Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Telephone: CHclsea 3-1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. t M — Bttiri Ca— Matter Beptfhfr tttt, 1940 at the P—t Otflc« a$ New York, N. X, under Act of No. 105 —Stev. 105 ■ Congress of March Srd, 1819. ^ kot NA DAK DOBIVATI C "GLAS NARODA" 'po pošti naravnost na stoj dom (imih mM, HMJ ii piniftir) pitajte, kar Vas aniiU n s- NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 28, 1941 -SREDA, MAJA, 1941 ROOSEVELT SVARI PRED NEVARNOSTJO Volume XL1X. — Letnik XLDC ii ihC T i V h o. Predsednik je pozval narod, da v nujni potrebi deluje za obrambo dežele Predsednik Roosevelt je si noči po radio razglasili, da "obstoji neomejena narodna nevarnost," kar more po po-sstavi predsednik razglasiti samo, kadar je mnenja, da preti vojna. Rekel je, da Združene države ne bodo trpele, da bi Nem« čija vladala nad morji in bi ee pri tem pri pra viki/ za napad na zapadno poloblo. Vsled tega bodo Združene države storile vse, da bo Anglija dobravam voJtlTT^efjal. da bodo premagMne države osišča. % Predsednik je rekel, da hoče Hitler gospodariti celemu svetu ter je poeval vse Ainerikan ce, da se združijo v obrambi dežele, obenem pa tudi posvaril delodajalce in delavce, da je vlada- pripravljena posluži-ti se vse svoje oblasti, d a bo zagotovljena produkcija orožja. Predsednik je jasno povedal, da Združene države ne bodo nikdar dovolile; da bi' Nemčija in njene zaveznice do-r bile kake postojanke, kot je Da- i kar v Afriki, Azorski in Cap Verde otoki, Islandija in Groen landija, od koder bi mogle napasti novi svet. "Pošiljanje potrebnih ziaflog v Anglijo je neobhodno potrebno," je rekel. "In to je mogoče storiti, mora biti storjeno in bo tudi storjeno!" Nadalje je rekel, daje bila ameriška armada postavljena na strategične kraje ter dodal: . • "Prav nič ne bomo pomiš-Ijali in bomo rabili orožje, da odbijemo napad. POTOP 0KL0PNICE BISMARCK "V globoki zavesti svoje odgovornosti do svojci' sodržavljanov in do svoje domovine," je predsednik svečano izjavil, "sem nocoj izdal rsitzglas, da obstoji neomejena narodna nevarnost, vsled česar je treba bjačiti našo obrambo do skrajne meje naše narodne pnavice in obl&sti." Predsednik je po vda ril, da1 Združene države ne bodo čakale, da bo Hitler napadel A-meriko. "Nocoj ne more mkdo reči," je dejal, "kdaj bodo čini diktatorjev dozoreli za napad na to poloblo/ Toda pomenilo bi samomor, ako bi čakali, ko bodo že pred našimi vrati." Z razgla$K>m "narodne nevarnosti," je predsednik Roosevelt prevzel vso moč in oblast—razim naipovedati vojno. Njegova popolna oblast je nad delom in kapitalom, nad transportacijo, komunikacijo in poljedelstvom. Franklin D. Roosevelt ima/ kot predsednik Združenih držav isto oblast nad življenjem naroda, kot i-•ma vrhovni poveljnik oblast nad svojo armado. Angleški poizvedovalni aero plan i so v sredo 21. maja sporočili, da se nahajata nova nemška ok lop ni ca BismaTck in nova križarka Prinz Evgen v Bergenu na Norveškem. V četrtek je bilo sporočeno, da ste obe ladji odplui iz pristanišča Najbrže sta odplui a na Atlantik, da< napadata angleške konvoje, ki prihajajo iz Amerike. V noči od 23. do 24. maja so angleške bojne ladje obe nemški ladji zapazile, ko ste plule med Islandijo in Groen-landijo. V sdboto zgodaj zjutraj 24. maja sta oklopnica Hood in križarka Prince of Wales pričeli boj. Tekom bStke je oklo-pnica Bismarck iz daljave 15. milj izpustila torpedo, ki je zadel Hood v trup. Skladišče municije se je razletelo in največja bojna ladja sveta se j e pogreznila na dno morja. Pozneje so mogle angleške bojne ladje še vedno videti v daljavi Bismarck in Prinz Eu-gen, toda obe ladji ste v megli izginili. V pondeljek malo pred poldnem je aeroplan vrste Cata- lina, katere vrste aeroplane so dale Angliji Združene države, zapazil oklopnico Bismarck, ki je menda skušala priti v Brest v Franciji. Aeroplan je sporočil poveljniku angleških (bojnih ladij, ki so takoj namerile smer proti Bis-mareku. Odleteli pa so tudi ae-roplani z bombami in torpedi z matične ladje Ark Royal. O-polnoči je bilo sporočeno, da je bil Bismarck zsafdet od dveh torped: sredi in Zjidej. Krmilo je bilo pokvarjeno, kajti o-klopnica je v krogu plula dalje. ___ Nato pa je prišla na pozori šče nova angleška (»klopnica Princ of Wades, ki je namerila na Bismarck 10 svojih 14-palč-nffli topov. Bismarck je bil večkrat zadet, toda delo so dokon- čali aeroplani s torpedi in bombami -— ponosna oklopni- oai se je pogreznila v morje. * Dva admirala v pomorski bitki Dva admirala, eden angleški, eden pa nemški, sta izgribila svoje ladje in mogoče tudi svoje življenje v veliki pomorski bitki. Oklopnici Bismarck je poveljeval admiral Lutjens, oklopnici Hood pra. admiral Lancelot Ernest Holland. Holland je bil star 54-let, o-ženjen, toda brez otrok. Lutjens je bil star 52 let. Poveljeval je oklopnicama Gneise-nau in Scharenhorst, ki sta v inarCu potapljali angleške konvoje na> Atlantiku. Obe ladji se sedaj nahajate v Brestu in so ju angleški aeroplani pogosto bombardirali in tudi poškodovali. Zahteval je, da se etavke končajo , Od delodajalcev in delavcev je zahteval, da poravnajo vse svoje spore in da morajo končati vse stavke v vojni industriji. To je neobhodno potrebno-, če se hoče dežela pripraviti, da bo mogla odbiti napad, ki bo prišel, kadar bo Hitler premagal Anglijo. POD RAZGLASOM "NEOMEJENE NEVARNOSTI" IMA PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DR2AV NASLEDNJO OBLAST: V vsakem slučaju, kadar so Združene države v skrajni nevarnosti, dobi noemejeno oblast, postane takorekoč dikta-ta«tor, lfi more; Odpraviti oseinurni delovnik; zapreti borzo; zapreti zvezne rezervne -banke; zaseči električno sik>; zaseči železnice; zaseči vsako in vse anneriške 'ladje; odrediti Cenzuro nad časopisi; zaseči ali zapreti radio postaje, brezžične in telefonske postaje; zaseči naprave za proizvajanje gonilne sile, jezove in re- zervar je; povečati armado in mornarico; poklicati narodno "neorganizirano*1 rezervo — to je vsakega moškega/ od 18. do 65. leto; — Brez dovoljenja kongresa ali najvišjega sodišča more: odrediti konvoje; razglasiti embargo; — Nadaljevanje na 2. strani. Nemci prodirajo na Kreti Bombe dežujejo na Kreto Angleške bojne ladje so si, četudi z velikimi izgubaipU skozi najljutejše napade nemških s trmoglavcev priborile varno pot in dospele v svoje pristanišče Aleksandri jo. Pripeljale pa so na Kreto mnogo vojakov in preprečile Nemcem, da po morju na Kreto niso mogle pripeljati nobenega vojaka. Angleži pri zna vaj a, da so pri tem izgubiti dve križarki in štiri rušilce. Borili pa so se brez pomoči aeropLanov in so samo s svojimi topovi odbijali napade nemških bombnikov, ki so prihajali v velikem Številu in vdasih po 100 naenkrat. Aeroplani so napadali neprestano ves dan, topovi pa so streljali, da so »bili slednjič rdeči od vročine. Nemci prpdirajo proti Kane ji in Sudu Ministrski predsednik Churchill je v poslanski- zbornici podal temno sliko o bojih za Kreto. Sporočil je,- da ste billi včeraj izgubljeni dve križarki in Štirje rušilci, da1 pa- vrhovni poveljnik na Kreti generad Bernard C. Freyburg stalno dobiva ojaČenja. Enemu potopljenemu rušiicu je poveljeval k>rd Louis (Mauntbaten, bratranec kralja Jurija. Niajprej je bilo domnevano, da se je s svojim ruš licem potopil tudi tord Mountibatten, toda pozneje je bik) sporočeno, d a je bil rešen. tri dni so v teku naj- 'VOJNA BI BILA ZA AMERIKO USODNA Tega mnenja je republikanski kongresnik Fish, ki pravi, da bi na koncu zmagal komunizem. — Kongresnik Mundt pričakuje v enem tednu odločitve. "America First Committee" je priredil v New Roohelle, N. Y., zborovanje, na katerem sta poleg znanega republikanskega kongresnika Fisha iz NeW'Yorka govorila tudi republikanski kongresnik Kari E. Mundt iz South Dakote ter Archie Roosevelt, yin Theodora Roosevelta, ki je dialjni sorodnik predsednika Roosevelta. — Ce se Amerika zaplete v ljutejši boji okoli Maleme letališča, kjer so nemški padalci pristajali. Nemci n e p r e-stano prodirajo proti zapadu. Pod zaščito svojih strmoglav-cev prihajajo Nemci s padali in jadralnimi aeroplani na Kreto in dovažajo s seboj tanke, topove in strojnice. Novo-zelandci in Avstralci se jim dobro vstavljajo, pa navzlic temu Nemcev ni mogoče vstaviti in prodirajo proti Kaneji in Suda zalivu. KadaJr zavzamejo ta dva kraja, tedaj bodo imeli Nemci dvoje dobrih pristanišč, kamor bodo mogli z ladjami. dovažati vojaštvo in težke topove in tianke. Po mnenju vojaških izvedencev se bodo Nemci v štirih dneji polastili celega severnega irežja Krete in obramba o-toka bo nemogoča. Zatem se bodo Nemci odpravili proti o-toku Cipru in dalje pj ti Siriji, ki je njihov cilj. vojno, — je vzkliknil Fish, — Utegne trajati vojna dvajset let ter veljati dvesto tisoč milijonov dolarjev. Poleg tega bi obležalo milijone in milijone ameriških vojakov na) kitajskih, indijskih, afriških in evropskih 'bojiščih. Naše svoboščine bodo uničene, našemu življenskemu standardu bo od-klenkalo. Koncem konca bo e-dini zmagovalec .komunizem. Za Fishem je govoril Mundt ki je dejal med drugim: — V teku enega tedna fyomo vedeli, Če bomo prestopili p»a£ vodeč v brezdno totalne vojne, ali če se nam bo posrečilo zaloputni/ti vrata pred tistimi, ki nas skušajo vreči v vojno. Vojna bi bila draga S. Worth Clark, demokratski senator iz Idaiho pravi, da se Amerika že zaradi stroškov ne sme ud^čiti vojne. Po njegovem mnenju bi znašali Stroški naše udeležbe na leto od dvajset do šestdeset tisoč milijonov dolarjev. Po Clarkovem mnenju ni Adolf Hitler tak divjak, da bi hotel' aavojevati ves svet. Če slučajno premaga Anglijo, bo Amerika še vedno ostala, kakršna je. Clark je zaključil svoj govor z besedami: — Nobenega vzroka nimamo, da bi se vmešavali z zadeve drugih ljudi. Preteča stavka pri General Motors Unija je obdolžila tvrdko protiuroj»ke delavno, »ti. — Senatorji so pozvali tri delavske voditelje v Kaputol. — Stavbinski delavci apelirajo na mornariškega tajnika Knoxa. Nedavno je bila uravnana stavka pri General Motors 'skemu tajniku Knoxu nasled- Corporation, največjem avto-.mobilskem podjetju na svetu. Delavcem v šestdesetih General Motors ^ tovarnah je bila zvišana plača za deset centov na uro, dagi je korporacijai hotela dati »počaka samo dva in pozneje pet centov. Komaj so se duihovi nekoliko pomirili, so zapretili delavci v Pontiac tovarni, ki je isto-tako last General Motors Corporation, z novo stavko. Za vzrok navajajo -dejstvo, da je kcfrporacija uniji sovražna. ★ V San Francisco, kjer so za>-stavkali m&šinisti v enajstih ladjedelnicah ter s tem prisilili petnajst tisoč drugih delavcev ostati doma, se je začel položaj (boljšati. Delavci se v čedalje večjih množinah vračajo na delo. Stavka v ladjedelnicah, ki imajo za petsto milijonov dolarjev naročil, se bo povsem zvodeneia. Skoro izključeno je, da bi mašinisti dobili zahtevanih $1.15 na uro. * Tudi v industriji premoga še niso zavladale redne razmere. V Washingtonu je Davis, ki je podpredsednik oflbrambne g a posredovalnega urada, naznanil, da se južni operatorji še vedno niso sporazumeli z United Mine Workers. Rovi mehkega premoga po južnih državah sicer še vedno obratujejo, toda podjetniki, nočejo plačati delavcem več kot po $5.60 dnevno. Ko bo, oziroma, če bo sklenjena nova pogodba, jim bodo morali plačati po sedem dolarjev na dan in sicer izza 1. aprila, ko je potekla stara pogodba. * Senatni odbor, ki preiskuje obrambno industrijo, je pozval v Washington tri voditelje 6tavkujočih mašinistov v cali-fornijskih ladjedelnicah. Dva sta lokalna odbornika CIO, eden pa Ameriške delavske federacije. linijski voditelji pravijo, da stavka ni bila avtorizirana in da so mašinisti zastavkali na svojo pest. ★ CIO United Construction Workers so poslali mornari- njo brzojavko: — Naši ljudje stavkajo pri Biltwell Steel Products Company v Brooklynu. Zastavkali so, ker kompanija noče začeti ž njimi kolektivnih pogajanj, vsled česar se je pregrešila proti zveznim dolo&bam. Okrog tovarne imamo pi'ketsko vrsto, katero je pa v soboto pretrgal neki mornariški tovorni truck. Na trucku so bili vojaki mornariškega zlbora. Prosimo vas, dw preiščete, z kakšno pravico je truck za vozil v piket&ko vrsto. ★ Stavko pri Carborundum Co. v Niagara Falls, N. Y., so proglasili United Mne Workers, ki so zaposleni v kemičnem oddelku. Unijski uradniki pravijo, da skušajo izsiliti od družbe "pristno" kolektivno pogodbo. V tovarni je zaposlenih 3200 delavcev.. Pri gradnji granatnega skladišča v bližini Ravenne, Ohio, je običajno odposlanih 10,400 delavcev. Nekaj jih je zaštrajkalo, vsled česar so bili tudi drugi prisiljeni ostati tMol I o zasluži kot je zaslužil lanskega maja? (iospodinji v takem siučaju ne kaže drugega kot dolar "raztegniti", kupovati oeneja živila, odreči se marsičemu, kar je postala že njena vsiatkdanja potreba, ter vsak nikelj dvakrat ali trikrat obrniti, pre dno ga da za kakšno potrebno stvar. . . Iz te'h vsakdanjili problemov, s katerimi se morajo 'boriti milijoni in milijoni ameriških gospodinj, odsevajo najtežavnejši problemi ameriškeiga narodnega gospodarstva. Oe mora delavec večer za večerom in jutro za jutrom poslušati, da njegov zaslužek n e zadošča niti za najnujnejše življenske potrebščine, bo prej ali slej zahteval od gospodarja višjo plačo. ' ! Gospodar mu je ne bo dta'1 tako zlepa, ker &e tudi on izgovarja s slalbimi razmerami iet let tega, ko seni dobil iz* Perinsylvanije z a-peljivo vabilo: .-^Kaj se boš tirapil v tisti new yoryki v ročini f gem pridi in pri meni ostani, 'dokler ne ti bo zdelo. Sobo/ki je obrnjena na vrt, sem že dal za te pre-mlatiti. Pod oknem je široka leha Šmsarnic. Kar s^une so se zasejale, in Vsako leto jih je več. Iz h isse boš stopil naravnost v sadovnjak, kjer je petsto miadih dreves«, ki rode samo žlahtne sorte hrušk in jabolk. Ko j za sadovnjakom je vinograd, v katerem se je- po letih sedemsto trt razvilo in razraslo. Imam tudi starokraj-marveč ali čebelnjak s pomalanhni cijskega stražnika, zaratii prestopka javnega nasi-' panji; iM^du in tfiedice ti ne bo 1 ja. da je skušal stražnika pri nianjkalo. V kleti imam še štiri njegovem _ pos iovanju ovi rati. ZA TRI STRELE ENO LETO JEČE. Za teni je bil Anton Rodič ob- so*je»n nal leto ječe. Po prestani kazni bo Bodič odveden v iPrav nemavaden kazenski |^<5vo mesto, da odsedi svojo primer je imelo sodišče v Ljab- j prejšnjo kazen. !.jani. Državni tožilec je ofeto-1 žil 24 letnega, v Velikem Gabru na Dolenjskewi rojenega srnam-«kega knjigoveškega pomočni- carji v roke. Vseh pet zaho- ka Antona RodiČa zločina o LETO LISIC NA NOR-VESKEM. Iz vseh krajev Norveške poročajo, da je ibilo tam letos izbo rno leto za lov na Jisice. Še nikoli niso ustrelili toliko Ifeie kakor v minuli zimi. Samo v eni,razmeroma (majhni občini, so ljudje nalovili 50 lisic. Ker plačujejo kočuh li-.ic po 50 norveških kron, pomeni letošnji lisičji dov fudi v gospodarskem .pogledu lep uspdh. jev sta nato n*oža skrila v dr vatnico. Ko je šofer popravil avto, jim je podjetni domačin izročil samo tri zaboje, dva pa si je pridržal, češ, da jih izroči sa-nvo proti plačilu 2000 din. Šofer je odpeljal in spotoma naložil tihotapce na avto ter jih izkrcal s tovorom nekje v bližini meje1 obeh srezcv. Tihotapci so potem zbrali 2000 din in ""odkupilioba zavoja, ki sta 'takisto romala vsredišče Pretentnrja, visoki starosti je bil možak še prav čil in krepak. Na kolo dvor pa je prišel prepozno. Vlak se je že pren|ikal. Vendar ga je Aflojzij Gorenc hotel ujeti. FtovzpeA se je na stopnico vaigona, pri čemer pa nfn jie spodrsnilo in Gorenc se je zaščiti javne varnosti in rera plačati vožfnjood Litije do L jubilant. Rodhč pa je imel pri sebi samo tri kovače. • Prosil je, da gre na stranišče. Tann je o-staf nekaj časa. Policijski stra-'žnik je nato odpeljal v spremstvu vratarja v vratarje-vo sdbico. Tu je Rodičn padel revolver na tfla. Hitro se je sklonil in ga pobrail. Tudi policijski stražnik se je prflelonil. jNaeaikrat pa je počil rstrel. Stražnik je Rodiča prijel za roko. Počisla sta se dva strela. Od zadaj za hrbtom je stražniku priskočil na pomoč vratar Bizjak. Pred sodniki je Rodič priznal, da je streljal. Imel je pri sebi celo dva browninga- ki je je baje kupil na severni meji in m namerava^ prodati v Ljufb-lianL Zanikal je, da bi bil imel NA BEGU ČEZ MEJO USTRELJEN. Iz obmejnih krajev je prtšlo v Celje poročilo, da .to obmejni orj^-rni ustrelili na begu čez nie-jo tovarniškerera dfiavca Antona Vole-ntarja. DfBarvec se je dal špreljati na led nekaterim tihotapcem, ki v «voji brezvest-ncKsti*spravljajo ljudi čez imejo in jim pri teni' oibetajo ne vem k^lcšne velikan-tkei zaslužke. — Žrtev take brezvest.nosti je po-» vf*rl v 'sta>° Va* .j- k v« *i • ■ & lentma Pogorevčni5«a. KOiirno pa je ■ padel v roke pravice in •sodi^iče v Ce»lju sra je obsodili zaslužka kjerkoli^ ZA ZASTOPNIKA BOLNEGA V JUGOSLAVIJO ni več mdgdče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče p6siljati denar v Italijo. - - - •i- ' • DARILNE PO^HJATVE V LDckB: M LIR ------- f 2.86 500 lift _ '$21.75 ----$ 4.85 10H OB „ ik* 200 LIB---$ 92% 2000 LIB $85100 500 LIB —;$I5J0 ZABAbl SEDANJEGA POLOŽAJA V EVjfOPL prt-poročamo, da m vse darilne poSlfl&Uf e pošlje potom CABLE ORDER. Na tk a&f\n j« denar najhitreje Izplačan. — Ka Cable Order je treka posebej plačati . ' »■ • . x ' '• ' Vi Vsled razmer t Evropi ni 'tnogoita T Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, femveč nno, lirah. ŠLOVEtoC PUBL1SHWG CO. : POTNlSil O D D ■ L ■ K : :: 216 Weft mt Street, N • w tor k KONJAČA SE JE PREDSTAVLJAL. Pri nekaterih gozdarjiti, lastnikih psOv v brežiškem okraju, se je zglassif 55 letni konjač ili vdovec brez preairozenja Žni-darnr Vinko iz Leskovca pri Krškenu Predstavil se je kot pooblaščeni aaMopnik 'Wlnega konjača iz Sevnioe, ki je upravičen pdbii-ati takso za pse. Na ta^ način se niu ^e posrečilo prevaliti 13 oseb in inkasirani de- ■sode lanskega x>ridelka, in če boš naprste stopil,"boš lahko utrgal izpod stropa pleče ali kdolbaso. Nedavno sem glecfttl, jih je še nekaj. Kdo bi se ne odzval takemu mbihif Jai sem i$e mu, ul je bilo vse tako in šefmaio več kot mi je sporočil moj gostitelj John ŽUst v prijazni slovenski na-selbini Midway." Zanj ni bilo treba dolgo spraševati. Vsak otrok ga je poznal. Ttijerodci pod imenom "Juat", kar bi se rekk> 'pravičnik" po nase. Dolge večere* sva presedela pri čebelnjaku- Opojnost medu, cvetoče trte in šmarnic je Še povečala Opojnost >*poimriov na stari kraj. Boma je bil iz I>olov ter mu je bil moj rojstni kraj natančno znan. Mojega očeta je poznal in mater, brata in. ^sestre. Le malo Idrijcanov je v. Ameriki, toda John je vedel za vsakegia. Bil je visokorasel, dosti nad šest čevljev visok. Kadar je bilo treba, je bil skragno odločen, sicer pa dolber ko kruh. Peunsylvanske majne so mu črpale življensko silo desetletja in desetletja, pa mu je nu»o izčrpale. Ž njim sem. se seznanil kot £ sedemdesetletnikom. Bil je še vediio pokončen, previden iu razumem možak. Kmalu po i^ojeni odhodu se ga je lotila S>olezen,' toda moj SrnTOlavža p* Slovenjegradcu,, gtri y pittsbttrški bolnišnici so ko je ravno mesar,! m-co rti se mu g svojo spretnotjo, prijate na^biiž veselil dobre 'pečenke, Horvat je neljiifco prestaiečen pustil načeto ovco In Zbežal, še na 10 tnesocev ječa. Zagovarjal - e je, da fa bil bVez dela in zaslužka in rfa je bil Zato pri-moran s tatvino preživljati že-no; in dva otroka. FRANCOSKE TVORNICE ZA ČEVLJE V OBRATU. V Franciji je te obnovilo obratovanje 60 tvomic za hxle-1ovai\je enotnih čevljw. S tem je bilo v čevljarski industriji zaposlenih okoL1 6000 delawev, « ----■> r Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči , n Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO - Si 0 V &N S K A KATOLIŠKA ^ J E D N 0 T A i Najstarejša slovehškk podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. Ief6 Članstvo 37;060 - Premoženje $4,726,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZKAgA 1"2519^ C® hoieš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in tfttfaolTentnl podporni irranizaclji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. nune poškodbe, operadje, proti bolezni in onemoglosti. »". • . - «. •;• • 'i? /.. »i K. S. K. JEDSOTA sprejema moške In ženske od 1«. do 6€. leta; . otroke pa iUfoJ po* rojstvu th do l«. leU pod ivoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA ixdaja najmodernejše vrste certifikate «e-danje dobe od $25b'.W do - - ■• : - - ••• . ■ -K. S. K. J^bNOTA je prava mati r&r in sirot. Če ^ niil i&a al! članica 'te ttofcofee ln btf^mte katoliške podporne organizacije, po-trudi m ia pristopi t&koj. , Za pojasnila o zavarovalnini in za m drage podrobiKwtl ■e obrnite na uraanlke< In uradnice krajevnih društev K. B. k. Vrednote, aU pa na: -•3. - i J.j- t . >. ; g ■ JV . j 0 L A Vif I 351-353 No. Chicago Street, ■ ji n. it j i unuiffrpiiihi u il Joliet, Illinois lji-rojaki pa s %vojo kr\ jo rešili iii podaljšali življenje. Takrat je pisial Butovinski, da bolj. vzoriiega, bolij potrpežljivega in bolj pogumnega boliiika še ni iftiela bolnišnica. To, da so rekli o Žustu najstarejši zdravniki in bolničar -ke: Večer pred lhojini odhodom iz Midway a se je ozrl John v zvezdnato nebo rekoč: . — Lep dan bo jutri. Popoldne te bova sinom peljala na Coverdale, tla boš.zvečer že laliko v Pittsburgh u. Ker se ti tok o prekleto mudi, — je nevoljno dostavil. — Toda jutri zarana boš šel z menoj. Ke bo daleč in kmalu bova opravila. Naslednjega jutra Še pred osmo mi pokaže visok hrib rekoč: — Vidiš, tja bova sla. Ja-z &em večkrat tam. Cesta je lepa, toda jaz grem vedno pes in bom liodil, dokler bom mogel. Ko ne bom mogel vee, me bodo peljali. Dobre pol ure je iz naselbine na jiOkopališče vrhu hriba. Vse je'hilo v evetju in rožah, pripravljeno za Sponiin»ki dan.- Molče me je odpeljal na levo itfr&n, kjer a obstala ob ve-velikem kamnu s imenom — "Zust". Na levi spodaj je bilo vklesano ime Johnove žene, dan in •leto njenega rojstva in dan in leto njene smrti. Poleg itneha "John'' na desni je pa bila sama letnica rojstva, ob nji pa prazen prostor. In John se je tako verno in vneto zazrl v tisto zagonetno praznino, da mi je .postajalo čakanje že skoro mučno. — Vidiš, — je rekel naposled in fee zdrznil, kazoč na pr&zen prostor, — če bi čilovek tisto vedel, pa bi vedel vse. Kako dolgo še; koliko dni, koliko tednov, mesecev, koliko let? Daneš\j?ta Johnu Žustu ja-srti aktivnost življenja in smrti. V tisti' praznini na kamnu je pa le vklesano: "21. m«jj»'194l- ■ - t, ... ■ ' ' A X IP 3£".-JlewYorf ~ Wednesday,, May 26,. 19,4 J ^ * JITIHO.V.E JI N L. U 4: t 1 ii 1:1 H \y ■ i f t mJ i Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci • ■_____' _< _«'■/01 'Ti ti juti načrt -za rudnike 1'rad za rudnike in ždravni* ško društvo v Kirkland Like v Untariju sta izdelala načrt za zgradbo nove bolnišnice in zdravstveno oskrbo v rudnikih. Kirkland Lake Mine and Mill Workers Uninon pa je na ovojem zborovanju v nedeljo v Strand gledališču povedal^ in povdarila svoje mnenje, da načrt ni zadosten. Na zborova-nju jo bil izvoljen odbor petiU mož. ki so bodo pogajali z rudniško upravo in zdravniškim društvom za načrt, ki bo rudarjem l)Olj I K) volji. Zastopniki majnerjev pravijo, da rudniška uprava skuša pridobiti majnerje, da bi načrt sprejeli, česar pa nikakor ne morejo, ker je pomanjkljiv in je trebu jle izdelati marsikatero podrobnost, Tako »o maj-nerji zahtevali, da mora Mti načrt popolnoma in tako predelan, da bo sprejemljiv od strani majnerjev, kajti ravno majnerji bodo za bolnišnico in za zdravstveno oskrbo morali prispevati najvišji odstotek. Vsled tega zahtevajo, da se v komisiji za načrt pritegnejo tudi zastopniki majnerjev. "Med drugimi pravi resolucija majnerske unije. ii Maji)crslfaw unija; priznava kričečo potrebo pravičnega načrta za bolnišnico in bolniško oskrbo in je sklenila naslednje: • Izvolila je odbor petih mož, da se pogajajo z iiprayo rudnikov in zdravniškim društvom v namenu, da je i zdela ji delaven in zdrav načrt za bolnišnico in zdravstveno oskrbo.' Majnerska unijia je mnenja, da je mogoče izdelati zadovoljiv načrt, ako so v komisiji za , izvršitev načrta vdeleženi tudi zastopniki majnerjev in bo zasluga pripadla obema strankama. ? t ^ . . ... v. . . • * - ARMADA "SVOBODNE LEGIJE" V KANADI Kanadski generalni governer Karl of Atlilone pregleduje belgijske prostovoljce, ki se v Kanadi vežbajo za vojno. Za generalnim govemerjetn je belgijski vojni minister Camille Gutt. ■ .. LJUDSKA . KUHARICA NojnovejSa zbirk® napodil xa, kuhinjo in »dom. Cena 50c Naročite pri: KNJIGARNI \.> , SLOVE NIC PUBLISHING 'CdMPANY tan: PRESENETLJIV USPEH SVOJEVRSTNE KAMPANJE * V Kanadi ne zavržejo ničesar, kar bi se dalo porabiti v vojne svrhq. —. Star aluminijast lonec—vstopnica h kino-preddtavi. 44- ; Kanada je začela pobnetnati Anglijo. V KiCuadi se žt nekaj tednov vrli svojevrstna akcija, ki je znana pod imenom "Canada's NationajSalvage Can^paign.' \ Udeležuje se je t a ko rekoč vse kanadsko prebivalstvo. Njen namen je preprečiti vsako brezpotrebno trošnjo materiala, ki ga je mogoče porabiti v vojne s v ulic. Kampanji načelu je William Knightley ki je nedavno izjavil: "Xaglica. s katero se je raz širila naša oi^anizacijia in'njena intenzivna delavnost, sta dva najbolj presenetljiva faktorja sedanje vojnip. Ko snto delali nočrt-ev smo vedeli, da bo naš pr<*dlog dobil precej odmevi. Niti slutili pa nisriio, da bo odmev take vsestranski. '"K prost ovoljneaicu sodelovanju -o se priglasili občiiiski odborniki, najrazličnejša društva 111 organizacije, šolj^ka vodstva itd. *'Naš namen je preprečiti brezpotrebno trosnjo. vsega, kar je porabno v vojne svrhe." Otroci zbirajo kosti, kositrna ste Sika ti je,, »tare cunje in nerabno posod je. 8koro neverjeten je naslednji primer: Razna kinogledali-SSa so določila vsak tedfn nekaj posebnih predstav, za kated- re ne pobirajo vstopnine v denarju. Vstopnina je vreča sta- 1 ili cunj, star aluminijast lonec, par kositrni!h štkatelj ali kaj eličnega. Uprava gledališča odda to neobičajno "vstopnino*' l-ckal-ni centrali, kjer blago sortirajo in spravljajo v zaboje. Smetiišča v bližini naselbin so zdaj re« le smetišča, kajti n*:d f.metmi ni ničesar, kar se da še porabiti y to ali pno svrho. • • V tem pogledu je začela Kanada povsem pesnem at i materinsko deželo A julijo. Mr. Knrghtley je rekel: ''Tekom zadnjih šestnajstih nipseoev so Angleži nabrali toliko starega paipirja, da bi se dalo ž njim napolniti na^hnanj štirideset srednje velikih tovornih parnikerv. Papir je vreden najmanj 35 "milijonov do-Jarjev. Družine, tovarne ih trgovine so ^I'aili radi na razpolago nad 250 tisoč ton najrazličnejših kovinskih predmrtfov. "Cesar so Angleži zmožni," je zaključi,! Knightlev mojo izjavo, " smo zmožni tudi Kanadčani. Organizacijo imamo, priliko intamo ,treba nam je le debre valje." Kanada Hoče več jekJa C: D. Howe, kanadtski minister za m uniči jo in preskrbo je objavil več načrtov za povečanje kanadske produkcije jekla. Vlada je nedavno KRALJ PETER SE BO PRESELIL V KANADO Jugoslovanski kralj bo na kanadsikih tleh čakal, da bodo zavezniki iztrgali Nemcem zavzeto jugoslovansko ozemlje — Izučiti se namerava za pilota. Po vdioro neiustkiih čet v Jo-1 goslavijo so se z Jugoslovan-, njena hči- princesa Julijana, skim kraljem Petrom in mini-! živi v razkošni vili v bližini sklenila' -"-trškim predsednikom Slmovi- Ottawe. Juliiaitin mož, princ pogodbo z Dominion Steel and Coal Corporation za razširenje m povečanje jeklarn v bližini me* ta Sidney, Nova Scotia. V ta nanten bo potrošenih več milijonov dolarjev. . Ko bodo zavržena popravila nameščene nove peči in novi stroji, bo niogoče tovarnam prodmeirati na leto 600 tisoč ton valjanega jekla. . Voronov se bo stalno naselil v Združenih čem tudi nekateri dragi člani j Bernhardt je član angleškega jugoslovanske vlade preselilij zračnega zbora. Iz Kitagara Falls v provinci Optario pcaočajo, da je dobil dovoljenje za stalno naselitev v Združenih državah slavni miški znanstvenik dr. Sergej Vo-ronov, ki je zaslovel po v>em svetu po «voji metodi pomlajevanja. Z vcepijenjem-opičjih žlez se n»u baje posreči vrniti starim ljudem m adostno ži-vehocst. i V južnem delu Franci je- blizu mesta Mentone, je imel veliko farmo, na kateri je redil opice. pa je vse ■skupaj pustil in pred prodira jočo nemško armado pobegnil-v Kanado. Kje se bo v Združenih državah naselil, in če bo nadaljeval s s/vojimi posili, ni znano. VOJNO PRIZADEVANJE KANADE Mrs. Harriman je zavrnila očitke nice mirovne organizacije, da je Kanada plačana za vsak naboj, ki ga pošlje v Anglijo. rs. J. Bordtffi tHarrirnan, podpredsednica Odfootra za obrambo Amerike potom pomoči zaveznikom, je precej ostro odgovorila Kathleen Norris, pisateljici in častni predsednici novo i nkorpori rane *i tir ovne organizacije "Women United." Kathleen Norris je nedavno izrekla naslednjo trditev: "Po nasedli mnenju se sedanja vojna «as toliko tiče kot se tiče Kanad«\ Raizlika je 'le ta. da je Kanada dosti m boljšem, (kakor srno mi. Kanada je plačana za vsak naboj in za vsako breskev, ki jib pošlje v Apfglfljo." Ta izjava, ki nikakor ne temelji na resnict, ie Mrs. Harriman zelo razburila. V svojem odgovoru navaja statrstic-ne podatke kanadskega department* za narodno orambo, ki so objavljeni v kni-igi "Canada Fights —^ An Amerioan De-mocracy ot War." Knjigo je srpi sal J. W. "Dafoe. _ Mre. Harriman pravi v javnem pLsmtu, ki ga je poslala Mrs. Norris metd drugim tudi naslednje: 1 •' "Kanada je iekrutir|tla; o-preaiiSla in vzdihuje- armado 180 ti«oč mož, od katerih jih je sedaj 65 ti«oč v .AngHji. Kanadska (zračna eila šteje nad 45 tisoč mož; ter iizvezba vsako ieto od 25 do 30 tisoč novili letalcev. Kanadska mornarica imla 181 ladij in 16.500 mornarjev ozirtniia mornariških vojakov. Te ladje spremljajo transporte kanadskega ih a-meriškega blaga v Anglijo. * "Za vse to bo plačal letoe kanadski narod ttsož petsto milijonov dolarjev. "'PoTetg tega bo poslala letos Kanada AJigliji za tisoč pet-milijonov doJarjev potrebščin, ki bodo' financirane oziroma plačane veSjidel'« kanad-s^kimli posojili. ^^KananičaiSi ipotrotšijp za vojno direktno ali indrrektno 44 odstotkov .-tvojega narodne ga doiholdlka. "-Ce mislate. Mrs. Norris, da se ta vojna tiče Združenih držav ravno toHko, kot »e tiče Kanade, bi morale v razmerju s Kanado storiti Združene dr-žfne naslednje: "Vsako leto bi motrale poslati v varnem spremstvo pre-ko morja za 21 tisoč milijonov delarjev vojmiga materiala in drugih potrebščin. - . "Združene države bi morale imeti armado dveih milijonov mož in zračno silo 450 tise Č riiož. ""Recimo- da znaša letni a-merisSki dohodek. 85 tisoč milijonov dolarjev. T)a bi bita žrtev Združenih drča v sorazmerno enaka žrtvi Kanade, bi morale Združene države potrošiti na 'leto 37 tisoč milijonov dolarjev." ♦ Nemci potopili kanadski parnik Kanadska vlada naznanja, da je postal kanadski parnik ^Portadoc" (1746 ton) žrtev nemškega torpeda. Paraik je bil potopljen v bližini irske obali. Vsi člani posadke so se rešili. Parnik je brl zgrajen leta 1924 v Birken-headu, Angliji. « nr Oi^ko, kj^r se pa niso počutili vame. Iz Grške so odleteli z angle-Skim fetal am v Palestino, in kot £0 takrat omenjala poročila, ni dosti manjkalo, pa bi Nemci letalo, v katerem je bil kralj Peter, sestrelili. Petrova mlali, kraljica-vdova Marija, je že prec. j ča nekoč sedtd na avstrijskem prestahi. jo včasi obišče. Otto in njeigo\- brat potujeta po Zi'ruzenili državah. V Kauadi živita v izgnanstvu tudi •luk-enroti predlogu obranitbne produkcijske uprave, da bi dala Kanada na razpdlagio nekaj ladij za prevocz železne rudte nrrd prištaniiSčifti Velikih jezer. Produkcijska oprava temelja svoj predlog na domnevi, da A-nieriki manjka ladii in da bi ji bila v tem pogledu pomoč Kaipitan James J. Deanov, zastopnik (AFL) Masters, Mates and Pilots unije, ter H. S. Haddock, zastopnik mornariškega otlbora dO, sta zahtevala- naj vlada ne vpošteva predloga prod akcijske uprave. Kanadske ladje bi baje delale ameriSkim konkurenco. Plače amjeriških mornarjev bi se znižale, in nezaposlenost med nji-lrfi bi se povečala. : 1 SREČEN PREVOZ ČREKO MORJA Npdavno je dojelo iz Kanade v Anglijo" več tisoč vojakov, pripadajočih najrazličnejšim skupinam — Transport je spremljalo več bojnih ladij. * • ' * Pr«ve' dni pekočega meseca se je približal iM?k<3i»u angleškemu pristanišču dobro zastražen transport več/tisoč kanadskih vojakov in večjega števila v Kanadi izvežbanih angleških letalcev. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravilo. Pozneje so pripovedovali, da na potovanju nL-o imeli nobene nezgoda, in sploh niso videli nobene sovražne ladje. 1P0 izdanem okrepčilu v pristanišču so jih vlaki odpeljali v notranjost dežele. Največ je bilo Kanadčanov, med nje so biil pa pomešani NovotMHandci.. Avstr^alei, An-gltiži in Amerikanci. Posebno skraphio so tvorili absolvent je kanadskih letalskih šol; p?Joti. navigatorji, stielei, opazovalci in operatorji brezžičnega brzojava. Angleško prebivaiktvo se je zelo zanimalo za kraljevski kanadski inržinirski zbor, opremljen z vsem potrefl>nim orodjem za grarlnjo cee ka-nailski vojaki, so inyii priliko pozdraviti nied došleci n^arsi katerega svojca, znanca in pri i?.tclja. Regulacija St. Lawrence reke Kanada je pi ipravl jena - takoj začeti z reguliranjem St. Lawrence reke, dočim s*o Zdru žene države še pomižljajo in o-botavijajo, d a--i so završehi ža vsi tozadevni načrti. k ♦ i 'I Demokrat, kongresnik field iz Texasa, ki je načelnik zborničnega odbora za reke in pristanišča, je izjavil, da je treba sprejeti še nekaj načrtov glede piojekta. Po njegovem mnenju ne bodo tozadevne prettloge naletele na noben poseben odpor. - Stroški prekopov in nasipov ob St, Lawrence reki -.so Upre-računani na 277 milijonov dolarjev. . rx~-r-r-c—r- ~-9 '■»'J r- »uiv" l« nt Modern Encyclo]pedia © m ern KNJIGA VSEBUJE: CENA SAMO (PoMjpina pUCana.) --P- 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK .• 1. . •• -" T vfr m Najnovejia ENCYKl,OPEDIA, 5 kateri ■Mn vsakdo kakortnegakoli poklica najti raa- lago vsake besede spadajoče v ojecevo stroko. KNJIGA VSB3UJS 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE MOG/OČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO T KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. Ogromne množine kanadskega sira za Anglijo Kanada bo poslala v Anglijo vsako leto na.juranj 112 milijonov funtov siva. Zaenkrat ga Kaiiada še ne producira toliko, toda kanadski farmer ji so bili resno opozorjeni naj povečajo tozadevno produkcijo. Leta 1939 so pridelali v Kanadi 81 milijonov funtov sira, dočim je leto kasneje produkcija že narasla na 103 milijone funtov. Upat,- je, da bo mogoče, če že ne letos, pa že v vsaj priinodnje leto prodmšrati najmanj 112 mfilijonov funtov samo za izvtoz v Aug'lijo ter da bo sira za diamačo rabo. Po zatrdilu angleškega mi-, nistn-.tva za preihrano je sir ve fike liranilne vrednosti posebno za delavce, zaposlene pod zemljo. na primer za majnerje.. & Z. » pj \ 216 West 18th Street, New York, N.Y. ~ v, _ A ; jt - • tU. Rojake prosimo, k o pošlj8ja ga naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES očroms > . G A N A DIAN POSTAL K0HEY CEDES, ajfco, je vam le priročno IMATE 2E TA Pfi ROČNI ATLAS?; V teh krltitafn fesih je titatelju dnevnih vesti to priročni ATLAS, ki p rao našim naročnikom pa ceni. — Naročite ga fte Velikost IH 1 14)4 48 velikih strani; 32 barranih Benaljerldor to Jih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav lo zastav vodilnih dr- fcT}.-t , - . t : ■ i> '» ' i 46. svetovnih slik popolnoma o* sna£enih; » 'Zanimivi svetoval dogodki. Najnovejši zemljevid kale ' celi jnret !n todl: ? RAZDELITEV POLJSKE MEl» NEMČIJO IN RUSIJO . ITALIJANSKO OSVOJITEV Alr ' Si!' BANI JE i '.'K: vV<2 PRIK WUClTSV - ČEH OSLO VA- . ŠKE K NEMQJJI f, " NOVA FINSKO-RtJSKA MEJA; Cena 35 cen^D? Pošljite v (f — -■»vi r aaamkab po i sveto oz. po 2 centa- ^ istea Pdše.bnoa^: HAMMONOOV ZEMLJEVID, KJ 8AM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite > s tlakom •ta ka ga Izpolnite ln poSJeto k izdajatelju zemljevida,-Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojsknjo-Ob ae dria-r, kakor bodo proaao-njenaKpo-aedaajl Tpjait ■ - —--;-r—r-, NaroČite ^flaa pri: 'CiLAŠ NARODA" tU WEST 1Mb STREET NEW Y O R K , N. t. "GLAfl FIBOD I'* — Hew Toif Wednesday, May 28, 1941 » ■Is OSPOD iz K0N0PIŠTA Napisal: I. WINDER. 12=—=— TITZKDVCJB)) L. Im Poosebljena sila ruskega naroda Neogibne objasnitve z materjo, kajti na njeni volji je bilo, aJi bo cesar dovolil preselitev na Dunaj, se je bal kakor učencek, ki greši zoper prepoved. Žc dvakrat je bila oplaše-tiemu sinu in neskromni snahi prepovedala bivtanje na; Dunaju; bal se je in upal, da bo razhurtjivi Mtiriji Anunoiati, ki je bila tol'kanj potrobr.a prizajvašanja in pripravljena na naj 1kranji odpor, tudi tokrat hotela vsiliti-svojo voljo. Pisal je na Dunaj previdno pi.>mo, v katerem se je boječe dotaknil vprašanja preselitve in hoial počakati odgovora. Toda princesa je čez dva d>m izjavila, da ne trpi zavlačevanja, da si ne bo da a ničesar pr.>povedrti in da jutri odpotuje. Tako se je tudi zgodilo. Malo ur po pr Lodu na Dunaj sta stala nadvojvoda in vročična, na boj pripravi jena princesa pred staro ol/testuo nad-vojvodmjo Zofijo. Karel Ludvik se je bil odloČil, da nosni ženi na ijubo sprejme boj Vedel je, da bo težak: groza ga je ;»ilo nujnosti, ki si je niti pred-taviti ni mogel in ki je bila vendar ne.zogi»ma: da bo moral oporekati materi. V Sovjetski Rusiji se že nekoliko let opaža veliko zanimanje za zgodovinsko pojavo Petra VeMkcga in za vse podrobnosti njegovega življenja, njegove vlade ter vsega dejanja in nehanja te znamenite dobe poslednjega čistokrvnega Ro-manovca. Najprej je Alekscj Tolstoj napisal o Petru L roman, ki je osvetil življenje in dobo velikega carja refomia.-torja z današnjega gledišča. Po romanu ,-o napravili znani filnp, ki je prepotoval vso Rusijo ter prodrl tudi v Evropo. Milijoni ruskega naroda so gledali z zadoščenjem in navdušenjem na platnu gigantsko pojavo carja Petra, ki je nekako pooseb-ljenje site ruskega naroda. Car Peter je postal tako popularen, so mai v rusk iih mest Mi znova začeli postavljati spomenike, ki jih je uničila burja revo- Z zasta- ^ jiijočun j ?cl jajočrm glasom je jel naštevati dobro priprav^-1 Iu<;ije. To ^ z?av0rT10 znani^ ne nmloge. ki ;,ih bil Ž-, v pisniu obširno razložil. Stara L ;e da «e ie Sovietka Ru«iia nadvojvodmja ga jo prek nila. R^e je, ^folci. Vje to^^^^^i Hi Petra I. in njegovega dela. vem bolje od tebe.' Dolgo časa je pazljivo, tehtajoče, nepre dL*no, tre/, ljubezni in biez sovraštva gledala nosno snaho. > idela je l>olno,.izgubljeno ženo z. znamenjem smrti na čelu. Jn stnra nadvojvod i uja je z neobičajno tuhiin, glasom dejala: <4Mem je vso prav. Cesarju bo tudi prav. Kar uredita -e; takoj poizvem, kje bi se našla pripravna liiša za vaju." Prisilila je vročično snaho, da je morala pol ure leže počivati na zofi. Ko sta bi/a mati in sin sama ga je nahrullila: "Aii nimaš piav nič pameti* Tvoja žena je nevarno bolna — in že spet m>sna. Kaj ne veš, dia jo spravljaš s tem neprestanimi nosečnostmi po hitri poti v grf" Nadvojvoda je kupil hišo na Fat-oritski cesti, jo dal naglo prezidati in si v n;i uredil dom. t V tej hiši je Marija Amuneiata po božiiu povila tretjega -ina. To sin je bil podoben pi ezgodn jeM j mrtvorojencu. Nikomtur se ni zdelo mogoče, ar. bi učakal krstnega dne; samo Marija Anuciata, Jri je bila vsa izčrpana in (blizu sonrti, je rekla: "Žive. bo, ven* da bo živel." ^ Ostal jet živ. Una pr., tako so mtenili zdnavniki, je bHa žrtvova a novorojenci poslednjo življenjsko moč. Samo njena silna vrlja jo j> chramla pri življenju. Stara nadvojvo-dinja Zofi.|a je mi.iila. da je izpolnila snahi poslednjo željo pred amrtjo. Teiirsni zdravnik ie bil potrdil, da je s.ušična princes*. nerešljivo i zgubi i jen a Samo bolnica tega ni vedejo ali pa n. hote?a vedeti. Po porodu je morala ostati nek«j leinov v postelji. Ko je prvič vstala, omahujoča/opotekajoča se, tako slabi, da se je komaj držala pokonci, je rekla mesu: "Slaibi" sem seveda še, a početim se dobro. Porcd je bil lahak . Minejo .sinov še hočem imeti!'' Kar ustidfcjl st je intrte^a bleska njenih oči. Se enkrat je z.,i.igala njena volja do žkljcnja. Marija Anunciata je prišla na dvor. Sta'a je pred cesarico, svojo zopernico, in jo merila z žureoimi očrni. Ona, ki je bila posvečena snwtd, se je imela za zmagovalko. M^ila si je: "Igra kaže dobre, areni t no kaže ema proti trem." Možu in vsem, ki je g overila ž njimi, je zatrjevala, da je sreči o oreiragala grozečo bolezen. Nobenega zdravnika ni marala sprejeti; obiskovala je velike plese in se pogosto kazala v Jiurgtheati a, in Dvorni operi; vsak Dunajčan je kmailu poznal r.^račno blešoanje njenih oči. Niko« pa ni poljubila tvojin otrol. Nobenega izmed otrok se ni smela dotakniti. Odmika'.n se je od njih. kakor da bi bHa gobava. Pozno pok ti j? l»ila s-jet nosna. Nadvojvoda je bid človek šibke volje, vs.* e šlo, kakor je ona hotela, po njenem načrtu. To poletje st;: žive'a da'ec od sveta ma svojem gradiču v ArtesHenu pri P(»et'hlauiu v Niižji Avstriji; blago poletje je bilo, v mehkobi tept poletja in te je-eni je princesa začutila, fla bo knialu unrfrla. Toda pred smrjo je hotela roditi Še ehe-ga sina. Domišljen se je, da oče dcpadJjivo in izpodbudiji-vo gledj nanjo iz oblakov. V samoti svoje bolniške sobe se je •>ri oknu pogovarjr!;« z n./ini, blaženo zan*aknjena v oblake; "Hrt.bno se branim , cče, branim se do skrajnosti. Habsburško hišo bombardnam s sinovi — kakor si ti bomjbardiral Messino!" ' V Atrtfcsttenu j,- -»adnjič porodila. Povilw je ličerko, ki je bila videti neaniožna za v vi jen je kakor njeni bratje. ' Novorojena •jadvoj'.'odinjf; je dobila :'me Mangareta Zofija. Bolnica najprej ri hotela verjeti, da ima hčer. Zadnja leta je bila živela v veri, da sta j i Odrešenik in sveta Devica sklenila dajati same sinove. AH se je bila zdaj. kp je prihajala smrt, nebeška milost šeenkrat odvrnila odi nje! Ali bo nebeške moči m slfle, da je postala, preponosna, da si je preveč v svee-ii m oie miiostsi in svojega izvcljensvtaf Ali je mog.a ob pogledu na boleh ne. slabotne sinove, na njih (brezkrvne obrazke in mvne s plavim puhom pokrite glavice kdaj poeabiti, da je bila nfiiost nepopolna , da je sleherni dar ne-be« razlrtčno kazal znamen;:a minljivosti, in vsak trenutek grozil, da okrutno izgi,;iet Oh, preizkušnje so bile hnde in tež-^e. Razočarana n za lad.^e in njih grrdnjo, pač pa je bilo to v prvi vi^-ti politično potovanje, na katerem je navezoval stike z zapadnimi državami. Takratni evropski državniki so priznavali, da so Rusi zelo premeteni politiki, in da zek> dobro poznajo evropske prilike. Čeprav Peter v tujini ni dosegel ničesar na diplomatskem po'gu. je vendar spoznal, da mora za-ključiti mir s Torki dasi je bil tudno -odhroen nadaljevati vojno. ako bi dobil v Evropi kakega zaveznika. S tem pa so nastali novi problemi in carska zanimanje za Orno ntorje'je stopilo nekoliko v ozadje spričo načrta, ki se mu Lep« knjiga Je kultura« poslank*; odpri m o JI vrste v ntše odprtma^ll srce . . . (Flnžgar) . »»e, ŽIVI VIRI Spisal IVAN MATlClO Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti t nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov ▼ starem slovanstvn do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega Vlvljenja in trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih Tež kot mn more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. DED — Je ZEMUO otrebil, zora! OCE — J« je posejal in gledat bujno njeno rasi ' S I N - Je »orel med teikira klasjem VNUK — , se Je dvignil proti besu novega 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena *2. Pottuina platans Avtor knjige je IVAN &1ATIČIČ, ki je spisal splošno znano knjigo — NA KBVAV1H POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 WEST 1Mb STREET NEW YOR&. N. T- fca sedaj še ne priznalo pridevka "Veliki" in o njegovi dobi. POBEGLI ANGLEŠKI BALONI PUSTOŠIJO PO SKANDINAVIJI. Zfiano je, da so Angleži v varstvo svojega, Londona in diuffili večjih meat napravili okoli njih oeJe pregrade tako-imenovanrh zapornih balonov, ki so z debelimi žicami privezani v zrak. Če se nemgko letalo' zaleti v kako žico je izgubljeno.' Če pa pride kak vihar, utegne* žice potrgati, nakar baloni za j vetrom odlete po svetu. Lahko' se zgodi tudi to, da žico p ret r-j ga jo izstrelki obraajilbnega top-! ništva. Naj bo že tako ali dru-' gače, dejstvo je, da so pretekle dni na Skandinavskem močno občutili angleške zaporne balone, ki jih je veter iz Anglije prinesel nad njihove dežele. Tako poročajo sJOlaaskega: Minogo angieškah zapornih balonov, ki so delom« bHi.še nted seboj pov ezani,'jeletelo nad neverno in juono Jnt'«ndtjo, pri eemer so uapravili veliko Sko-do. Žice. ki so visele ia njih, ^e bil porodil v smelih mislih: j so potrgale vse telefonske iin odpreti Rusiji okno v Evropo, električne žice tako, da je bilo Peter je potoval drugič v Evro-J ustavljenih 90 t ran-format or-po. posetil je T>unaj in si hotel jev. Poškodovanih je bilo tudi Zdi se, da danes dve osnov-ni črti Petrove vlade privlačita pozornost sodoihfie sovjetske javnosti. Prvi je Petrov odnos napram tujini, napram evrop-"^ki oenriki, druga pa ve!iiki ^el za tehniko, ki ga je car-ces-tar vise svoje življenje tako sijajno očitoval. Ti dve osnovni črti tvorita iudi danes osnovo življenja ruskega naro&a, le da danes ponosnemu sovjetskemu državljanu ni dovolj, da se Otrese zaostalosti, ter doiti on^ikani svet, marveč si je stavil ®a živijensko nalogo, da prehiti vse zapadnjake. Bogo-Slovekesntu se je posrečilo prikazati čitateljem,, kako se je to stremljenje praktično izkazalo v življenju carja Petra I. Že na obali Azov.-kega morja pri Obleganju turške trdnjave Azova je postal© jasno, da je tedanjemu raskemai vojnem« poveljstvu nedostajalo izkušenih tehnikov, inženjerjev in topnJških strokovnjakov Najhuje pa se je občutilo pomanjkanje brodovja,. saj so Turki lahko po »morju nemoteno preskrbovati 6blegano trdnjavo vsem potrebnim- ne da bi jih ogredati tudi Benetke ter njihovo ponosno .pomorsko silo. Ker »pa je doma Teakcija začela dvigati glavo in odražati Petrovo delo, se je nemudoma vmil dan tov. Po povratikn se je eačel pripravljati za veliko nekaj hiš. Zgodilo se*je celo, da je neki hiši odtrgalo kar polovico strehe.. S Švedskega poročajo: Odtrgani angleški baloni so v zahodni Šveldski impravili vei3co škodo. Kakih 20 angleških za- severno vojno. Celih 21 let je|Porni(h bailonov je veVr nosii trajal boj za baltiško obalo in nad zahodno Švedsko ž naglico Petrovo vojno brodovje je ks-voje.va4o tu svoje prve zmage, 35 km na uro. - V mestu Ucklu mu se je vrv enega izmed balo- Poraz pri Navri je bil za Petra nov zapletla okoli visokega to-zopet dobra sola. Preuredil in j toliko easa, da se je dimnik tkv oborožil je imsko vo^ko po ea-psidcem vzorcu ter v naslednjih letih v celi visti bitk pre- jnagal švedskega kralja Karla J^toliko časa, da «e diinhik in njegove generale. Po poltav-fcki bitki je padla Narva. Riga, Reval m tudi del Finefce z Vi-borgoni je pripadel Rosijl. Tu- Živi^la je še letr .lni. Njena nenasitnost, nqzmernost nje- carska vojska v tem mogla ovi nega terjanja jo je ^r leto dni ohranila pri življenju. Trdno je bila odločena, dr ^i a pobožno -zvijačo prilaska od nobene malosti še enega sina. Toda bolničine posflednje moči. ki: so ža vžgaje uiiejaie iz ruaaejanih pljuč, so bole že preslabe in ni-s> megle veo podpreti njene neuničljive voffje. Zavita v tople odeje, se je odpeljala na jug, mesece in mesece je negibno likala ua siftrtni (postelji, ena nuna je sede!la na levi, drugo na de^Jii zraven nje. Redovnici sta bili dobrotljivi in neusmiljeni vse dni, vse noči, «e nista ganili od bolniške postelje. INadaijevanje pUhodnji«,) rati. Ta ponesrečeni pohod je bil dragocena šola za Petra I. Takcrj po odhodu je dal napra viti v Voronežu štiri ladjedel nice za gradnjo piosfeah čolnov in gaJey. Car je spravil na noge 75*000 mož, ki so s silnimi napori gradili potreb®o lade-v je, "s katerim je Peter že na^ '^Šedn^o pamSad lota X696 preee- drla. Vrv je bila dolga celih 1500 m. Vrv se je ovila okoli dimnika, balon pa jo je vlekel nekaj otokov ostalo brez električnega toka, ker so žice od balonov razdejale vse električne napeljave. Zaradi tega so imeli švedski vlaki, ki so po večini elektrifTcirani, po 6 ur zamude, ker ni bilo električnega toka. Na železnicah v zahodni Švedski v provinci Bohuslan so ti baloni s svojimi žicama napravili ool« zmedo. Vsi vTaki so imeli cgromne zamude. Žice so električno napeljavo razdejale. pometale čez tir in onemogočile vsak promet. Morali so priti na pomoč poaniožni vlaki z delavstvom, ki je po večumem napormm delu napeljavo spet spravilo v red. Tudi nad Finsko so divjali ti angleški baloni, ki so tudi tam napravili maiogo škode in zmede. V glavnem mostu Helsinki je bil enkrat ustavljen električni promet 10,.drugič pa 20 minut. Med tem časom jso morale stati tovarne, električna železnica, in čelo radijska postaja je bila za ta čas prekinjena. KANADČANI NISO KAVA- LIRJI, SO PA ODKRITI. Šved-ki listi porečajo iz Londona, da so angleška dekleta skimi vojaki, ki so iz Kanade vljukSno, je pa vsekakor odkritosrčno in preprosto naravno, kar Kanadčanom dela vio čast. Naj le ostanejo Žvesti svojim Kanadčankam. . DRUŽABNO ŽIVLJENJE V SEVERNEM ONTARIU. iFivo, kar imam poročati je, da bo slovenski kino dne 1. junija ob 3. uri popoldne v Francoski hali zanimiva stvar: Ribniška krota, Stiha reba, Bela krajima, slovenski narodni p'efi itd. Za navršek bodo pa-tudi povsem nove slike slovenskih izseljencev. Bomo videli svojo ocfiebo na platnu. Dtoe 8. juni ja pa bo praznik za rojake v bližnjem Timmin-su. Tam bo pa napravili izkit-ni konceit pevci dluštva Triglav iz Kirkland Lake. Program, kot sem slišal, imajo precej zanimiv. Ako se ho<"enio o stvari prepričati, je najboljše, da pridemo v tamkajšnjo Ukrajinsko halo ob 8. uri zvečer. » Dne 22. junija napravijo pa naši ntelčki icz Kirkland Lake svoj prvi piknik. To so vsi člani Mladinskega odde'ka Podporne Zveze "Bled." Svcjo zabavo bodo ime-i na Main St. v prostorih Hrvatske seljaške or- skimi vojaki, ki. so iz atKnade ganizacije. Tam pa so vablje-priiili na Angleško. Drugi an- ni predvsem starih članov MTa gleški vojaki se kar trimioma ženijo. Poveljniki posameznih čet neprestano dobivajo prošnje svojih podrejenih vojakov za ženitno dovoljenje. Kanadčani pa niso taki. Kanadski major je povedal, da sta v vsej dinskega oddelka, kakor tudi vse ostalo članstvo oniieiijene ssveze, da bomo vsaj videli, koliko nas je v-eh skupaj z našo mflaldfrno. Za dan 1. julija je pa odrejen prasnik cele Podporne Zveze podrl. Z drugih balonov viseče žice -so razdejale jadra na ribiških čolnih v zahodni švenJski obaJi. V okolici Goteborga je kanadski diviziji vse leto samo "Bled". To slavje bode pred dva prosila, da bi se smela po- 'vpein za članstvo Lz naselbin: ročiti. Kanadčani sicer niso Vat d'Or. Malartik, Noranda, dolgočasni ljudje, so celo vese- Kirkland Lake in Timmins. lo in šegavo razposajeni. Toda Vsa stvar se bo vršila v Noti fantje, ki so prišli iz daljne [irandi na Prijateljevi farmi. Ta-Katnade na Angleško branit krat kot iagileda, bo že precej svojo mateimo zemljo, pravijo, vroče, a'li nič strahu, se bo že da se ne marajo ženiti z angle- jgledalo, da bode tudi mrzla roškimi dekleti, ker so njihovega pri rokah. Kanadčanke doma mnogo lep- Tam se pa prav gotovo više kakor pa Ang^žinje, da jih dimo! človek niti primerjali ne more. I Janez Nebodigattreba, Tako govorjenje res nikakor aid Kiifclantf Lake, Ont., Can. V etoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in venio, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — I •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 13 Bokinjiko jtssro. 216 WEST 18th STREET, NEW YORK