Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino Vedno vnaprej plačano. GLAS N AH) A List slovenskih delavcev v Ameriki. «A NKKAJ VKC KOT 2 NA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na SVOJ DOM (Iznosu mM, mMJ In pnnfluv), :: Čitajte, kar Vas lamiiitfl « Telephone: CHelsea 3-1242 CUm Matter September ŽSth. IHQ »t tb« Poat Office » New Ywfc. N. nndgr Act of Conyre- *f March 3rd, 187t. ^^^^^ ^ ^ ^ No. 109 —Stev. 109 NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 4, 1941 — SREDA, 4. JUNIJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. ZEDINJENE DRŽAVE EVROPE-? Govori se, da bo Hitler prihodnji teden razglasil federacijo evropskih držav Iz precej aanesljivega vira je prišlo iz Evrope preko Lizbone v Ameriko poročiikt, da namerava Hitler v pričetku prihodnjega tedna razglasiti federacijo evropskih držav pod pokroviteljstvom in upravo Nemčije. Razglas, o katerem sta Hitler in Mussolini na svojem sestanku na Brennerju prav gotovo razpravljala« bo podal podrobnosti ''stalnega novega reda" v Evropi, • kakoršnega je zamislil Hitler. Hitler bo tudi izjavil, da so bili z ustanovitvijo "Združenih držav Evtrope" doseženi nemški vojni cilji in da vsled tega nima Nemčija, nobenega nadaljnega povoda, da e, kar se je premikalo. Mnogi vojaki so povedali, da niso več dni niti enega angleškega ae-roplana videli. "Nemci so Kreto izpremeni-li v pravi pekel in bombe so padale kot toča. Skoro vsak vojak, ki je prišel na ladjo, je onemogel! padel na tla." bnein programu usoden zastoj^ — Naša dežela, *— je dejal, — še ni dospela do točke, ko je treba vpoštevati, da mora sleherni nekaj žrtvovati. V časa, kakršen je sedanji, se ne more pričakovati, da bo dobil — Vsakemu je znano, da.od: oošaji med delom in kapitalom; niso zadovoljivi, kar povzroča razne neugodnosti, ki jih ni mogoče preko noči odpraviti. — V ladjedelnicah na za pa -dni obali je stavka. Po mojem trdnem prepričanju so te stav ke krivi edinole delavci. So pa spet drugi slučaji, v katerih pade vsa krivda na kapital. — Pa naj bo kriv ta ali oni, tovarne morajo obrajovati s paro. To je zahteva današnjega časa. i'e ne bo drugače, bo morala vlada prevzeti tovarne, d oči m se bo o vprašanju, kdo je kriv in kdo ni kriv, pozneje odločalo. Senator Norris je splošno znan po svojih liberalnih nazorih. V kongresni je večkrat sto odstotkov tistega, kar ho- takorekoč sam v opsrziciji. če, četudi je njegovo j vanje upravičeno. >riČako- da njegove besede in dokaze sleherni vpošteva. Angleži bombardirali Berlin V pondeljek ponoči so angleški »aeroplani bombardirali Berlin in zanetili več-^Velikih požarov. Ravno tako so bom bardirali Dnesseldorf, Duis-burg in druga industrijska mesta v Poruhrju. Pri teh napadih so Angleži izgubili 4 aeroplane. Berlin priznava, da je bilo poškodovanih več stanovanjskih hiš in ubitih večje število •judi. Sirija zelo važno vprašanje Včeraj je imel francoski kabinet v Vichyju dvoje zelo važnih posvetovanj, na katerih je tbil tudi vrhovni poveljnik francoske armade v Afriki general Maxime Weygand. Tozadevno poročilo pravi, da je bil general Weygand postavljen na čelo načrta, katerega je sestavil kabinet za "obrambo francoskega cesarstva." V Sirijo in Tunizijo so že bili z nemškim dovoljenjem •poslani francoski vojaški aero plani, da branijo deželo proti angleškemu napadu. Pri obrambi Sirije in Tunizije proti Angležem bo Nemčija dala Franciji vso svojo pomoč, ako bo za to naprošena. Sirija je postala najvažnejša država za vojno na Bližnjem Iztoku. Angleži hočejo prehiteti Nemce in zasesti Sirijo in so že razdejali dva mosta bjli-zu turške meje, enega pa 'blizu i-raške meje. Dva francoska diplomata v Turčiji sta se odpovedala svoji službi, ker ne odobravata 8200 ameriških držav- v°Vltike maršala Jjanov se bori za Kanado Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da se j e vpisalo v kanadsko armado, mornarico in zračno silo 8200 ameriških državljanov. Po zatrdilu nekaterih je najbrž še znatno več, ker *je ob vstopu v armado marsikdo zatajil državljanstvo. ne napovedi Jugoslaviji, so se vršile vsako uro, pet do šestkrat na dan. Redno se oddajajo dnevno: po čiktaškem D. S. T. ob 11.30 dopoldne in trajajo okoli 15 min uit, po Eastern S. T. oz 12.30 popoldne ali New York Daylight Saving Time ob 1.30 popoldne in po pacifičnem času ob 9.30 dopoldne. — "J. K."i vrelcev. Angleži vznemirjeni Angleži so še vedno zelo nejevoljni zaradi izgube Krete ter so v velikih skrbeh zaradi iSirije. Zaradi tega stoji Anglija pred dvema zelo važnima problemoma: doma in na Bližnjem Iztoku. Doma kritizira vojno v Sredozemlju tako " časopisje, 'kot narod. V poslanski zbornici so že bili dvignjeni glasovi, ki zahtevajo, da zavezniški armada na Bližnjem Iztoku doseže kak uspeh. Angleži se sedaj boje, da bodo Nemci z največjo naglico zasedli angleški otok Ciprus ob turški obali in blizu Sirije, kamor bodo pričeli prodirati v namenu, da se po las te ta-j mosnjih bogatih petrolejskih Socialistična skupina proti Thomasu Iz Los Angeles poročajo, da je dvignila califomijska soci-alno-demokratska federacija težke obdolžitve proti soeija-lisitičnemu voditelju Normanu Thomasiu, ki je nedavno poleg senatorja Wheelerja in Char-lesa Lindbergh a govoril na zborovanju ''America First odbora * Thomasu očitajo, da uničuje socialistično stranko, ker s svojimi izvajanju izganja iz nje vse člane, ki nasprotujejo diktatorstvom. — Socijalni demokratje v Californiji in po drugih ameriških državah, — pravi federacija, —: so za vsestransko pomoč vsem narodom, borečvm se proti nacijskemu despotiz-mu. Mi odločno protestiramo proti Normanu Thomsau, ki se je sam postavil za nekakšnega "•socijalističnega voditelja", in mu prepovedujemo govoriti v našem imenu. Cerkev na Brezjah zapečatena Rev. Pij J. Petric, župnik slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, je od .svojega predstojništva prejel sporočilo, da so pod Hitlerjem in Mussolini jem zaprli skoro vse slovenske samostane. Med drugimi so zaprti samostan v Kamniku, v Mariboru, Nazaretu in Brežio(ali na ^štajerskem. Na vratih božjepotne ^cerkve na Brezjah so vladni pečati. Odprti so samo še samostani v Ljubljani, Novem mestu, Šiški in na Viču. Iz samostanov, ki so jih oblasti zaprle, so morali menihi oditi in s seboj niso smeli ničesar odnesti, kot kar so imeli na sebi, Delavske novice Predsednikova proklamaci-ja ni dobila zaželjivega odmeva pri sitavkujočrh mašinistih dvanajstih ladjedelnic v okolici San Francisca. Predsednik posebnega senatnega odbora, ki- preiskuje . narodni: obrambni program, - demokratski senator /Truman. iz. Missouri, je rekel, da bo vsakega štrajkar-ja posebej pismeno vprašal, če je pripravljen vrniti se na delo. Na stavljeno vprašanje naj odgovori bodisi "da", bodisi "ne". Na podlagi dobljenih odgovorov bo odbor ukrenil potrefene korake. * V St. Louis, 111., je bita u-ravnana šest tednov trajajoča stavka pri Monsato Chemical Co., ki izdeluje za mornariški in vojni department važna naročila. Slo je za zvišanje plač. * * V Jersey City, N. J., je bila po štirih tednih -končana stavka pri Continental Can Company. Vsled prizadevanj Mr>\ Siinore Herrick, okrnjne ravnateljice narodnega odbora za delavske odnošaje, se bodo v kratkem vršile volitve, pri katerih bodo delavci odločili, če naj jih zastopa pri kolektivnili pogajanjih unija Ameriške delavske federacije ali neodvisna unija, ki jo nameravajo nekateri organizirati. * Narodni odbor za delavske odnošaje je odredil volitve pri Wurlitzer Co., v De Kailb, 111. Pod nadzorstvom istega odbora so se vršile volitve v dveh tovarnah Remington-Riand Co. v Tonawanda, N. Y. (Zmagali so United Electrical Radio & Machine Workers (CIO). * V Clevelandu, Ohio, so zvezni posredovalki posredovali v spo ru med Aluminum Company of America in delavci, zaposlenimi v njenih petih tovarnah Posredovalci so v zadnjem hipu preprečili štrajk, ki bi i-mel -zelo resne posledce za narodni obrambni program. Delavci bodo doe vsakih šest let in vendar so ga od ta-krat videli sairto dvakrat. Vm kometi £e pa ne vidijo s prostim bčtsom * in zvezdoslovci pravijo, da letos nobenega ne bemo videli na nebu, če »e ne pojavi kak nov romar po Stfefbfcjtt, 12 SOLjn • ~—-r*- -rrrč ENERGIJA JZ 80LNCA tU VSTKA Afrika ie del sveta, ki ima največ vodnih sil na svetu, toda izkorišča jih zaenkrat samo 1.5 odst. Prav to dokazuje kako ma'o je Afrika kulti virana. Iz vodnih sil pridobljena elektrika niti od daleč ne .krije potrt be po energiji v Afriki. Res imajo tam dotolj lesa in raz-fcili odf>adJtov s plantaž in inženirji delajo uspešne poskuse s sežiga njemi teh odpadkov podparniaui kotli ali v generatorjih na pogonski plin. Kolonialnega je pa 3koda za kurjavo. Na drugi strani se pa z večjim pridom uporabijo tudi cdpadki s plantaž za razne industrijske izdelke. Pre- SODNIK CHARLES E. HUGHES * Charles Evans Hughes, predsedujoči sodnik najvišjega f sodišča, je obvestil predsednika Roosevefta, da namerava stopiti dne 1. julija vi pokoj. Hughes je dosegel dne 11. aprila tošnjega leta starost 79 left ter je bil soglasno z novimi določbami upravičen že lefta 1934 do pokojnine. Njegov sklep je bil že precej dolgo znan, toda on ni hotel rfispravljati o tem. Na vprašanja časmikarjev, če bo res stopil to poletje v pokoj, je dosledno odgovarjal: — O tem je še prt^god&j govoriti. Charles Evans Hughes je bil že kot otrok izredno nadarjen. Predno mu je bilo osem let, je prebral vse Shpkespear-jeva dela, in (ko je bil star enajst let, je z dobrim uspehom prestal skušnjo iza vstop v college. Šudiral je pravo ter je kmalu zaslovel kot iaboren jurist. Ko mu je bilo 44 let, mu je poverila newyorska država važne preiskave pristojbin za plin, zavarovalnic in prodaje premoga. Dvakrat zaporedoma je bil izvoljen za governerja new-yorske države. Pozneje se je preselil v Washington, kjer ga. je imenoval predsednik Taft za člana najvišjega sodišča. Pred vstopom Amerike v prvo svetovno vojno se je od zval pozivu republikanske stranke ter kandidiral na republikanskem tiketu za predsednika. Njegov protikandidat je bil tedanji predsednik Wilson. * Začeli «o prihajal glasovi o izidu volitev, in vse je kazalo, da je Hughes zmagal. Celo predsednik Wilson je bil prepričan o tem. Naposled je pa odločila California iti za-jamčila WUsonu zmago. Za časa Hardingove administracije je bil Hughes državni tajnik. Meseca februarja leta 1930 je bil zaradi bolezni prisiljen odstopiti William Taft kot predsednik najvišjega sodišča. Predsednik Hoover je imenoval Hughesa na njegovo mesto. Kot predsednik najvišjega sodišča je zavzemal precej konservativno stališče, in mu niso .ugajale Rooseveltove no-tvotarije. Marsikatera odredba Neiw Deala, predvsem pa NRA, jfe doživela v najvišjem sodišču popoln poraz. Rojake prosimo, k o pošljojo za naročnino da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDER, »ko je vam te priročno Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči V&m iti Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VEKSKA KATOLIŠKA ^S&J E D N 0 T A V JUGOSLAVIJO ni vec mogoče pošiljati denarja. Ta odredba oa bo samo začasno v veljavi. Še vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. • * 4 « DARflLNE POSILj ATVE v ITALIJO V LIRAH: H? ~ * S-M 500 LIR — „ 121.75 «2 M2--- M! 10W LIR ^ , 543.0« 200 UR---f fjet 2000 LIR __ S83.UU 500 UR ....... $13J9 - • W i-) » ,;?rr r . . ; . .. , ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA T EVROPI, pri-porofeuno, da » W darilne pošiljk« pMlj« potom CABLE OtCDER. Na ta način J« denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order Je treSfi posebej plaČaU - Tried raimer r Evropi nI aocoCe v Italijo nakazat denarja t DOLARJIH, tenre« uniT lirah. SLOVENIC PUBLISHING Cd. f» : NTS i ft E 10 ti Ol Lil i ;: 2i6 Welt iitb Street, lr#> t4t* Najstarfejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . , Posluje že 48. leto Članstvo 37,0CfO PremoŽenje $4,726,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19% Če izhaja v zasužnjeni domovini še kakšen slovenski list, nam ni znano, toda če izhaja, se širi izza vsake slovenske tiskane betede fašistični ali nacij&ki duh. Edinofe v Ameriki izhajajoči slovenski lieti sinejo svobodno pisati i n zavzemati za i?aše zasožnjene brate. 'Nihče nI verjel, rda bo prišlo tako daleč, toda prišlo je, vsled česar je tre%a vpoštevati dejstva. ★ Rojak, pomisli, da je ^lov^n-ski eat?0pk v Ameriki tv^ija e-dina splošna narodna javna za-slornba, eije obstoj je odvisen edinole od tvoje dobre volje in nialenkostne mere požj^tvoval-nostL Manjše požrtvovalnosti kot je pravočasnna obnovitev naročnine si skoro ne moremo predstavljati. * V^fcedtejra obnovite naročnino pravočasno. In otmovite jo vsaj za pol leta. % : ; VeKko dobroto nam tudi storite če nam pošljete kakšnega novega naročnika aH pa že vsaj ime in naslov rojaka, ki se zanima za naš list, pa ni nanj naročen. V clevelan?lcem slovenskem dnevniku sem bral prejšhji teden .svojevrsten oglas. - "V najem se odda stanovanje/' — je rečeno v ogldsn, 11 s tremi sobami bi vsemi udobnostmi. Odda se mirnim ljudem brez -otrok afi pa ženskam." O Clevelandeankah ne vem ničesar afabega, toda resno dvomim, če bo imeF gospodar mir, ako fbo stanovanje ženskam oddal. V Ameriki so se začeli obnavljati časi, ki smo jim bili priča leta 1917 in 1918. Predsednik je poveril tajniku Ickesu vso oblast nad produkcijo petroleja in petrolej-skimi produkti, med katerimi je gazolin najvažnejši. Armada, mornarica in zračna. sila morajo biti prve preskrbljene. In borcem za svobodo in demokracijo mora biti z ameriško pomočjo borba olajšana. Privatniki in nedeljski izletniki se bodo morali zadovoljiti s tistim, kar bo ostalo. Nekateri govore, da bodo morale biti ob nedeljah vse gazolinske postaje zaprte. Ce bo odredba strogo izvajana., bo s tem prihranjenih petdeset odstotkov sedanje nedeljske porrfbe. Drugi, bolj radikalni, pa napovedujejo, da v nedeljo privatna kara sploh ne bo smela »a cesto. Nekaj sličuega je bilo tekom prve svetovne vojne, kar pa ni dolgo držalo. Ob nedeljah so se smeli posluževati privatnih avtomobi-idv edinole. zdravniki in po-grebndki. Na kari je moralo biti ozna« čeno, kdo se vozi v nji: ždrav-nik taJi pogrebnrk. Takrat smo se v New Yorku čudom čudili ogromnemu številu mož teh dveh koristnih pofejioerv. Nazadnje so vladni agentje izvohali, da je mogoče v Down townu aa petindvajset centov kupiti lično taiblico z napisom ''Doctor" oziroma "Undertaker". Ce h i*eš dobro sebt bi svojim draclm, r a vara j rt pri tujboljfti, po-Steni in nadsolrenttd podporni oreanlzBcljl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JRDNOTI, kjer se lahko marojci za startni ne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglo*!. K. S. H. JEDNOTA sprejema moške In ženske od i«, do 60. leta otroke pa takoj po rojrtvd In do 16. leU pod troje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate danje doke od do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mat! vdov in sirot. Ce le nisi Subscription Yearly ffl.—. Advertisement on AgreemeuL i t Za celo leto velja list m Ameriko In Kanado $6.—; sa pol leta t&.—l m Cttrt lota $1.80. — Za Now York as celo leto »7.—; ca pol lota .S3.60. Za inoaemrtvo aa eelo leto 97.— ; ca pol leta *3.50. "Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan icvsesnfii sobot, nedelj ln praznikov. •GLAS NARODA,- Zlf WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I, Telephone: CHelaea S—1212 Osišče pripravljeno za nadaljno akcijo Wednesday, June 4^1941. V8TAH0VEJBN L 1898 iPeter Zgaga i___L tj .M ■ I TJ"""* iTl^i* lBrie 20. feibruarja 1843 je umiO Fi idir^h WilheLni AJdam Serturner. Njegovo življenje je bile polno težkega znanstve-no«ra tlela in udarcev usode. Prieelo se je leta 1803. V času naravoslovnega evolucioniz-ina je posrečilo lekarnarju, ki je vedel, da niora olovek oib-vladati gnioto. da nrtu t>o služila. po mnogih poskusih izolirat; najosnovnejši del opija morfij ali morfin. Ni golo naključje, da je Serturner. ki je do podrobnosti poznal uspehe svojega znanstvenega raasiskavanja, poskusil pedpreti jih znanstveno. V svoji znanstn-eni iskrenosti je delal se dve leti, predfn se je />dloeil ta objavo članka o svojem ddkritju v "Tron^sdorfte Jcu rnal der Pharmacie'Razprava se je pa izgubila v ta-"kratnih nemirnih eaisiih, na '.Serturnerja so pozabili in kmalu potem so vesti iz Pariza povezale Deročim in Segnina z odkritjem mjorfija. . Mnogo pozneje, šele leta 1817 je Serturner priboril svojenUa znanstvenemiu delu in odkritju pripadajoče mesto. Takrat je seznanil znanstveni svet in tu-, di najSršo javno-t s svojimi končnimi dognanji v razpravi "a morfiju** ki jo je ofcjavfl' v "Oilibertovih fizikalnih analih". To je bilo takrat veliko presenečenje za ves znanstveni CE NE VES, ZDAJ IZVEŠ: da je francoska vlada sklenila, postaviti v 500 pariških trgovinah, ki so židovska last, posebne upravitelje; da je nrjadižarski zunanji minister Bardossy obiskal zadnje dni Nemčijo; Ida se pripravljajo v Nisso-zenisiki Indiji na borfbo proti pudalJcem s priostreuima bam-bwsavkm trsi, ki jih Zabodego v 2em3jo potem, ko ?ao jim. konice tiamaasali z učinkovitim strupom; i da živi v Sovjetski zveži 45 tisoč mater s številnimi otroki, ki prejemajo državno podporo; da je po poročilih lista "Iftr-riba'.' za Carolom in gospo Lu-pesou ostal v Sevile neporavnan račun za 10 tisoč peset, hotel In če bi ne pošiljali samo |>o dofcLrju, ampak mfj %i poslali že vsaj tri dolarje naenkrat, da bi bil pol leta niir. Ne rečemo, (da se žadnje Hlepeče finančni položaj Vseh naših ljudi izboljšal, toda v splošnem je toliko boljši, da jim ni treba, centa tolikokrat obrniti, kot so ga morali tekom depresije. * Podpirati slovenski list bi inorala biti ena največjih narodnih dolžnosti vsakega roja- Pomislite, da ie v teh težkih časih svobodno' edinole tisto slovensko časopisje, ki izhaja v Ameriki. moga in nafte pa v afriški zemlji ni. Tartco so izdelali nen^ski tehniki stroje, ki dobro izkoriša-jo v jjasatne vetrove za proizvajanje e'ektrike v veternili elektrarnah. Stroj na veter, ki daje 15 do 20 kilowatov stane okrog 10.000 din. Tudi prastare >anje, da bi črpali energijo iz solnca, se bodo dale v d oglednem času uresničiti. Sliši se sicer paradoksno, vendar bo pa nekoč v Afriki največ vode tam, kjer je zdaj najbdlj suha zemlja, odnosno največja' puščava, kajti prav v .puščavi ^e da s pomočjo cenene solnč-ne.energije črpati, voda iz velike glcrfbine. - ___—____ t LJUDEM JE IZVABLJAL DENAR. Okrožno sti boljši prostor, bo mora* plačati razliko. , Pod načrt spada preiskava z N-žarki in tudi posebna postrežba, če' .jo odredi službujoči zdravnik. Za bolnega uslužbenca je določenih po načrtu 45 dni nege »v bolnišnici; za njejerovo ženo ali otroka pa 21 dni. IZdravila bodo brezplačna. - Porodi. C'o uslužbencev a žena rodi flema, bo dobi-la 10 dolarjev LJUDSKA KUHARICA NejnovčjSa zMrkn navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c NaroČite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY OTAKQPLQVNE NEZGODE ZAHTEVALE ČfefcM ŽIVLJENJ Med žrtvami sla bila tudi dva civilista, dočim so bili drugi vojaški letalci. — Neprevidnost ali pa prevelika samozavest vzrok nesreč. Iz Winnipega v provinei Ma-nifrobi poročajo, da so -se konci prejšnjega tedna smrtno ponesrečili v štirFh zrakoplovnih nezgedaih štirje vojaški letalci in dva civilista. , Dvoje letal je kolidiralo v eraku. -dočim so tri letala tako nesrečno pristala, da so bili letalci že mrtvi, ko so jih potegnili raped razvalin. Nezgode so tem bolj zagonetne, ker so vsa letala vodili '.zvežbani piloti, ki so še doslej vedno srečno izognili marsikateri dosti večji nevarnosti. Neposredni vzroki katastrof se zdaj niso popolnoma jasni, tudi nikdar ne bodo. Skoro istočasno je dospelo iz- Letbbridge v provinci Al- berti poročilo, da sta se »mrt-no ponesrečila seržant-pilot B. Č. Smith iz Vancouvera in letalec Roger Pilliamkm. I ' , Njuno letalo je treščilo ob gort-ki obronek trinajst milj jufcno od Leithbridgea. Kot pravi poročilo iz Hali-faxa v Kanadi, je bilo včeraj ubitih pet kanadskih vojaških letalcev, ko je njihbv aeroplan treščil na tla na Sable tslandu ali v njegovi bližini, 100 milj od obrežja Nove Seotije. Vojaško zračno poveljstvo pravi, da se je eroplan ponesrečil, ko je iskal nek drug vojaški aeroplan, katerega so po-jrresali in v ka'terem so bili štirje voja&ki letalci; Slovenci v JfjcunjndjL U*TAJl6ttfDRtfgTVA y KANADI. VZAJEMNA GOSPODARSKA ODBORA Sodelovanje med Združenimi državami in Kanado postaja čedalje tesneje. — Odbora bosta imela po tri člane ter bosta sodelovala v gospodarskem, finančnem in ihdusftrijalnem pogledu Iz zanesljivega vira se jej" zvedelo, da bosta Amerika in |doiK*lnilo že obstoječega ame- Kanada ustanovili še tekom te ga tedna dva važna octbora, ki l»cdo sodelovala v gospodarskem pogledu ter pospešila mobilizacijo ameriških virov za pomoč Angliji in za obrambo zapadne hemilspfere. Ameriški predsednik Roosevelt in kanadski ministrski predsedinik Mackenzie King besta istočasno objavila imena članov, ki jih bo pa samo šest. Trije bodo v kanadskem, trije pa v ameriškem odboru. Na podlagi predloženih podatkov bodo odborniki ugotovili gospod lanske vire obeh dežel in se dogovorili glede gospodarsko finančnega in indu-striialnega sodelovanja. Nova odbora bosta nekakšno riško-kanmlskega obrambnega odbora, v čigar področje pa »padajo izključno le vojaške in mornariške obrfunlme zadeve severne Aflnerike. Odborniki bodo imeli veliko ndlogo. Ugotoviti bodo morali vse pomožne kanadske in ameriške v-ire, ki bi mogli v tem ali onem pogledu služiti * Angliji, obenem pa zaščititi Ka-naUo in Združene d ržave pred vsakimi morebitnim, sovražni -kom. Odbora se bosta začela tudi že zdrij vi t i s povojnimi problemi. Tr^ba bo namreč poskrbeti za neštevilne delavce, ki bodo hagubili delo v vojnih industrijah. . - • nt Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, t kateri mere vsakdo kakorioeffakoli poklica najti vas-spadajoče » ojegnve štrOko. KNJIGA VSEfcUJE 1334 STHAtfl ln JB OffUSNO _ a O V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO CENA oAJSU JE> DA JE MOGOČE TAKO NAJPOrOLNEJftO (Pogina pla^a.) KNJIGO POBITI gA ^OZME^SO CENO. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street. Few York, H.Y. podpore. Če rodi v bolniraiei, tsnaša ta veota 20 dolarjev, o-^tanek pa iriora -plačati njen mož. Službujoči zdravnik je upravičen do plačila $12.50. Nalezljive bolezni. Vrse slučaje nalezljivih bolezni bodo zdravniki ždtavili dcina. Jetične iir:umobolne o-A>be ne spadajo pod načrt. Izkaznice. , ■■ > Izkaznice bb iafviwil rudniški urad v triplikatu. J^n Hti* bo dobil tf-ak u^isbehee. ki je udeležen pri načrtu. Ž njim bo lahko izpričal sebe in svojo družimo. Drugi iztis bo poslan zdravniku, tretji bo pa v rufd-ničkem uradu. Izbira zdravnika. Vsak uslužbenec ah ko izbere iz posebnega seznama zaše in za svojo družino zdravnika. pa hoče imeti zase po-eb-nega zdravnika in za družino posebnega, bo nioral plačat) 50 centov več na mesec. Pri preibiri zdravnika mora storiti naslednje: k dosedanjemu zdravniku mora iti po izkaznico. izkaznico mora dati popraviti rudniškemu uradniku; popravljeno izkaznico mora nesti k novemu zdravniku. Mesečna pristojbina. Poročeni uslužbenci plačajo $2.75 na mesec. Samski uslužbenci plačajo $1.75 na mesec. Poleg te pristojbine bo še konfpawija pri-pevala za vsakega uslužbenca mesečno1 po 75 centov. Poročen nto>4ci, čijgar fclruži-n« ne prebiva v mestu Tečk ali v neposf-edni okolici, bo STiiatran za samskega. Prirastek v družini (rojstvo otroka), inora poročeni ushiž-benec takoj naznaniti družbi-nentu uradu. : Izstop. Utsluzfcenec, ki opusti s tožbo pri Lake Mineis, Ltd., ni več upravičen do ugodnosti gornjega načrta. Pred odhodom m!o-ra poistiti svojo izkaznico v družbinem uradu. . PETORCKE SO PODARILE AMBULANCO Ob sedmi obletnici rojstva so -dobile znane pe torčke darove z vseh strani kontinenta. Ko so prejšnjo sredo praznovale svetovnozuane Dionne l>etorčke sedmo obletnico svo jega rojstva, so dobile iz Kanade in iz Združenih držav toliko daril, da bo trajalo več dni, ' predno bodo vse zavoje razvile in preglediale njihovo vsebino. Po svečanem ol>edu so po radio pozdravile zdravnika dr. Al I a na Rov Defoe, ki se še ve- Cas je že, da še tudi jaz enkrat malo oglasim v našem listu "Olas NarodaM da javnost zna, *da se tudi tu v Port Ar-thnrju nahajanlo Slovenci (in sicer "bolj v malem številu, pa to kar nas je, se bolj redko ' estajanic skupaj v večjem obsegu. pa zaradi tega, ker smo rinrtreseni po raznih goed-nrh keniipah.' Tukaj v Port Arthurju ie središče gozdne inidustrije, pa a se bomo pa kaj bolj pogosto in v večjem >Hevr'n sestajali, sn*> pred kratkim ustanovili podporno društvo "Jadran/' odsek št. 7. V.P.Z. Bled, katerega glavni sedež j"e v Kirkland liake, Ont. iZa sedaj je maše društvo še majhno, komaj deset članov r n^.s je, radi tetga kef je šele začetek, ali upam. da* se bo v kratkem rjusu pomnožilo nd več članm-, ker bo vsaki zavedni Slovenec in Slovenka previde' da naiii je to društvo jako potrebno in upam, da bodo kar po vrsti pristopili k nam. V prvi vrsti gre žahvaTa in vsa ett-t. da ^e je td naše še «edaj iualo droštKo .ustanovile, fseveda najemni predfe^dniku društva Wanku Cim^riČu in tajniku Edvardu Troha, ker ta ko poslopje je »gorelo Ho tal. 'Gašenje je* bilo zelo o težko-čeno »v^eld pomanjkanja vode. Slednjič so jo zifčeli dčfbavjja-fi iz Prazer River. Ogenj je širil z veliko ma-g-ico. Na llee miesta so prihitele požarne Ibrambe jz vseh bližnjih krajev, precej so pa pomagali tudi nslufibenei tovarne. ki.sOfV/zadnjem hipu re- šili nad sto vežbalnih letal, atnogo strojfev in orodja. •Kako je nastal ogenj, ni znano. V tem slučaju najbrž he gre za sabotažo, toda podrobnosti bo skušala ugotoviti preiskava. ..' Letališče je bilo spočetka la^t mpsta Vancouver, pozneje so ga provzele kanadske vojaške oblasti. Zrakoplovna tovarna je bi-la grajena po naročilu kanadske vlede. Koliko znsša povzročena škoda, ni natančno znano; Stanley Burke, predsednik Boeingove družbe, jo ceni na 70 tisoč ur> ) in nii m»To prerahljala kosti. Od prvega pa (lo dauašnjega dne se §e zimrom >n aha jam v bolnišnici v Copper Cliffu. Pač pa upam, da bom kmani zapustil to žalcMno in dolgočasno hišo, kajti zdravje se mi je že toliko na »boljše obrnilo- da že morem malo hoditi, seveda s ■pomočjo palic, s katerimi se ibcm inoral %?e nekaj časa družiti. .' J?a te, saj meni tako dolge mesece v bolnišnici, mi je dolžnost kar najlepše se zahvaliti Slovoncami in Hrvatom, živečim v Sudbury in Crtighton, ki so me prišli obiskat in tolažit v dolgočasnih dnevih. Ker nimam svojih ožjih domačinov v tuka.išnji bližini, -so mi pa priskočivi na pomoč drugi Slovenci. Kar milo se mi stori,, ko mislim nsr vse to, kolikokrat ste mi staH ob bolniški postelji in mi lajšali saj uro dolgega dneva. Prva in najlepša hvala naj bo Mr. Tonetu Mucu z KANADA SE PLAŠI STROŠKOV Kanada je v razmeroma kratkežm času toliko potrošila za nove tovarne in njih opremo, kolikor je vrfedna vsa njena industrija v Montrealu. Tekom zadnjega leta je po- Pranku Zajcu, Ferd. CVaru in Tinčeku (^ebnlju iz Creighto-na in Tonijn š^rim^Iju, ki mi je toKkc^krat dopeljal obiskovalce. . (Ker vidiuj, da se mi dopis preveč zavlačuje, vafs prosim, d-.j mi oprostite, katerih a njegovo Milico ter" KosmrVrvi1 bratu in sestram* če čitajo ta družini, nadalje Johnu Cerov-Šeku, ki je bil skoro sleherni dan pri meni, ter družini Tan-kotovi, Goršetovi. Rogelnovi ter Johnu Ži-čkarju in Johnu Starifou z njihovima ženama, kakor tudi Matiji .Fgrkuflju, list ter Petru Zgagi, ki včasih mahne kako tako, da se mora še bolaw človek nasmejati. Listu "Glas Naroda" pa želim mnogo uspeha. . 1 Joža Cel ar. Sudbury, Ont., Can. stroškov življenskih Provinca Ontario proti davkom Ministrski predsednik province Ontario, (Michel 1 Hepburn je ibrzojavil kanadskemu ministrskemu predsedn i k u Mackenzie Kingu: — VHada province Ontario stoji na stališču, da je brez vsake postavne podlage vaš -troji. Zanje je dala kanad-■ska vlaki« skoro dvakrat toliko ket je znašala predvojna kanadska letna avtomobilska produkcija. 1 ToVatng za kemfikalije in eksplozivna sredstva s6 Veljale nad 112 milijohov dolarjev. Letos je doldcifd kanadska Vilada za gradnjo noVifi in iz-boljšdhje-£tariIi tovarn 425 mii-'lijbhov dolarjev. Od te vsote je bilo že potrošenih tristo milijonov dolarjev. Tz tega je razvidno, da se Kanada ne plaši ne žrtev ne Stroškov za dcfcego svojega cafja, ki je obenem cilj vseh demokracij: poraz diktatorskih držav, i Izfca izbruha vojne pa do konca meseca aprila s6 se živ-tjensl^i stroški v Kanadi podražili skoro za oeem odstotkov. NajfbOlj so se podražile najemnina, obutev in Obleka. Tozadevno poročilo je objavil domini^ski statistični urad. Reorganizacija tta oineta * * t r.* Iz precej zanesljivih virov se je zvedelo, da namerava še pred zaključkom sedanjega parlamentarnega zasedanja ministrski predsednik Mackenzie King reorganizirati svoj kabinet. Posebno važnost posveča predlaganemu informacijskemu departments Zadnji poskus reonganizacije kabineta se je izjalovil, ker so -stavili možje, ki so bili pripravljeni prevzeti razna n^ta, prestroge pogoje. Med novimi ministri bo najbrž J. AL NCcDonmell, sedanji generalni upravitelj National Trust Company of Toronto. Po-politiČnem prepričanju je konservativec. . Letalsko oporišče v Sudbury Ob splovljenju velike bojne ladje v nekem kanadskem pristanišču je govoril tudi W. S. Beaton., župan mjesta 'Sudburv. Ont. Dejal je, da so v Šudburv in okoKci važni rudniki, ki bi prav lahko; postali žrtev napada če bi dospel sovražnik v James zaliv ter pričel odtam svoje letalske operacije proti Kand&i. Mesto Sudbury, potrebuje vsled tega Ietfllsrko oporišče s primernim številom Igtal in protiletatsknih topov. jfindbnry je oddaljen komaj 360 milj od James zaliva, \ "C r. A 8 IliDDI"-Hew Tail Wednesday, June 4, 1941 G OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. _16_ • • ' Prenovili so pa.ačo nadvojvode Karla Ludvika ob Favo-riUki cesti na Ihinajn. Nadvojvoda je svojim otrokom povedal, da pride maja .neseca nova maoiia. A maja mesec tik pred tit,ločenim rokom svatbe, je stara nadvojvodiiija Zofija obolela; di.e 2b.ri.aja je umrla, in svatbo so njorali preložiti. Šek naslednje leto je nadvojvoda Karel Ludvik privedel otrokom nu*ceho. Niti osemnajst let ji ni še bilo. . <:Lopo ravnaj -ž njiuii, do zdaj jim ni bilo dobro, njihova ngati je bi a kakor mačeha," je odkritosrčno rekel. , "Ne lr.aceha. nudi jin. Ločena biti," je odgovorila pametna Marija Terezija.' Mačeha. < Tec en dni po svatbi je Karel Ludvik dopdlnil štirideset let. "'Tega rojj-.tnega -dne prav za prav ne bi smel praznovati," je rekla, ko ga je mlada nadvejvodinja tisto jutro objela, cer sem se :rilad, a vendar toliko starejši od tebe.,? 4-Le pa zi se, čtz deset let boš niflajši od mene, moški si toliko aalj časa ohranite miadost " je dejala in se namenlia, da mn lie bo nikoli pokazala, cesar se sam menda ni zavedal: da je že star kakor svet. Smilil se ji je. Marija Terezija je takoj spoznala, da je otročji človek. Spoznala je to, čeprav je bila iaira skoraj še otrok. Končaj oseanmajstletna Marija Terezija je videla v njem likrati diete in starca. Plava brada in redki la^je so n*» že začenjali sivetf. Dajala mu je, da J\ počival ob njenih ir.J;vdih dekliških prsih kakor starec, kakor dete. ki leži pri materi. . Nadon>estovati "apusšceukii otrokom mater: v tem poklicu je bila zdavnaj izkušena in izurjena. V Kleinheubachu „e bila že z dvanajstimi leti hfena mamica. Njena mati. ki se je bila dvijs-etletn« poročila s petdesetletnim bivšim portu-gv!«kim kraljem, je ljufbila samo Boga in sovražila svet. Petdesetletni mož, ki ji bil sedemnajst let pred ženitvijo izgubi! uropani prestol in si ni bil rešil niti nezakonito prisvojenega icraljevskega,jiasiovii. ni bil za nobeno dru-go rabo, kakor za to, Ja je delal otroke. Žena, izenpana od neprestane nosečnosti ie bila podala po de. etletnem zakonu, črtilka človeškega r':ega rodu še imela po očetovi smirti, čudežno rešila svojce ^oloma. Mlado deketce je nadomestova-lo bratu in sestram, starešini kakor mlajšim, mater in vzgo-jiteijico. Na vseh vivorih, ki so se norčevali iz tesnih razmer kleinheabaškiih prebivalcev, so s spoštovanjem govorili o vrlinah infantke Man je Terezije. Zato je bila pametna nad-vojvodinja Zofija izorala to ntiado dekle za tretjo ženo nadvojvode Karla Lud\;ka. . Novoporocenka ie prenesla ljubezen do brata in sestra, ki jim je nadomeetr.vala mater. na moževe otroke. Marija Terezija je bi'a sanvo o-em let starej£a od svojega najstarejšega pastorka: Franca Ferdinanda, a te premeroma majhne raziik'e iet se ni zavedel Franc Ferdinand ne zdaj, ne pozneje. Našla je njega, njegovega brata in njegovo sestro telesno zaostale in malo bistre. To je ni žalostilo. V odigo j i teh štirih otrolfc je.vi iela ki asi-a nalogo, nalogo svojega življenja. Ni si '.elela, da bi imela sama otroke — vsaj zdaj še ne. In ker je mislila, da ve je poročila s starim možem, toliko da ne s starcem, se je namenila, ila sama rodila otroka. j Otrokom «0 rek';* "Zdaj imate mater." Marija Terezija re ie z m»»te'iiibko nežnostjo zavzela za nje. Z razumnostjo m« -ie5nodio radolarnega srea si je prizadevala, da ne bi samo igrala vloje dobre nrtere. ampak bi bila res dobra mati. Od Itraja sc je zdelo vse laako. Najlažja ji je bila nega najmlajšega pastoivka, triletne Margarete Zofije. Ubogi črvi- ŠOLA ZA AMERIŠKE LETALCE f ITIRDVEJ B N L. 1§V* ZGLASI SE NAJ ! STANLEY MESNAB, ki živi nekje v Brooklynu, N. Y. Ker je njegov oče mnri, je neobhodno potrebno, da se zglasi, ali pa, kdorkoli, ki ve zanj, sporoči njegovemu stricu: JOHN M ESN AR 1069 E. 72nd Street Cleveland, Ohio ^ (3*) 'skalpov se med Ipdijanci še t-edno pleše. Pri njem se rabijo umetni skalpi in ž njima ^ proslavljajo lovci, ki so u-streTili divjo zver, ali pa ljudje, za^lnžni za diotično pleme. Skalpi ran je je zapustilo svotfe sledove tudi v ameriški angleščini. V Ameriki ljtfdje prisegajo: "Naj nikoli ne idriim nobenega rikalpai" Prijatelji si pa med seboj zagotavljajo: "Med nami ne bo nobenega skalpi-ranja." Železniškim tatovom in roparjem prarvijo "železniški skalperji" in tudi v športu se mnogo "skalpira." Prizor v glavnem poslopju na vojaškem letališču Mitchell Field, L. I., kjer delajo mla deniči od 20 do 26 let pismeni izpit za sprejem v voj aško letalstvo. Odkod skalpiranje pri Indijancih! Kolika groza nas je obletavala, kc smo otrod kar požirali povesti in romane o Indijancih, ko smo čitali, kako je Indijanec skalpiral svojega sovražnika, stopil ali poklekni! je nanj. z obema rokama ga je zgrabil za lase i*i z ostrim nožen* pre rezal kožo okrog lobanje. Potem je močno potegnil jša. za lat e in že so je okrvavljeni skalp gugal v visoko dvignjeni roki. To je bil znak junaštva, znak, ki se je nosil primerno ustrojen ma obleki ali na wig-wa«n,u. Evropski borci so hodili okrašeni s križci in drugih mi odi'ikovanji. Indijanci pa s «kalpi. Pojma ska3p in Indi- je bila včasih razširjen tudi v Evropi. O marsikaterem junaku pripovedujejo legende, kako je pil vino a'i med iz vrča, narejenega iz lobanje premaganega sovražnika. Od tod naj bi baje izvirale tudi take besede kakor so Kopf, Kopie — glava in Coup Coupe, pokal, ča-Plemena, ki so se morala pogosto sejiti iz kraja v kraj, nf o hotela jemati seboj celih glav, zato so jempla kot trofeje san*o en del, z glave potegnjeno kožo. Dofcler Indijanci niso spozna K belokoacev, jim je bil *ka'

torkov* desetletni Franc Ferdinand je bil rc.pn. težl'o dostopen, razdražljiv, sam s eeboj nezadovoljen dsček, ki je bilo treba previdno osvojiti njegovo srete; sreč-n jSe natr.re je bil osemletni Oton, vesefl, prešeren, zaupljiv o-trok, ki je bil zmorOii! dobre volje; štiti in polletni Ferdinand Karel je bil najkrotkojSi izmed bratov, hvaležen za vsako do- o^ed z ujetoikom, privezanim vovali bogu Xipe, ki se je vsako pomlad pomlajen znova ^lil v človeka tako, da so njegovo telo najprej prevrtali s puščicami. Potem so mm potegnili iz telesa srce in ga odrli, da je mogel obleci njegovo kožo novorojeni bog. Znani indijanski zato. da so se laliko pobaliali 7. njinti, češ, poglejte nas, kakšni junaki snve! Skalpira"!i so lovci, farmarji trgovci, vojaki, močSki in ženske. Tako je dobila leta 1675 neka Mannah Dustanova za skalpe dveh Tndijarrcev. dveh žensk in 6 otrok iz naselbine v Connecticut nagrado' 50 funtov št-erlingoV in povrhu še mnogo daril.* Pozneie so razpisovali nagrade za skalpe tudi Francozi, ki so imeli tam nekoč kolonije. Po zakonu z dne 7. marca 1707 je. mogel dobiti do 10 let starosti po 130 dolarjev. Guverner Xt w Yorka, Clinton- je sprejel leta 1764 v javni avdijenci francoske skalpe in jih bogato plačal. Skalpiranje se je tako razširilo, da ao skalpirali tudi bele sovražnike, da celo poetične nasprotnike] 1885. Zaniirtivo je, «ia so nosili ndjanski vojščaki nalašč laise na temenu počesane navzgor, da bi v primeru poraza olajšali svojemu sovražniku skalpiranje. Nasprotno so se pa angleški naseljenci za kožo na svojih glavah bali in marsikateri je bil vedno do golega o-strižon. Xekateii s o biH pa vendar pripravljeni nekaj s svoje glave zmagovitemu Indijancu ali ^p'oh sovražniku in zato so nosili lasulje. RAK SE ŠIRI. Vprašanje raka še daleč ni rešeno, vendar se je pa posrečilo ntnogo odkriti, ki so za lečenje raka velikega pomena in ki približujejo raziskovalce zaželjtnemm cilju. Zadnje čase so našli ntnogo novih snovi, s katerimi se da na poskusnih .živalih izzvati rak. v nekaterih 'primerih celo na določenih or-jganih. To je velikega pomena za ugotovitev izvora bolezni (1in za njeno zdravljenje. . (lj Oljseg dednega raai>oloženja I» za to nevarno bolezen je bil že točno donočc-n. Bogati so tudi uspehi in izkušnje medicinske-I* ga raziskovanja o nagnjenosti k raku in o odporno-*ti proti njentu. Seveda so «e zboljšale tudi diagnostične •rarzmere in zdravilne metode, zlasti obsevanje z radijem. Na kongresu nen^ških kirurgov leta 1939 je bilo na podlagi uspehov na sedmih klinikah ugotovljeno, da je bila tretjina primerov kirurgi-anega raka izlečena. To dokazuje, da se zdravstvene metode stalno zboljšujejo. Vendar nam pa statistika kaže. da ^e rak vedno bolj širi in sicer ne samo relativno, temveč tudi absolutno. O tem. kako zelo je rak razširjen, nam pni-čn dejstvo, da podVže tej nevarni bolezni novnreoio 10 od. ^totkov lindi, ki umfro po 20 letu starosti. OBSOJENI HAZARDERJI. besed.*« a telesno in dufcvno nerazvit kakor le malo otrok njegove starosti. 7 njim je Marija Terezija najmanj vedela, kaj bi počela Vendar je upa'a. da jo bo ocena, do katere je bila prišla po resnem opazovanju, varoval vsake hude napake v ravnanju z otroki Kmatn je spoznal?, da je bila vrednost njenih dmšeslovnih dognanj in sk!<»pov k majhna Kar je bilo včeraj praivilno. -e je dane1* izkac.H^c napačno; kar se je zdelo dopoldne samoumevno, ni imelo popoldne nobene veljave več. Franc Ferdinand je b'l re^er otrok; toda nastopale so ure, ko je norel boll od raapotiajeije^a Otona: in Oton, obetov veseli ljubi!jenec, na oko bob zdrav k.^kor v«i ostali otroci, je imel slabe dneve, ki so delali razpo«:«.ienega dečka nedetetopoega in zlobnega. Marija Terezija je zaradi tega kmalu opustila svoje nazore in si j) rKuala, da j« hotela biti, takisto kakor v Kleinheu'baciiu. izkušenejia sestra otrek, ki so ji 'bih' zaupani v varstvo. To ji pa ni zi.dosiavalo ^Tote^ je biti mati. ' Da to poetane, je morala pytsaditi otr.»ke, kj niso bili nikoli okusiti materinske ljubezni, v oov »vet ter jih izpremeniti v nova bitja. IMadaijeranje prihodnjaS.} k mruČeniškemu kolu, kjer prestreljeni žrtvi končno potegnejo z glave kožo, je najbrž o-stanek tega staron^ehiškega obreda. Namesto v.-e kože potegnejo tu človeku s telesa samo en del kože — kožo z g"a-ve kot najvažnejišega dela telesa. Ndbene^a dvoma ni, da so se ®omad^ki Indijanci naučili skalpiranja od naseljencev okrog Mehiškega zaliva. . . . #. , Na server sedanjih Združenih držav so pa zanesla običaj -kalpifanja šele plemena Iro-kesov. . Drugi raziskovalci pa pravijo, da se je skalpiranje razvilo iz navade, odreaati sovražnikom glave. Ta lepa navada Skalpi so viseti tudi na cerk^ v SnntaVe kot žii^v syetijikom Sicerspa, kdor je bil samo skal-dalje na trdnjavi SiiRper Fox v Kanforniji in na vratih me- hii^kili prezidijev. * {Skalpiranje je bilo v Severni .\iraeriki v navadi tja do leta piran in »Irugače ni bil ranjen, je navadno skalpiranje preživel. Zdaj torej skalpiranje v A-meriki ni več v navadi. Ples ne kazni. Na okrožnem sodišču v Celju žrtvovati P0 ise marali zagovarjati zaradi hazardiranja Pavel Divjak, Jakob Trdina in Franc Medved iz Rogaške Slatine. Divjak je pri hazardni igri v petih dneh osumil Trdno in Medveda za 8000 dm. Divjak je bil obsojen na 8 mesecev ječe, Trdina in Medved pa sta "bila obsojena vsalk na 300 din denar- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni ških slik. Naročite jo ie Vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirjta 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" BoUnjiko jsnro ' 216 WEST 18th STREET, NEW YORK • ^W" cv."-. j,