Gospodarske stvari. Čuvaj gorice. (Konec.) 4. Varuh črez gorice je pa čelrtič še o b č i n s k i čuvaj goriški. Po novi uredbi imajo občine velike oblasti ali pravice. One imajo delati red med razdraženimi občani, morajo skrbeti za varstvo domačinov. Odborniki občine smejo po § 28. določiti osebe, ki morajo čnvati polje, njive, travnike, gošče, pa tudi gorice. Te pravice bi se vsi župani naj poslužili, in ondi, kjer čuriček prepeva ali so vinogradi, naj bi nastavili občinske čuvaje goric. To se pravi: ako bi posamezniki ne hoteli plačati, naj bi se čuvaji od občinskih naklad zdržavali. Kjer so posestniki že modri, je povsod- že čuvaj goric, ki ga posamezni vinogradničarji plačujejo, obč. župan pa izbere, ali potrdi. Tako je okoli mest in trgov; ali vendar še premalo. Oddaljene gorice pa so prepuščene samopaSni želji ponočnjakov in gladovnih popotnikov. Mnogokrat smo že namreč videli za potom zavržene ozobke, cele grozde negodne ležati ali druge reči in nemarnosti, ki prosijo za čuvaja goric. Gotovo bo pač vsak vinogradničar rad dal 30—50 novčičev, samo da take polrate ne vidi. Posebno hudo je na granici, kjer so gorice rodne in ponoči v nevarnosti; župani pa svojih občanov ne branijo. Oj strah je dober za male in velike ljudi! Ako dete misli, da ga morda čuvaj gleda, in bo prišel po-nj, ako popotnik vidi že samo znamenje čuvaja; pusti rumeni grozd pri miru, gre mimo, pa si misli: Ne smem! 5. Zastonj se trudijo čuvaji, pravi božji Dub, ki branijo mesto, ako Gospod ne pomaga. Da pač, vsi varuhi goric sle preslabi, ki ne morete nesreče zabraniti brez božje pomoči, brez božjega čuvaja. In ta peti, božji čuvaj gorice je preljubi sv. Urban. Posamezne dežele in kraji so si zbrali posebne priprošnike. To so znani patroni dežel, krajev, ljudij, katere je gledal sv. apostol Janez, ko piže: »Tiste dni, glejte, sem jaz Janez videl drugega angela priti od solnčnega izhoda, ki je imel znamenje žjvega Boga; in je kričal z velikim glasom čveterim angelom, katerim je bilo dano škodovati zemlji in morju, govoreč: Ne škodujte zemlji, ne morju, tudi ne drevesom.« (Raz. 7, 2.) Med tisliini priprošniki, kateri nam čuvajo našo zemljo gorice, ki branijo vinsko trto in v roki varujejo debeli grozd, je odličen posebno preljubi sv. Urban. In kdo je ta? Nemška legenda od Donina omenja dveh svetih Urbanov, 18. rimskega papeža dne 25. maja, in pa francoskega škofa dne 23. prosinca, med tem, ko naša legenda nobenega ne opisuje in le sv. Urbana, papeža v mučilvi sv. Cecilije površno navaja. Gotovo torej ludi nobeden Slovenec ne ve, kateri teh Urbanov je zapravo čuvaj naše gorice. Zato res najboljše storimo, ako jih obema v varstvo priporočujemo. Verjetno vendar je, da francoski sv. Urban brani naše gorice. Saj tega čuvaja tu in tam najdemo naslikanega v školovski obleki z milro, in ne vseiej s papeško tiaro. Sv. Urban, papež od leta 227.-233., je vladal v burnih časih cerkev katoliško; službo božjo je moral na tihem opravljati; skrivaj je živcl v hiši sv. Cccilije. Toraj ni imel goric, ne pivnic — ne svojih lastnih, ne tujih v Rimu, ki bi jih bil moral čuvati. Le čas njegovega godu bi mu morda bil to čast čuvaja goric nakladal. Grozd, ki se po Urbanovem prikaže ali izleže, ne dozori popolnoma, ter ostane kisel »inartinščak«. Vinogradničar torej želi in moli, naj bi se vsi grozdki do dne 25. maja narodili, in zato časti sv. Urbana, papeža, za Cuvaja goric. Drugi sv. Urban, ki bo menda pravi in prvotni patron vinogradov, je škof v mestu Langres na Francoskem. Mesto Langres je podobno slavnemu Ptuju, ter je obdano od vinskih gričev proti jugu (Plat-de Lang, t. j. Langreški bribčki). Kristusova vera se je v te kraje že po Rimljanih razširila; in že v prvi dobi krščanstva so ondi škofje stanovali; med njimi eden Urban, o katerem zgodovinar Menzel to-le piše: Patron goric je sv. Urban, škof Langreški, v 5. stolelju, ki sc je nekdaj v pregonu kristjanov bil v vinograd skril, odslej pa postal čuvaj goric, katere varuje pred točo ali uimo. (Dr. H Samson, Schutzheiligen p. 317.) Prcljubi sveti Urban I Ti dober naš mejaš; V goricah ti stanuješ, Jim žlahtno grozdje daš. Le zori ga, le medi ga, Boš dal nam dober mošt. Veselo te na bribcu Vsak kmetič počasti; Okolj podobe tvoje Rad brajdo naredi. Le varuj nam — oskrbi nam Gorice žlahten sad! Sejmovi. Dne 7. oktobra v Halbenrainu pri Radg oni; dne 8. oktnbra v Gomilicah. Žitne cene v Mariboru od 14. do 21. septembra Po hektolitrib: pšenica 5 11. 85 kr., rž 5 fl. 10 kr., ječinen 4 11. 75 kr., oves 3 fl. 40 kr., turšica ali koruza 5 11. 5 kr., proso 5 11. 20 kr. in ajda 4 11. 70 kr.