeno posodo
odceja. Motovilo se mora tako goniti, da se v enej se¬
kundi blizo šestkrat zaverti. Pokrovci celic se imajo
pred z nožem porezati in izba, v kterej se to delo
opravlja, mora saj 20 stopinj gorkote imeti.

Tako se dajo sati v dveh minutah popolnoma iz¬
prazniti, in delavec s tim strojem 8—10 centov satov
en den od sterdi odloči.

Tak stroj si je kupila c. k. kmetijska družba v
Celovcu, kjer more jo vsak videti. Pri skušnji se je
prav dobra skazala.

§.31. laška bučela.

Še ni dolgo, kar so začeli bučelorejci drugo pleme
bučel tudi v našem cesarstvu rediti, ki je v gornjej
Italiji doma, in se toraj laška bučela imenuje. Je sicer
ravno take podobe in velikosti, kakor naša navadna
bučela, pa drugače je pisana in lepša. Perva dva tre¬
bušna obročka sta rudeče-rumena in prezorna. Posebno
lepa je matica, njen zadek je skoraj ves rumen, le na
koncu je tamnejši. Trotje so tamnejše barve od delavk,
in manjši kot naši navadni.

Pa ne samo lepša je laška bučela, tudi veliko
krotkejša; človeka ne piči drugač, da jo stisne. Verh
tega je še pridnejša in rodovitnejša kakor naša. Dzierd-
zon jih pošilja na vse kraje. Kdor hoče to pleme ne¬
pokvarjeno ohraniti, ne sme jih imeti blizo naših na¬
vadnih, da se laška matica ne oplemeni z našimi troti,
ker potem le na pol laško zalego nastavi.

Zavoljo teh prednosti zasluži ta bučela, da bi se
tudi na Slovenskem vpeljala in vdomačila.

137

§. 32. Bučelarjcv koledar.

Januarij.

če ravno bučelar v tem mesecu pri svojih bučelah
najmanj opraviti ima, ker so v svojem zimskem spanji,
vendar jih ne sme čisto v nemar puščati, če je zelo
merzlo vreme, moraš gledati, da se žrelo z ledom in
z mertvimi bučelami ne zamaši in s tim panj ne za¬
duši. Poslušaj večkrat pri žrelu, ali bučele enoglasno
brenčč; če ne bi bil glas enak, bilo bi to znamenje,
da je panj matico zgubil. Skerbi tudi, da bodo bučele
sedaj pri pokoji, in da jim mačke, psi in tiče ali ktera
druga žival nemiru ne delajo, če se panj strese,
se bučele hitro sterdi napijejo in poknejo, ali saj panj
ogerdijo. Da miši v panj ne pridejo, vtakni žrebljičke
pred žrelo, in nastavi v bučelnjaku mišje pasti. Če
južno vreme navstane, razširi žrela za nekoliko časa,
da bučele predigrati in se izčistiti morejo. Pred bu-
čelnjakom moraš sneg odmetati. Tudi solnčna svetloba
utegne bučelam pri novopadlem snegu veliko škodo¬
vati. če namreč solnce v žrelo poseva, prodramijo se
bučele, in iz panja letč, ali kmalu od mraza omam¬
ljene v sneg popadajo in tam poginejo. Tako se ve¬
liko bučel konča, če panjev pred solnčno svetlobo ne
obvaruješ. Če se bučelnjak tako zapreti ne da, da bi
solnčna svetloba va-nj ne prišla, naredi saj slamnato
zagrinjalo. Kdor nima dobrega bučelnjaka, naj postavi
svoje panje v kak suh klet, ali v tiho izbico, kjer ni
miši; okna pa naj so zmirom zagernjena, z durmi
naj se ne treska. Zrak se more v takej stanici večkrat
ponavljati, ker bučele kakor ljudje in živina zdravega
zraka potrebujejo. V takem zimskem stanovanji bučele
ne občutijo toliko premembe zunanjega vremena, in
tudi pol manj živeža potrebujejo, kakor v zapertem
bučelnjaku; ker se ne pote, tudi njih satovje ne ples-
nuje tako, kakor pri teh, ki si morejo le z gibanjem
in bučenjem potrebno gorkoto narejati. Verh tega imajo
tudi na takem kraji pred tatovi pokoj. Da se led v
panjih ne nareja, morajo panji nekoliko naprej sloneti,
da se mokrota lehko odceja.

138

Najbolje je bučelam v njih zimskem počitku, kedar
dajo enak, pohleven, in tih glas slišati, tedaj jim ni
premerzlo in ne pretoplo. Močno, globoko bučenje je
znamenje, da je jim pregorko. Ako pa tenek glas sli¬
šati dajo, jim je premerzlo, toraj, če jim je pregorko,
naj se žrelo povekša, da več zraka dobč; ako jim je
pa premerzlo, naj se bolje odenejo,

Felruarij.

Če je februarij ravno tako merzel, kakor januarij ali
pa še celo merzlejši, veljajo tudi za ta mesec vodila
poprejšnjega meseca. Ako je pa vreme toplejše, začnejo
v gorkejih popoldanskih urah, če gorkomer sedem sto¬
pinj kaže, predigravati in se čistiti. Močnejši panji že
zalego nastavljajo, tega pa sedaj še ne smeš s pitanjem
pospeševati. Če je kteri panj zelo potreben, moraš
njemu sat s sterdjo v panj postaviti. Če pa proti koncu
tega meseca toplejše vreme nastopi, in bučelam ne
moreš več ubraniti, da bi letele, ne zamudi vsaki panj
pazljivo ogledati, kako predigrava; če bi kteri brez
matice bil, spoznal boš to na tem, da do večera ne¬
miren ostane; takega združi z drugim panjem, ki svojo
matico ima, ali ga kot naklado na drug močen panj
povezni.

Kdor ima bučele v zimskih stanovanjih, naj jih
še le tedaj prenaša v bučelnjak, ko mačkovec cvete, in
jih postavi, ako je mogoče, na staro mesto. Če so vsi
panji razversteni, odpro se žrela, ktera si bil pri prena¬
šanji zamašil. Po pervem izletu vse panje očedi; od¬
vzemi namreč dno ali spodnjo diljo ter jo dobro po-
stergaj. Videl boš, koliko živeža ima vsak panj, kterega
bi imelo še pol biti. Če navstane viharno vreme ali
pa sneg grč, nobena bučela, ki tedaj iz panja izleti,
ne pride več nazaj. Pri takem vremenu žrela popol¬
noma odpri, da zunanjo merzloto bolj čutijo in doma
vstanejo. Po noči se pa žrela spet priteknejo.

Marc.

V tem mesecu začnejo tudi slabejši panji zalego
nastavljati. Leskovje, oljše, posebno pa vrčs v gorkih

139

dneh d£ bučelam pervo hrano. Zdaj je tudi čas, da panje
podrežeš. Navadno se opravi to delo okoli ebehtnice
ali 25. marca, le če bi bilo vreme neugodno, smeš od¬
ložiti do začetka aprila. Kdor bučelam v ta namen
sterdi daje, da bi zgodaj roje dobil, naj to berž po
podrezovanji začne, in naj jim daje vsaki večer so-
grete sterdi, kterej se malo vode primeša; to pa mora
delati tako dolgo, dokler se najboljša paša ne začne.
Ako vode ni blizo, postavi posodo z vodo raven bu-
čelnjaka; če je pa voda blizo, bojo rajše to obisko¬
vale, kakor tisto, ki jim jo ti ponujaš. Dokler cvetnega
prahu še ni dobiti, bučelam lehko z erženo moko po¬
magaš.

Če hočeš panjev kupiti, stori to meseca marca,
ker je nevarna zima minula in se tudi lehko prepričaš,
ali ima vsak panj svojo matico.

Dokler še ni paše, lehko roparija navstane, po¬
sebno če jim po dne kladeš, ali panje ali bučelnjak s
sterdjo omažeš.

April,

Kar se meseca marcija ni dalo storiti, opravlja se
v tem mesecu. Takim panjem, ki roje obetajo, lehko
pomagaš, da prej rojijo, če jim pogosto kladeš. Tega
meseca cvetč ogeršica, črešnja, Černiča, marelica, sliva,
hruška in jablan; po hribih in bolj merzlih krajih cveto
imenovana drevesa še le meseca maja. Na drevesnih
cvetlicah dobivajo bučele več cvetnega prahu kakor
sterdi. Zadnji čas je tudi, da daš napraviti novih
panjev, in stare očediš.

V posebno dobrih letih in krajih pridejo pervi
roji že zadnje dni tega meseca.

Maj.

Zdaj je drevje v najlepšem cvetu in bučele imajo
najboljšo pašo; toraj se tudi zelo pomnožujejo; v tem
mesecu je največ rojev, toraj bučele v lepih dneh ne
pusti brez varha. Če kteri zelo bučelen panj rojiti
noče, naredi prisiljenca ali preganjalca; včasih še tak
starec drugiča dl

140

V pervej polovici tega meseca smeš še drugičev
pričakovati; tudi je sedaj zadnji čas, če hočeš še kte-
rega preganjalca narediti, ker senožeti, akacije in lipe
bučelam še obilno hrane dajejo.

Julij.

.  & so senožeti že pokošeni, bučelam paše primanj¬
kuje , toraj je najbolje, da svoje panje do ajdovega
cvetu v merzlejše kraje prepelješ, kjer bučele na trav¬
nikih, drevji in vresji paše dobe.

Slednje dni tega meseca se začne trotova vojska;
dobro je, da jim pri tem delu na pomoč prideš.

Avgust in september.

Okoli velike gospojnice se začenja paša na ajdo¬
vem cvetu, ki terpi do male gospojnice. Če je vreme
pri tem cvetu dobro, zelo bučelni panji obilno sterdi
nabero. Ko je ta paša pri kraji, bučelarji navadno
svoje panje podirajo ali jih medarju prodajo.

Ko paša prejenja, naredi panjem senco, da ne bo
sterd preveč dišala in s tim roparice vabila. Pospravi
zdaj tudi naklade ali podklade, ki si jih pred ajdovim
cvetom močnim panjem dal.

Proti koncu tega meseca se zmirom manj zalege
nastavlja; toraj je še čas, sterd odjemati in jo z vo¬
skom vred pospraviti.

Slabe panje zdaj združi; ali pred jim daj s ka-
ferno vodo enak duh,  da se med seboj ne koljejo.
Ravno to stori, če kteri panj podiraš in bučele dru¬
gemu daš, ki ima dosti sterdi, pa malo bučel.

Oktober.

Predno panje v zimsko prebivališče postaviš, deni
jih na tehtnico, da zveš, ali imajo zadosti živeža za
zimo; boljše je, da jim ga več pustiš ali še kaj dodaš,
sevčda v satih..

Zelo se prileže bučelam, če je v tem mesecu pri¬
jetnih dni, da še morejo leteti in se izčistiti.

141

November in december.

Poglavitna skerb bučelarja je, bučelam čez zimo
dobro postreči, da zavolj mraza, lakote, ali mokrote,
ali miši škode ne terpe, ali celo ne poginejo; toraj
jih dobro s pezdirjem ali mahom odeni; tudi žrela
jim nekoliko zmanjšaj. Marsikteri panj, čeravno ima
dosti sterdi, vendar lakote pogine, ker bučele, ko so
sterd v svojem zimskem gnjezdu povžile, zavoljo mraza
ne morejo presesti; to se posebno pri takih panjih
rado zgodi, ki imajo satovje ne po dolgem, ampak po
črez narejeno.

Tudi taki panji radi pomerznejo, ki imajo sicer
dosti sterdi, pa malo bučel; takim gre bučel dodati.

Najboljše je za bučele tako prebivališče, ki se da
dobro zakleniti, da solnce panjev po novopadlem snegu
ne obseva, in da tatje do njih priti ne morejo. Ce ta¬
kega bučelnjaka nimaš, deni jih konca novembra v izbo,
kterej okne zagerneš in zrak v časih ponoviš.

KAZALO

Stran.

Nauk o gospodinjstvu.

Uvod. 3

A. Splošni del.

I. Bodi snažna. 5

II. Skerbi za hišni red. 9

III. Bodi varčna.10

IV. Bodi delavna.13

V. Bodi prijazna.14

VI. Obleka in pohištvo. 16

B. Posebni del.

I. Gospodar.18

II. Otroci.19

III. Družina ..  24

IV. Bolnik.25

V. Dom in stanovanje.31

VI. Kuhinja.34

VII. Perilo.40

VIII. Vert.42

IX. Klet.44

X. Domača živina.45

XI. Dušna hrana.47

Slovenski Bucelarcek.

Uvod.49

I. Prirodopisni del.

§. 1. Razna plemena bučel.56

§. 2. Zunanji in znotranji deli bučel ....  58

§. 3. Matica in njen začetek .   60

§. 4. Podoba matice. 62

§. 5. Plemenjenje ali prašenje matice.62

Stran.

§. 6. Rodovitnost matice.64

§. 7. Delavke.65

§. 8. Trotje.67

§. 9. Različna opravila in dela bučel.68

§. 10. Kako dolgo bučele živč.72

§. 11. Rojenje ..73

§. 12. Bolezni bučel.73

§. 13. Sovražniki bučel. 75

§. 14. Molj.  77

§. 15. Slabo vreme ..79

§. 16. Lakota ..79

§. 17. Jalovina.79

§. 18. Bučelni živež :

A. Sterd ali med. 80

B. Cvetni prah.84

C. Voda.85

II. Djanjski del.

§. 1. Nakupovanje bučelnih panjev.85

§. 2. Znamenja dobrih panjev.87

§. 3. Kje gre panje nakupovati ..89

§. 4. Bučelnjak.90

§. 5. Kako naj se panji v bučelnjaku postavijo . 91

§. 6. Bučelna prebivališča.92

§. 7. Lastnosti dobrega panja.93

§. 8. Lastnosti raznih panjev.94

§. 9. Leseni ležeči panji.95

§. 10. Leseni stoječi panj.96

§. 11. Slamnati panji.97

§. 12. Dzierdzonovi panji.98

§. 13. Skočidolski panj.102

§. 14. Različne sorte rojev.104

§. 15. Rojenje.106

§. 16. Znamenja rojenja.107

§. 17. Čas rojev .  108

§. 18. Vsajanjj ali ogrebanje.108

g. 19. Razdeljevanje in sklepanje zmešanih rojev . 113

§. 20. Orodje pri vsajanji .114

§. 21. Preganjalci, prisiljenci ali umetni roji . . 116

§. 22. Zguba matice ali brezmatičinost in jalovina 118

Stran.

§. 23. Zakaj in kedaj je treba in koristno, bučelam

sterdi dajati.120

§. 24. Roparice.122

§. 25. O bučelnem piku.125

§. 26. Podrezovanje panjev.126

§. 27. Podiranje.128

§. 28. Preseljevanje ali prevažanje bueel ....  131

§. 29. Bučelna pridelka: sterd in vosek.

I. Čiščenje sterdi ali medu ....  132

II. čiščenje voska.133

§. 30. Hruškov stroj ..135

§. 31. Laška bučela.136

§. 32. Bučelarjev koledar ..137