■Г. " 1 ZIVL7EN7E IN SVET TEDENSKA EEVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA 6T. 12. V ljubljani, 21. marca 1936. knjiga 1» JEZ PROTI RUMENI NEVARNOSTI Za boljše umevanje napetega položaja na Daljnem vzhodu priobču-jemo naslednje poročilo dopisnika vh brnskih »Lidovih Novin«. To poročilo pove več nego vsi članki v dnevnem tisku. e cele mesece obvladuje progo sibirske magistrale izredno zvišani promet. Vlak za vlakom drvi in v neskončni verigi hite tovorni vagoni proti vzhodu. _Vojaštvo, orožje, strelivo, oprema. Neštevilni vagoni polnijo razkladal-ne postaje 7300 km dolge sibirske železnice. Poleg proge miraliono dela armada delavcev, ki polaga drugi tir, posebno Kitajskem, morda se boji celo za Singa-pur in Zadnjo Indijo. Ruski strategi ne drže rok križem. V Čiti sedi maršal Bliicher s svojim gla/v-nim štabom in razpolaga z armado Daljnega vzhoda. To je ogromno samostojno vojaško telo, čigar stalno večanje ne da spati niponskim imperialistom, ki poželjivo gledajo na rusko azijsko posest. Se poleti je imel okoli 260.000 mož, 800 na vzhod od Irkutska, kjer se cepi od glavne proge nedavno dogotovljena zveza s Poamurjem. Vesti iz Niponske vzpodbujajo k pospešenemu delu. Preteči nastopi niponskih in mandžurskih čet v obmejnih pokrajinah, vpadi na sovjetsko ozemlje, ogražanje vnanje Mongolije, vojaški udar v Tokiu, ki je odstranil zmerne politike, upirajoče se radikalizmu niponske okupacijske vojske na azijski kopnini. Poveljniki teh čet naganjajo ce-sairatvo vzhajajočega sonca za vsako ceno na vojno proti Rusiji in Kitajski, ne upoštevajoč, da tudi Anglija sledi nipon-skemu početju s podvojeno pozornostjo, ker sluti nevarnost za svoje interese na patruljnih letal, 100 težkih zračnih bom-barderjev in 650 tankov. Danes ima.poJ milijona mož ter dvojno Število letal, tankov, oklopnih avtomobilov in vlakov. To je uspeh ojačenega prometa na sibirski magistrali. Fronta na mandžurski meji je dolga 1500 km in je vsa utrjena z gosto mrežo oklopnih fortov, podzemeljskih vojašnic, oporišč ter pristanišč za letala. Ta mreža je trdna hrbtenica fronte. Sest kilometrov za prvo utrdbeno črto teče druga, takisto izgotovljena po zahtevah modernega vojevanja. Obe pa tvorita varovani pqs Rriiie na Daljnem vzhodu, o katerem je Evropa zelo maLo poučena in tudi sami Rusi o njem ne vedo mnogo. Rusija pošilja na Daljni vzhod svoje najsposobnejše ljudi. Danes je tu Boro-din, znani spretni propagator iz kitajske, v najnovejšem času pa se mudi v Sibiriji Kaganovič, ki ima nalogo, da iz Sibirije napravi novo deželo. V Rusiji je izvedel organizacijo težke industrije, nedavno se je lotil ureditve prometa, sedaj pa zlasti poganja gradnjo drugega tira v Sibiriji. Novi vladarji Rusije grade mrzlično, kakor da bi hoteli izbrisati zadnjo sled minulosti, vendar pri tem ne pozabijo na nedavno preteklost. Enotirna sibirska železnica je postala usodna ruski vojski leta 1904., ko so vračajoči se vlaki z ranjenci zabili vso progo, da fronta ni dobivala pravočasno in dovolj streliva, opreme in pomoči. Zato se mno-že zveze med posameznimi važnejšimi kraji, ležečimi nekoliko vstran od magistrate, obenem pa se gradi temelj za težko industrijo v Sibiriji, ki bo vzhodni armadi zajamčila popolno samostojnost. Tu je na primer Novosibirsk, v katerem raste sibirski Chicago. Se ne tako davno je bilo to majhno sibirsko mesto Novonikolajevsk, napol vas v neobjemni stepi. Nekega dne so se tam pojavili in-ženjerji, ki 90 odmerili 125.000 ha stepe, zaznamovali ulice, kjer je dotlej rasti a samo stepna trava, ter določili prostore za tovarne. Nato je začelo rasti mesto s hitrostjo, ki bi bila celo v Ameriki nekaj posebnega. Danes tu dan in noč hrume težki stroji, pri njih pa je zaposleno 25.000 delavcev, menjajočih se v treh posadih. Neprestano rastejo nova ogromna poslopja. Pesem dela buči dan in noč. Moderne tovarne izdelujejo traktorje in poljedelske stroje, obenem pa tudi oklopne vozove in tanke za vojsko maršala Bliicherja, ter velike vojaške avtobuse za novo avtomobilsko cesto vodečo na vzhod od Irkutska do Jakut-ska ter za odpremo vojsk preko Kirgi-ških step v Tuirkestan, kjer se tudi dogajajo važne stvari. Treba je zavarovati najnovejšo rusko pridobitev, Vzhodni Turkestan. Tako se Sibirija organizira v neodvisno taktično telo, tako si gradi Rusiia varen jez pred rumeno nevarnostjo. Čudovita dežela je Sibirija! Tu žive ljudje, ki še niso videli železnice, ki jim je avto čudo, letalo pa naravnost božji pojav v oblakih. Samotarji s širnih step, ki žive izven časa in mimo svetovnega dogajanja. Ljudje, ki niti ne slutijo, da ima njihova stepa, tajga ali tundra kak konec, ki ne vedo prav ničesar o svetovni vojni in o veliki revoluciji in ki ne vedo, da ni več batjuške carja in da v Kremlju vladajo novi ljudje, še nikoli niso čuli besedice o Bliicherju in Kaga-noviču, kakor morda niso nikoli čuli o tisočih sinov Rusije, ki so izkrvaveli pri Mukdenu, trudeč se, da zavrnejo pirei pritisk rumene ekspanzije. Toda pred njimi že stoji zgrajen novi svet, obrambni pas na mejah in prometna žila, ki veže fronto s tovarnami v zaledju. Nova Sibirija je dežela domoljubja, tem bolj vročega, čim bolj gremo proti vzhodu. V obmejnem pasu se vrsti demonstracija za demonstracijo. Skupščine, ljudski tabori, obhodi, govori, prapori! Tu ne veljajo več gesla tretje internacionale, tu je samo globoki ruski patriotizem. Za obrambno črto vsakdo sluti krvnega neprijatelja, ponosnega na pridobljene trofeje iz leta 1904., ki samo čaka povelja, da bi poplavil sveto rusko zemljo s krikom: Teno hejka bamzaj! (Tisoč let mikadu!) Rusija sliši korak zgodovine in z vsem srcem spremlja vlake, vozeče vojne potrebščine na vzhod. Ruske straže, visokorasli in ši-rokopleči sibirski graničarji, stoje v tundri, oprti na svoje orožje in odgovarjajo Niponcem z globljim in resnejšim geslom trdne odločnosti: Da adravstvujet Rossija! BELA SMRT K PETINDVAJSETLETNICI EKSPEDICUE KAPITANA ROBERTA SCOTTA NADALJEVANJE - edaj so Scobt, Bovrems ta. W31-[ eon saimi. Do naslednjega sfkla-V dišča. ao če trije dnevi hoda, ^ Živil je zmanjkalo, kurivo je J porabljeno. To je smrt! WUson ___in Bowers se hočeta splaziti do Bidadašča po kurivo, toda zaradi viharja ne moreta ik šotora. Scott čepi na odeji, poleg n(jega oba tovariše. Spati vrečo in leže poleg VVilsona, ki je pravkar zaprl oči. »Lahko noč, kapitan!« Ko se oba ne ganeta več, izvleče iSoott svoj dnevnik. Zadnjikrat, nepreklicno zadnjikrat In z naglico mu roka piše poslovilno besedo na zadnjo stran: »Petek, 29. III. Od 21. setm je bil ne* prestam vihar iz Jugozapada. Vsak dan smo bik pripravljeni, da bi odkorakali / v ZNAČILNA LEDNA TVORBA V ANTARKTIDI ne morejo, bolečine so prevelike- Jesti ne morejo, nimajo ničesar več. Ogreti »e ne morejo, zadnja trohica kuriva je porabljena. Wilsan še zmerom upa na sani s pasjo vprego, na prihod .pomočnikov iz severnega oddelka. Bowers se smeje kakor vedno, toda njegov simeh je sedaj resen: »Pasije vprege? Pasje vprege? Ne, Wilson, ta up opusti Nič ne de. Kaj, kapitan, nič ne de?« Scott stisne roko v pest: »Toda mi 'bomo vztrajaili.. •« »Do konca,« pravi Wilson. In Bowers ee smeje ter popeva samemu sebi staro pesemco: »To je pa ie dolga pot...« Veaeloat ne traja dolgo. Sme joči se pevec ee je utmdil- Zavije se v spalno do zaloge, ki je bela oddaljena samo še 20 km, toda zunaj pred vhodom šotora je vsa dežela en sam vrtinčast snežni metež- Sedaj ne moremo upati več пл izboljšanje. A vztrajali bomo do konca. Smrt ne more biti več daleč. Klaivrno je, a ne verjamem, da bom mogel še dalje pisati. Scott.« S hipnim gibam se ozre na oba speča tovariša, ki sta se menda zganila. Potem strmi kapitan predse Taiko mu je, kakor da mu kuri nekaj čez upognjeni hrbet in mu zapoveduje, naj se iznebi še enega siavka-In svinčnik trepeče preko papirja: »Za božjo voljo, skrbite za naše preostale!« Več ne more napisati. Konec je. Do-tipi je se brezglasno do Wilsonovega ležišča. Dotakne se njegovih senc počasi in mehko, da bi spečega ne prebudil. Toda senca so mrzla. Wilson je mrtev. — In Bowers? — Otipi je prsi poročnika Bowersa. Toda prsi so mrzle- Bowers je mrtev. Tedaj sikliene kapitan stoje roke. Stoja ga pa utruja, pade na kolena. Na široko si odipoe suknjo, leže stran najbolj zvestih tovarišev svojega življenja, vrže spalno vrečo nazaj, si položi torbo z dnevtnikom pod glavo in rame ter čaka minute, ki bo tudi njega odpoklical«.. Oči mu begajo po mračni steni šotora, hitijo v noč, preko lediu, preko morja, v domovino. Spomini vstajajo še čično mu prihaja zadhje povelje te otav devajočih ust: »Se ne! — Moram se posloviti — Od teti tukaj! — Od Wilisona — in — od poročnika.. .« Leva roka se mu stegne proti mrtvemu Wilsorm: »Pridi, prijatelj, objamem te- — Takoj — sem — pri tefbi — prijatelj WMson.< In objel je mrtveca. In sedaj mu hoče desna roka objeti še poročnika. Hrope in ječe pregTtene kapitan Soott davečo bolečino, dvigne roko — toda Bela davSfca tega ne dopusti več. Roka pade na fea-pitanove prsi. Kapitan kraljeve hrftsfce mornarice Robert Soott, vitez VikfcorJjSnega recfcv. LEDNIK V BLIŽINI JU2NEGA TEČAJA 'v- ■•/"••>.4>. :,s ■ Д % . • ■"*:ч<: г v-' ^Х ^ ; • V„ : v v - enkrat pred njegovim duhom: Terra Nova, teča j, mrtvi tovariši in vsi, M živijo. Kapitam se smehlja spet pokojno pred seboj- Ve, da je izvršil svojo dolžnost Ve, da je njegovo življenje izpolnjeno. Pri dnevnikih ležijo skrbno urejena pisima na njegovo ženo, ki je sedaj vdov«, in poleg ležijo pisma na domovino. (na prijateltje, poleg ležijo s srčno krvjo in ljubeznijo to! a žil na pisma vdovam njegovih tovarišev, ki so umrli z njim. Kapitan prisluškuje v noč Bele simrti. Kaj je to? Vihar h pojenjal. Postalo je tiho na pregradi večnega ledovja, čisto tiho. Tiho iin mehko pada sneg z neba, plast za plastjo, neprestano, neprestano- .. Kratka sreča oš'me kapitana. Prime se za srce, kj noče več utripati. Vro- premagovalec Belega pekla — je mrtev. In zuna/j pred šotorom padla sneg. Tiho. Neprestano. Po E. Wisuri — kk LASTEYRIE IN LITOGRAFTJA Izumitelj кетпепор^а ali kem«K>ti»ka je Alojz Senefelder rojen 6. nov. 1771 ▼ Pragi, pozneje nastanjen v Monakovem. Na Francoskem pa, piše »Gazette des Веаих Arts«, je to umetnost razprostreti! I Charles de Le,steyrie, n ne Engelmann. Grof Lasteyrie je pričel svoje poekuse L 1802, svojo kameno-tiskemico pa je otvo-ril 15. aprile 18-16. Poslej se je cela virsta mo'strov čopiča v Parizu posvetila novi stroki, med nitimi Mucha in Steimlen, či-9ar ime je kakor nalašč za kamenopisca. iMed nemškimi strokovnjaki te vrste naj se tu om»ni I? nasprotnega razloga Korne-lim Pet'!ka. Med Avstrijci pa se je postavil Orlik. PASTIR IVAN POTRČ NADALJEVANJE N1" a drugem ogonu sta orala, ko se je pričelo za okolriimi bregovi daniti. Njiva se je počasi prikazala iz teme. Pastir je strahoma upiral oči: ogoni so _ se vlekli na široko tja do pee- ničnih rasitav, ki so se dvigale na zadnjem ogonu vedno jasneje iz ozadja. Štel je ogone. Devet je še nezoranih. Nekateri so bili široki za dva manjša. Pred poldmevom ne bosta končala niti z oranjem. Potem bo treba v pasji vročini dvakrat vlačiti in tolči grudje. Lah se je razgledal po kcčah, ki so se pričele prebujati. — Ko sem bil v tvojih letih, sva z očetom ob tem času že njivo razoraila. H. KELP ZA PLUGOM (linorez) Tedaj smo zgodaj vstajali. Zdaj niste de-ca za ničesar več. Nikomur se ni bilo treba dreti nad mano. Če nisem ubogal, me je oče z ojicami po plečih. Enkrat sem obležal na njivi. Ja, ja! Tineka je tako pripovedovanje še bolj plašilo. Vzbujale so se mu sluitnje, da mu stari nalašč razlaga, kaj ga čaka. Njiva je bila nagnjena proti jutru. Kmalu je pričelo žgaiti vroče letno sonce. Živina je sopla težko. Počasi je vlekla plug. Jarem na kravah je enakomerno škripal. Plug je drsel po peščeni zemlji. Brazde so leno padale. Spočita zemlja se je kadila iz njih. Nad njivo so poletavale in skakale vrane. Iskale so črvov. Tinek se je pričel potiti. Po slabo zabel jeni in preveč soljeni jedi ga je že-jalo. Le kdaj bosta končala, da bi skočil k potoku in se napil ? Oranje se ni hotelo nikamor premakniti! Gospodar je pogledoval proti koči, kdaj prinese baba pijače. Otrokova usta so se od žeje sprijela. Sredi grabe, kraj vrb pa je tekel potok. Sonce se je zdaj pa zdaj bleščalo v tolmunih. Tineku se je zahotelo vode. E. LILLJESTROM: ZVONČKI (lesorez) — Žejen sem. Smem k izviru? Hitro bom nazaj! Studenec je bil na Svobodovem. — Kaj bi samo črepal? Potrpi! Ne bo te vzel vrag! Otrok je skušal potrpeli. Ali žeja ga je mučila, ž njo je naraščal odpor do gospodarja. Gospodarja, ki mu je polzela pot po obrazu, po rokah, je pričel sovražiti. Po južini — kruhu in jabott&uka — sto počivali. Lah je sedel na plug in pil, pastir je pasel izpreženo živino. Pogled mu je visel na ročki, iz katere je gospodar piL Ali —? Da, nekaj je ostalo. Otrok je ja* bolčnico kar zlival. — Da se ti ne bo zaletelo, ne poznaš nobene mere! Proti poldnevu je sonce pripekalo še močneje. Dan je kar pel od vročine. Zmiučena živina se je penila pod napre-go. Phižno železo je škrtalo ob kaimenje. Otroka je bolela glava. Pijača, ki so jo pili, je za/udarjala po plesnobi. Pred očmi mu je postajalo temno, zmerom bolj ga je žejajlo. Polaščala se ga je otopelost. Stiskal je zobe v onemogli jezi m na tihem preklinjal. Kljubovajl je gospodarju in ni živali več priganjal. Skrivaj je dregal krave in tepel kobilo. Pri osredkih je pretikal plužnice obrok. Stari se je izgovarjal, da se ne more pripogibati, da ga boli v križu. Dvojno delo je Tineka zmedlo: pri kraju so se mu zamotale vajeti in konj je stopil čez branovlek. Ustavila sta. — Kam si se zagledal? Odpreži! je kričafl La>h. Otrok je miže počepnil in odpregel branovlek za zadnjimi kopiti. Zdelo se mu je, da čuti na hrbtu, kje ga bo konj vsak hip udaril. DALJE KAKO »DIHA« MOTOR Velikost eksplozijskih motorjev se dostikrat označuje s tem, da se pove, koliko litrov ali kubičnih centimetrov prostora je v cilindrih za eksplozivno ztnes. Cim več litrov ima motor, tem več bencina potrebuje in seveda tudi določeno množino zraka, ker brez zraka ni zgorevanja. In motorji imajo razmeroma zelo velika »pljuča«. Močan letalski motor za 760 ks. vsrka n. pr. pri vsakem obračaju 20 1 zraka. Ako računamo, da napravi 2500 obračajev na mV nuto, dobimo že 50.000 1 ali 50 m* na minuto ali 3000 m® na uro. Človek porabi normalno le dve tretjini m' zraka na uro, tako. da »diha« poprej omenjeni motor za nič manj ko 4500 ljudi. POGLED V TRETJE CARSTVO LAVOSLA N A D A L J o kratkem čakanju nas je pot s sosednjega kolodvora vo« diila nazaj proti jugu — na pri* zorišče IV. zimske olimpiade. Tudi ta proga, ki vodi visoko _ pod planinami spet v Avstrijo in se konča v Inomostu, je elektrifici* rana. Za ojačani promet v tiistih dne« v iih so jo primerno popravili, izboljša« U nekatere prehude ovinke ter pred« V STRUNA E V A N J E kogar pa, ki stopi v nabit oddelek m išče mesta zase ali še za cent prtljage, gledajo sopotniki dolgo po strani in zelo mora biti ponižen, če hoče ž nji« mi polagoma priti do besede. Navad« no ga puste čemernega na izsiljenem prostoru in samo čakajo, da bi čim« prej izstopil. Nemci pa hočejo in mo« rajo biti — ena družina! Trg Garmisch« Partenkirchen ali Kolodvor za železnico vsem povečaii vse kolodvorske napra« ve ob njej. Garniture teh vlakov, ki prevažajo le še potnike za šport im zabavo, se tudi na zunaj ločijo od onih vsakdanjih in črnih, ki prevažajo de« Lovne in poslovne ljudi. Belomodra barva vagonov je menda najmanj kvarna za te lepe gorske pokrajine, toda prav tako mični in skrbno čisti so ti vagoni tudi znotraj, tako da potnik že na vlaku samem čuti izreden namen potovanja. Za kulinarične potrebe po« tujočega občinstva skrbijo natakarji, ki drug za drugim tekajo iz vagona v vagon in pš skromni. Tudi tukaj mine dobro uro vožnje, kot bi trenil. Kolikor tujca ne zanima svet naokoli, toliko ima prilike, da lahko brez dolgih uvodov začne razgovor s prvim, ki mu sedi najbliže. Kmalu po odhodu se po vagonih »stvorijo« maj« hne družbe in se razpletejo živahni razgovori, čeprav sedijo med • seboj ljudje, ki se do tedaj niso videli niko« li. Pri nas je ta običaj zelo redek; vsa« na Zugapitze v Garmischu Pote L HUmrn kratko Ga»Pa — kakor je bil od nove« ga leta na jeziku vsemu evetu, ki se zanima za zimski šport in olimpijsko misel — leži le 700 m nad morjem, ima pa vse naokoli idealne smučarske terene zia vse posebne preizkušnje smučarja tekmovalca in vse posebne užitke smučarja izletnika. Brez težav so prireditelji tamkaj postavili mejni« ke za proge na 30, 40, 25 in 18 km, ne da bi bili v zadregi zaradi slično« sti, z lahkoto pa so tamkaj našli tudi strme bregove s potrebnimi višinami za tekme samo tehničnega značaja. Garmisch in Partenkirchen sta imela do sedanjega režima ločeni občinski upravi, zdaj pa so zgradili v slednjem nov skupen občinski dom ter zvezali oba kraja z več širokimi cestami, tako za tujca med obema skoraj ni nobene razlike. Vsemu skupaj pravijo kratko Garmisch, čeprav je Partenkirchen po legi kolodvora in tudi po položaju vseh važnejših družabnih zbirališč pravo središče, Garmisch pa živi bolj idilično zase. Seveda ima ta že prej znani tujsko prometni kraj več žaba« visč in celo vrsto velikih hotelov, prav tako pa oddajajo udobna stanovanja — vsa s centralno kurjavo ter tekočo toplo in mrzlo vodo — tudi številni manjši gostilničarji in zasebniki. Naj* več vredno za razvajenega zimskega športnika je pa to, da vodijo na vse najbolj hvaležne smučarske terene vzpenjače, kolikor jih ni mogoče do* seči z železnico, ki se v Garmischu ce* pi še na štiri strani. Za marko ali dve se potegneš tisoč metrov višje, pre* živiš najlepše ure na soncu in zraku, proti večeru pa se spustiš po markira* nih potih — in po solidnosti nog — v lepem smuku v dolino. Pogled na verigo gorskih velikanov, ki obdajajo Garmisch, je edinstven. Nad to gorsko panoramo gospodari mogočna piramida vrha Alpspitze (2620 m), ki je tako lep, da so ga pri* reditelji kot simbol letošnje zimske olimpiade upodobili tudi na uradnem spominskem znaku. V isti vrsti in iz Partenkiirchna skrit za Alpspitze je drug znameniti vrh tega pogorja, 2966 m visoka Zugspitze, najvišja go* ra Nemčije s planinskim domom, vre« mensko opazovalnico in končno po« stajo vzpenjače, ki za bogatega tujca opravi še 300 m visoko pot od najvšš« jega hotela, ki j« doeegljiv z železnico, pa do vrha. Skoraj iz srede trga se dvfe ga na severu žica s košaro za prevoz na 1800 m visoki Wank, kjer se je ble« stel v prireditvenih dnevih ponoči velik stolp s petimi krogi, podnevi pa je tam okoli koče po ležalnih stolih uživalo blagodejno zimsko sonce na stotine »brezposelnih« gostov. Nekaj kilome« t rov od Garmischa je druga taka vzpe* njača, na Kreuzock, ki prevozi vsako jutro čete smučarjev do 2.000 m vi* sobo, od koder se potem — najrajši po tako zvanem standardnem smuku —* spuščajo spet do železnice ali pa po drugi varianti do tihega Riesserskega jezera. To malo jezerce je kakor na« lašč ustvarjeno za nemoteno uživanje zimskih radosti. Kdor se je podnevi nasmučal, naskakal ali nadrsal, kair vse lahko stori skoraj pred pragom, ima zvečer v hotelu godbo m ples in še kar si more želeti. Za sprehode po vseh teh krasnih terenih in še krasnej« Ш >1 S- • • \\ ,. •• x' SiinČifcii ^t' K. L. HONNEGGER 18b ših hotelih je pa treba šteti mnogo de« narja. Zato se tamkaj marsikod sliši mnogo angleščine. Nad vso to naravno krasoto m mo» demo industrijo v tujskem prometu vladata dva značilna nemška pojava: red in disciplina. Pojma sta od nekod znana tudi pri nas, toda izvajati stro» go jih znajo menda samo Nemci. Na železnici, na cesti, v lokalih, skratka povsod mora človek zmerom paziti na vse, kar je tamkaj razglašeno javno za vse ali natočeno ustno vsakemu po« sebej. Železniški vagoni so strogo lo« čeni za kadilce in njihove nasprotni« ke, za dame in njihove sovražnike, za smučarje in navadne ljudi in tako dalje. Preden vstopiš, oglej si napise; če ne, boš romal iz vagona v vagon, vse dotlej, dokler ne boš na pravem. Na cestah hodi desno, prehitevaj le« vo, ne križ ari s hodnika na hodnik in ne zadržuj se v pogovoru sredi ulice; vljuden stražnik ti bo takoj pojasnil, zakaj je tako. V lokalih čitaj opozo« rila; ko si opravil, izprazni prostor še drugim, če si pozabil, te bo spomnil gospodar z odločno kretnjo, da ni iz» jeme za nikogar. Kadar pride ura po zakonu, vstani takoj in ne zavlačuj slo« vesa; če ti ni prav, ti poetavijo stol na mizo in pomagajo še po mttli na plan. In tako gre to dalje! Če nimaš vstopnice, ne siH k vhodom; če si siten kljub temu, te naučijo reda še daleč od cilja. Če hočeš videti vse, ravnaj se strogo po sporedu; vsak začetek je na minuto, vse ceste za pešca in vo« zača so določene v naprej. Bodi vlju« den in uslužen ter začni vsako vpra« šanje z opravičilom. Tudi tedaj, kadar drago plačuješ. Tako se v redu in di« sciplini vzgaja 60 milijonov Nemcev! DALJE RAZVOJ ČRNCEV »časi so belokožci zavzemali daljne dežele brez strela. Dokler so sd mogli naroda po mili volji postreči, so imeli proste roke »pri divjakih«. Za neka« tere otoke v Južnem morju se nihče ni zmenil, potem so večkrat zamenjali gospodarja. Bila je doba, ko eo zamor« ci nosili tetovirane prsi in jedli člove« čino, pomalem pa so predrugačili svoj okus in se navadili whiskyja. Čas penetraoije, mirnega pronicanja se je umaknil: zavladala je slikovitost in eksotičnost. BeK svet si je osvojil zamorsko glasbo, umetnost, jazz, go» loto, kaj vem kaj še; ploskal je čoka* ladnim in naglim plesalkam, knjige po« tovalcev so se prodajale ko žemlje. Plovitbene družbe niso mogle vsako« mur ustreči z vozovnico, potovalna posredništva so se množila; če si ho« tel, si mogel v osrčje Konga, v osredje Melanezije, k protinožcem ob tečajih. Parniki eo zanašali v Evropo poleg ko« liibrijev, opic, orhidej in filoksere — vse tropske sadeže. Banana, ta rajska smokev, je postala pri nas banalna. Tedaj belec ni več gledal z začude* njem na temnopolto pleme. Mar jih ni videl doma na evropskih bojiščih, po cirkusih, po godbenih dvoranah, na platnu vsakega kinematografa, celo v spremstvu divjih zveri?. V stiku z raznimi belci so tudi za« zagoreli rodovi odprli oči: oni niso Sodobni črnec, glavar južnoafriškega plemena več bogovi, niso več nezmotljivi, niso vedno najbogatejši niti najmočnejši. Res je, bedasti filmi dajejo vsak dan milijonom barvitih ljudi visok pojem o evropski in ameriški omiki, vendaT razvoj črnega plemena meri proti nam. To ljudstvo, plodnejše in številčno močnejše od belega, se bo po malem zavedlo svojih sil. Najnaprednejši črnci, namreč po rudarskih središčih južne Afrike, se odpirajo vplivom iz Addits^Abebe, Liiberije, Harlema (New York), Moskve, Bombaja in Tokia. Zato strastno zasledujejo italo=eti» opsko vojno. Neke kolonialne velesile se tega dobro zavedajo: zmaga negu« ševih armad utegne biti znak za spro* žitev raznih barvitih »nacionalistih nih« pakretov po vsej zemlji. Sicer afriški narod še ni feobličen, ali neka znamenja vzbujajo resne pomisleke. J. C. NAŠ J SPISI CEHOVA? CEHOVI, CEHOVLJI, CEHOVLJEVI, ČEHOVOVI SPISI? V slovenščini je prava anarhija, kadar gre za tvorbo svojilnih pridevnikov iz ruskih in bolgarskih priimkov, ki ee končujejo na ov (-ev), tudi na -ovo. Vsak pisatelj jih tvori po svojem okusu; malokateri se ravna po ruskem načinu. I. V novem »Slovenskem piavo-p i s u«, ki sta ga pri redila dr. Fr. Ramovš in dr. A- Breznik. je postavljeno pravilo (§ 16., str. XIII.): »Pridevniki imen na -ov imajo končnico -ovlji, n. pr. Čehov/je satire«. To ima svoje analogije v sdovenskh (domač:h) tvorbah: Škof/ja riža (na Dol.), Pristav/ja vas (obč. Št. Vid pri Stični), si-nov/;a žena (v lat. slov. slovarju iz 17. stoletja), bratov/ji (pri Trubarju), Davidov/je mesto (pri Krelju) itd. II. Isti Pravopis ima pa budi daljše pridevnike (po s r b o-h r v. vzorcu) na -ovljev: Brusilov-O-eva ofenziva (str. 25.), Aksa-kov-lj-ev (str. 5.). Andrejev-//-eve drame (7). Ta način tvorbe je v sh. knjigah izključno običajen. III. »Pravopis« dopušča tudi ruski način, namreč da se ra.bi namesto pridevnika rod i ln i k samega priimka: črtxe Čeho-va (33), ofen®iva Brus:.lova (25), okrožnica Gorčakova (63), povesti Turgenjeva (257). Za ta način govori dejstvo, da ga uporabljajo Rusi sami (izključno), ker so vsi taiki priimki po postanku pridevniki, kar se najbolj pozna v orodnku, ki ima pridevniško končnico -ym: čehovym. IV. Gčna. M. Mohoričeva tvori sivojilne pridevnike iz takih priimkov na nemogoč nač:n (v prevodu romana Gine Kiausove »»Katarine Včlike«, 1935); ne pritka sploh nikakega obrazila: Saltikov sin (str. j 19), Beetušev-ega programa (239). Čog'okov-e-mu grehu (104), ob Pugačev-em uporu (293), nad Orlov-im početjem (216), Be«t«šev-i vohuni (130). Puigačev-e pristaše (274), z Beetušev-imi nazori; Bestušev-o orodje (96), Pugačev-a. moč (274), Coglokov-e vzgoje (106), Pugačev-o glavo (274), v Bestuišev-i službi (151), z Bestušev-o pomočjo (104), Zubov-e kreature (337) :td. i,ti E Z I K V. Toda tu pa fcaim (redkeje) raba gčna M. M. pridevnike z dvojnim -ov: Volkov -ov nasvet (180), Hitrovova trditev (247), Hitrov-ovo zadevo (251), ob Hitrov-ovi zaroti (256)... Častnik ee je pisal Hitrovo dpatiim. priimek Dmrnovo!) Brez dvoma je ta način boljiša od četrte,ga. — AM zakaj ee ne bi v slovenskih listih in knjigah ravnali po ruskem vzg'edu, ko vendar gre za ruska imena? Pišimo: povesti Tumge-njeva, drame Miajkova, pesmi Tjutčeva itd.! Naj se ob tej priliki dotaknem tudi pečenja msfciih geografskih in rodbinskih knenl Веспжев, h'opcnnon, Bo.it,ihi>, Салтшор, Голицнн, Арсенја. Чернмшев, Наршпкин, Сувороп, Потемкин nastopajo v navadnem prevodu kot Bestušev, Korzcikov, Volimatja, Saltikov, Galicin, Arzenij, Čemišev, Na-riakin, Suvairov, Potjomkin. kar gotovi ni v redu. Ruski M (v latinici: y) je čisto drugačen glas kot и (v lat.: I); zadnje ime bi se lahko pisalo po izgovorjavi Patjoim-kin ali pa etimo'o.4ko: Potemkin, ne pa Potjomkin. Romunsko mesto Jal/ je pre-tvorjeno v Ja sij (323), Bastil ie v Basti/ija (328), mafuiška v maf/uiška (97, 199, 343), Krasnyj-Kahak v Knasnij K. (212), Ponia-tovvski (rti— mehki nj) v Pon/jatovski (vsaj 20 krat); »naj zapro most Kalinlka« in »čez rnoet Kalinka« (204) je nemogoča oblika, ker je dobil most :me po Kaliinkmi/. Knez Li.gne (Ligineski knez) je poeital pri M. M. ■ott'rince de Ligne«, kar je sredi slovenskega besedila čudna sipaka — pa zakaj »Pr.n-ce« z ve> iko začetnico? — Izmaz »Weich-selzopf«, ki pomeni bolezen »plica poloni-ca«, v prenesenem pomenu pa (kakor ga uidorablja G:n.a Kaus) 6ipleteni.no. zmes, ko-drčijo, je poslovenila gčna M. M. z rusko 'besedo (turškega izvora) »kolhm«- — kdo pa to ra®umc? Na str. 296. piSe: »Pravi kol-tuni spletk«. Če bi š>'o za omenjeno bolezen las, se menda res ne bi našel slovenski iziraz za wpl:ca polomca« (če nočemo sprejeti iz Jambrešiča besede »vilovina«, ki morda ni ikajkavska ljudska beseda, temveč jo je skoval J. po nem-šlkem izraizu Mahrenlocke, danskem marelok ali po angleškem elf-lock); ali na navedenem mestu je mislila G':ma Ka-bi nagrajenec še 15% kosmatega dobički prve predstave in 10% kosmatega dobička od vsake nadaljnje predstave. In pni nas? JAN KARLOWICZ Te dni so varšavski znanstveni in glasbeni krogi praznovali stoletnico rojstva velikega učenjaka in znanega jezikoslovca Jana Karlowicz« in spomin na njegovega sina Mierzystawa. talentiranega komponista, ki je pred 27 leti preminil tragične smrti v Ta-trah. Jana Karlowicza smatrajo Poljaki za svojega najboljšega jezikoslovca - slovarnika po Lindeju. Njegovo življenjsko delo je bi'o zbiranje besednega togastva poljskega jezika. Izdal je obširen Slovar poljskih narečij v šestih delih (Krakov 1900 - 1911). sestavil v družbi z A. Krynskim in W- Niedž-wiedzkim monumentalen Slovar poljskega jezika v osmih zvezkih (Varšava 1900-1927), bil dolgoletni urednik narodopisnega lista Wila in se proslavil kot pionir poljske tu-ristike. Ob slavnosti so vzidali spominsko ploščo na rojstni dom v Varšavi. S. B. RUSKI KNJIŽNI TRG Po podatkih, ki jih priobčuie moskovski »Knižnaja letopis« je bilo lani na celotnem sovjetskem ozemlju tiskanih 42.378 knjig (6000 več nego 1. 1934). Sicer je tw znašala knjižna proizvodnja v sovjetski uniji 1. 1931 že 53.000. Po I. 1928. je sovjetska unija na prvem mestu v mednarodni knjižni proizvodnji, zlasti še v zadnjem času, ko nemške knjižna proizvodnja stalno nazaduje. Prava Rusija je bila lani udeležena z 32 milijoni, druge zvezne те-publike pa z 10 milijoni knjig v 50 jezikih. Najvišja naklada je dosegJa leni 2.5 mil. izvodov. — Nedavno se je bavil nadzorni odbor pri svetu ljudskih komisarjev s številnimi nerednostmi v državnih izložbah in na knjižnem trgu. Odbor je ugotovil velik nered v knjigotrštvu po me?Hh in vaseh. Nihče se ne aan'me, kaj ljudje bero in kakšne knjige bi bile potrebne. Po vaseh vevliujejo knjige, ki jih niihoe ne razume. Država ima veliko škodo zaradi korupcije in brezvestnega dela uradnikov v državnih založbah. Te škod« znaša v zadnjih treh letih 72 milijonov rubljev. NOVE KNJIGE IN REVIJE IVAN ZOREČ, STISKI TLACAN (Slovenskih večernic 88. zvezek. »Belih menihov« 3. knjiga. Družba sv. Mohorja 1935) IVAN ZOREČ Pred menoj leži že tretja knjiga stiške epopeje. Avtor nas vodi v leto 1573, ko Je huda lakota ječala po deželi. Torej v dobo drugega velikega kmetskega upora. Glavnega tega dogodka sicer ne vidimo, pač pa raznotere prigode in priprave zanj. Pisatelj spretno prehaja od epizode do epizode: v gradnji, v kompoziciji je močno napredoval. Celo vrsto zgodovinskih podrobnosti je nanizal ob glavni pripovedi: tu nastopajo luterani, glasbenik Gallus-Petelin, škof Sladkonja itd. Učinkoviti prizori so n. pr. z graščakinjo, ki da do krvi bičati tlačana in jo potem medved raztrga; človeka v jelenovo kožo zašitega vržejo psom in ti ga razmesarijo. Peter Klepec, zagoveden kot Hugojev Quasimodo, ubije izdajalca, itd. O Klepcu, ki mu je M. Ravnikar dal za rojstni kraj Čabar in ki je po narodni pripovedki na tešče naklepal Turke pred Dunajem (torej 1529 ali 1683), se mi zdi da je za Zorčevo povest ali prestar ali premlad: vendar na splošno čitateljev to ne bo motilo. Tudi tri sonca, znana iz Aškerčeve »Stare pravde«, so se tokrat pojavila menda par mesecev prezgodaj, česar večina bralcev ne bo zapazila. Zoreč veliko slavo poje belim menihom in po pravici: patri učijo, zdravijo, hranijo uboge tlačane. Kakor Don Kihot povsod zravna vajo kar je krivo (53). Skromni so, pitajo se le s postom (129). Pobijajo vraže... Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi oni krvavi pod kožo: prvi kmetski upor — ni li to značilno? — se je vnel ravno med stiškimi kmeti! Eden poznejših pri-orjev Je imel ljubavno razmerje s svojo hčerjo. Kmetsko filozofijo je pisec prav pogodil ko božjepotniki prigovarjajo molitvenemu Janezu: »Le ti nikar ne misli da ima Bog rad, če mu prav na dolgo nit vlečeš stok in jok svojih križev in nadlog. Ali je Bog tak topoglavec, da sam ne bi vedel, kaj in kdaj ti je treba« (119). Prikupna oseba je potepin desetobratski. Večkrat nas prijetno razvedri. Takole vleče svoje poslušalce: »Ko se nevarna vešča nameni mlest, si obuje dedčevake Škornje, gre. s kablico počene h kozi odzad in si v vsak škorenj brž vtekne po eno zadnjo kozjo nogo in med zobe kozji rep — zdaj Da uidi, koza, če moreš!« Kot realist je pisatelj moral pokazati гчгпо staro praznoverje. Staro? Ne, sodobno. Mar niso v Biuni — Italija! — še 1. 1894. sežgali čarovnico? In niso li letos v Mehiki vrgli na gorečo grmado 75Ietno starko, ker ji je krava povrgla tri teličke? ftedarstvo jo je komaj otelo smrti (Tribune de Genžve 20. VI. 35.). Ali pa v Nemčiji — Liineburg — spravili čarodejko pred sodišče, kakor so 11. nov. poročali ljubljanski dnevniki. Med vražnimi zdravili, ki jih rabijo Zorčevi tlačani, so tudi taka, ki spominjajo sodobnih izumov. Fant želi dati bolni izvoljenki korec svoje krvi: kakor da sluti moderno transfuzijo ali KUstner-jev serum (Žis, 9. XI. str. 195). A. Debeljak IZ ŽIVLJENJA DAV. JENKA V opombi 13a toga sestavka (Ž-is, knj. 19, str. 172) je namesto letnice 1870 brati pn»vi)bno 18(4) (objiaiva pesmi »Damočuitstvo« ▼ »Navicaih«), — Nekaj lažjiih tiskovnih napak y ćlamku ик»ге vtmLdo sam popraviti. PJC. TELEVIZIJA Ob priliki uvedbe prve javne televizijske oddajne postaje v Angliji se bavi revija >VVirelea VVorld« e cenami sprejemnih aparatov za televizijo (z Braunovo cevjo) ter prihaja do zaključka, da jih pod petdeset funtov šterlingov doslej še ni mogoče kupiti. Sicer obstaja upanje, piše, da se bodo »televizijski projektorji« v doglednem času Pocenili, toda spričo njih razgibanega sestava ni pričakovati znatnega padca cen. V okviru prve večje poskusne brezžične oddaje zvočnih slik z Eifflovega stoljia v Parizu je nastopil francoski violinski vir-tuoz. ki je po končanem prenosu kategorično izjavil, da je bil prvič in poslednič prestopil prag televizijskega študija. N navzlic obsežnim hladilnim napravam je bila namreč v študiju vročina, ki eo jo povzročile petkilovatne obločne luči. tako velika. da so se strune neprestano raztezale in da je nastalo na dragoceni violini polno razpok. V Londonu so opremili nekatere hiše v mestnem okraju Mayfair z antenskimi napravami. ki naj omogočijo vsem stanovalcem nemoten sprejem televizijskih oddaj. Nipotjska, ki v nobeni tehnični panogi noče zaostajati za Evropo in Ameriko, gradi v Tokiu obsežno poskusno postajo za televizijo. Angleški »Nacionalni laboratorij za fiziko«, ki ga podpira ministrstvo za zrako-plovstvo, proučuje že dalj časa problem o izrabi televizije za pristanek letal v megli ali v snežnem metežu. Osrednji smoter proučevanja je naperjen na izdelavo priprave, ki naj bi omogočila pilotu, da bi le-ta takoj po sprejemu radio signalov, ki mu razodenejo smer. v kateri je letališče, sprejel na sliki ali karti letališča svetlobno točko, ki bi mu označila točno lego in višino letala. Problem je sicer zelo težak, toda upanje je, da bo navzlic temu krnala ugodno rešen. Nemško ministrstvo za tisk in Propagando je izročilo prometu novo napol televizijsko napravo, s katero bo berlinska centrala brezžično prenašala pisma in dokumente 33 deželnim propagandnim uradom, ki so raztreseni po vsej republiki. Nova londonska televizijska oddajna postaja v AIexandra palači bo takoj po otvoritvi oddajala za daljšo dobo dnevno trikrat po Petnajst minut. Čeprav bodo imele oddaje spočetka še značaj obsežnejših poskusov, je vendar vodja B. B. C. (British Brodcastin? Corp.). Mr. Oprali P-^«' »-"H dvajset umetnikov, ki naj bi združeni tvo« rili prvi televizijski ojkeater. tata. F I L A T E L I J A Dobrodelne znamke pri nas in drugje Za velike F is in e smuške tekme v Inngbru-cku je avstrijska poštna uprava ponovno izdala serijo spominskih znamk. Znamke za naše razmere niso bile preveč poceni in so izšle v nakladi 70.000 Berii. Vse štiri vrednote so bile po evoji tehnični in umetniški izdelavi višek tega, kar se mora od znamke zahtevati Razen pri znamkah, ki smo jih dobili za obletnico atentata v Marseillu in ki bo bile vilic svoji nemogoči izdelavi hitro prodane, se je pri naših priložnostnih znamkah še vselej zgodilo, da bo ostale velike zaloge, ki so bile po krajši ali daljši dobi prodane za malenkostno ceno kakšnemu trgovcu, ali pa sežgane. O najnovejših avstrijskih Fisinili znamkah pa poročajo, da so se ljudje na Dunaju že zvečer, preden so jih začeli prodajati, zbirali pred glavno pošto in tam čakali vso noč, da ne bi ostali brez znamk. In to ni bilo samo nekaj ljudi, ampak dolga kača, ki se je vlekla do tretje ulice. Vsakdo izmed njih je dobil samo eno serijo spominskih znamk, pa so bile vzlic temu vse v nekaj urah razprodane. Kaj je temu vzrok in kako je mogoče, da se pri nas ne more kaj takega zgoditi? Najprej tole: Avstrijska poštna uprava je uvedla prakso, da izda spominskih znamk vselej zelo omejeno število. Naklada se giblje med petdesetimi in sedemdesetimi tisoči serij, kar je v primeri s številom reflektan-tov za te znamke minimalno število. Zaradi tega proda zanesljivo vse znamke in imajo te znamke med filatelisti veliko ceno, ker Bo pač redke. Zato se tudi tuji filatelisti za avstrijske spominske znamke vselej kar trgajo. Še važnejše je pa tole: Avstrijska poštna uprava se zaveda, da se spominske znamke praktično skoraj ne uporabljajo za franka-turo, oziroma, da pisem, ki so frankirana s temi znamkami, sploh ne bi bilo, če ne bi bile posebne znamke izdane. Zaveda se, da pomenijo spominske znamke stoodstoten zaslužek in zato tudi nekaj tvega za njihovo izdelavo. Najboljši avstrijski slikarji izdelujejo osnutke za avstrijske spominske znamke in najboljši tisk uporabijo zanje. Spominska znamka postane tako res spominska znamka, ne pa takšen zmazek, kakršne imamo pri nas navado izdajati. Spomniti se je treba samo nh, znamke v spomin tisočletnice hrvatskega kraljestva, na znamke za spomenik v Parizu, za mednarodne veslaške tekme in druge. Za take seveda ni zanimanja ne pri вав ne v inozemstvu. Med filatelisti je pač nekoliko več estetov, kakor mislijo naši poštni ministru Razne države izdajo ysako leto toliko lepih znamk, da se tujim zbiralcem ne zdi vredno trgati se za razne naše umetnine«. Pri nas pa je filatelija še premalo razvita, da bi mogla absorbirati velike ■ naklade grdih znamk. Z lepimi znamkami bi se najbrž zbiranje dosti bolj razširilo in korist od tega bi imela samo poštna uprava. O tem se je že dosti pisalo, toda vsi pozivi, vsi nasveti so bili klic vpijočega v puščavi. Stara nezmiselna praksa ве nadaljuje. Da bi si pridobili v ministrstvu nekaj ljudi, ki so imeli že kdaj opravka z znamkami in vedo, kako je treba znamke izdajati, to je očitno prevelika zahteva. Koliko pojma o filateliji in zmisla zanjo imajo tisti, ki odločajo o izdaji znamk, priča najlepše tole: Za mednarodne skakalne tekme v Planici, kjer se bo zbralo nekaj tisoč tujcev in ki bodo letos naš največji športni dogodek, so prosili prireditelji, da bi izdala poštna uprava vsaj eno spominsko znamko, ki bi se prodajala s pribitkom v korist naše Planice. Ker je bil rok za izdajo posebne znamke že nekoliko pozen, je bilo predlagano, naj izidejo znamke po 1 dinar v dnigi barvi s pretiskom »Planica 1936«. Zadeva je bila že skoraj urejena, nekaj dni pred tekmo pa so gospodje v ministrstvu odločili, da bodo dali za to priložnost — poseben žig s spominskim napisom. Ta odločitev je zbudila precej — smeha, ker med filatelisti pač ni nikogar, ki bi na take posebne žige še kaj dal. Nasprotno! Slovenske znamke, ki so dobile ob prvem obisku pokojnega kralja rdeč žig, eo manj vredne kakor navadne na pismih rabljene znamke. In zdaj si naša poštna uprava najbrž misli, da bo zaradi tega posebnega žiga prodala kakšno znamko več, kakor bi jih bila prodala sicer! Zato se ni treba prav nič čuditi, če slišimo pri nas tožbe zaradi zmanjšanja dohodkov poštne uprave. Če se bo dosedanja praksa nadaljevala, izboljšanja najbrž še zelo, zelo dolgo ne bo! R Nove znamke Češkoslovaška: Napovedana je nova serija dobrodelnih znamk. Vse znamke razen najvišje vrednote po deset kron, ki bo imela sliko novega predsednika Be-neša, bodo kazale razne čel. pokrajine. Madžarska: V kratkem bodo izšle nove znamke za zračno pošto. Avstrija: Za smučarska tekmovanja FTSe so izšle posebne priložnostne znamke po 12, 24, 35 ln 60 grošev. Znamke ae prodajajo po dvojni nominalni cent ZA LJUBITELJE CVETLIC CVETLICE V MARCU Ko prično v marcu naše sobne rastline spet brsteti. potrebujejo tudi več »ode nego pozimi. Zalivati jih moramo tedaj £e-šče, posebno pa tiste, ki jih sedaj pism"> prejadili in ki jim korenine zato zavzema- jo razmeroma mrnogo prostora v lončku. Čim topleje je v sobi tem pogosteje jih moramo zalivati A še bolje je postaviti vsako rastlino, ki je sedaj nismo presadili, vsak teden enkrat v vedro, v katerem stoji voda nekaj višje nego rob lončka. Da se morejo rastline dobro napiti, jih pustimo toliko časa v vedru, dokler vstajajo zračni mehurčki v vodi Rastline bomo postavili na ba'lkon šele potem, ko minejo trije »ledni možje«, torej v sredini maja A škoda bi bilo. če bi ostali naši balkoni dotlej brez rastlinskega okrasa. Zato moramo obnoviti po možnosti že sedai zeirHio v zabojih na balkon;h ali na nrimešamn lansk' zemlji vsaj del nove zemlje Potem vsnii-'mo ^anio prav let>° spominčice al' mačehice Te se Kodo kmalu razcvetele, tudi če bi vmes prišlo ka' ^едаа in mraza Morda irn.a* na balkonu tudi zaboje г IsnrtKrn bršlfanom divio trto ali drugimi p'ezalkemi Preden ттЛлејо te rastline ?nr»va poganjati. Wei sedi i je dob-o po-zaniV. Njih lanske poganike je treba boli ali mani obrezati nreosHle ve-ie pa enakomerno raz^elirtri ob šnAlirjih in jih rvri trditi z ličicm TWo bi" preveč dela, če bi hoteli »Hnavlia.tf vsako leto zemljo v teh zabojih. Zemlja o«tare lahko no vej let nespremenjen«, A ker notreVi;e?o te rastline vedno do«K brane ndstr*-"imo чвај donai« nUet zemlie. kolikor to doiui- sčajo korenine, in jo nadomestimo s svežo, hranilno zemljo, ki ji za vsak zaboj primešamo pest rožnih oatružkov. Zaboji, ki so že poškodovani, se morajo sedaj popraviti. Sedaj nam je mogoče s sadilkami pomnožiti tudi Število naših zelenih hišnih prijateljic. Vrtne lipe. fuksdje, pelargonije. in hortenzije zrase jo kaj rade ia. sadik. Odrežemo jih z ostrim nožem tik pod listnim pecljem in jih položimo čim bliže k robu lončka, ki smo ga napolnili e peščeno zemljo. Če poveznemo kozarec nad ta lonček, se bodo sadike tem hitreje zokoreni-nile k> postale samostojne majhne rastline. PRAKTIČNE NOVOTE Kolumbovo jajce V gospodinjstvu imamo vse oblike sit, okrogle, četverooglate, velike, male. Toda doslej ni bilo nobenega, ki bi jih rabil za iz- livanje omak iz ponve v omačnieo bret nezgode. Sedaj pa imamo »jajčasto omačno sito«. V lepo pocinjeni izvedbi ima ob Široki strani držaj, na nasprotnem robu pa dve trdili opori, e katerima etoji sito trdno na omačnici. Sito je e tem dovolj globoko v omačnici. da ne more pri vlivanju omake nič na nepravo pot. ns mizo. na tla. na obleko ln na roke. Zakaj niso te praktične ln tako preproste naprave izumili že prej, ko eo jo vendar potrebovali? Mora biti pač vedno nekdo, ki odkrije »Kolumbovo jajce«, нз \ a h as PROBLEM 151 Druga nagrada na turnirja Leipz. Zeitungc 1934 a b c d e T" £ h 8 fg) ' Ш jjj jg§ 8 7 ■ Ш jjj i fJJ 7 6 m m f§p jjjj 6 5 B Ž j§f B i jjj 5 4 ■ i m jjj 4 3 §JJ s Jj mm 3 2 * ■ - j m ш fJJ 2 1 Mm Ш ш mm ШШ UP 1 a b c d e f sr h Mat t treh potezah Rešitev problema 150 L Te8—c8. ZA BISTRE GLAVE 212 Koliko otrok? Neka dama je vprašala majhno dekletce: »Koliko otrok je v vaši h:ši?« Deklica je odgovorila: »Imam enako število bratov in sester«. Nje bratec pa je dejal: »1тади dvakrat toliko sester, kolikor bratov«. Koliko je bilo otrok? 213 Kriza ▼ trgovini Nekega dne je nekdo vprašal trgovca, da-ld ima mnogo kupcev in trgovec j« žalostno odgovoril: »Da, imam jih trikrat toliko, kolikor sem jih izgubil«. Ko ga je drugi vprašal, koliko jih je izgubil, je trgovec dejal: »število izgubljenih kupcev pomnoženo z eno šestino preostalih, vam da produkt, ki j« enak številu kupcev, kolikor sem jih imel preje«. Koliko kupcev je trgovec torej izgubil itn koliko mu jih je še oetalo? 214 Živinorejcev račun Neki živinorejec je dejal: »Na svoje tri pašnike pošiljam poleti svoje krave. Prvi pašnik ima površino 3 in ena tretjine ara in zadostuje za 12 krav 4 tedne. Drugi pašnik ima površino 10 arov in njegova trava zadostuje za 21 krav 9 tedmov. Tretji pašnik pa meri 24 arov. Koliko krav se lahko pase na njem 18 tednov?« 215 Pešec in cestna železnica Pešec gre vzdolž tira cestne železnice. Vsakih 12 minut ga prehiti en tramvaj, vsake štiri minute g« en tramvaj sreča. Pešec in tramvaji se gibljejo enakomerno. V kakšnih presledkih si tramvaji slede? Rešitev k številki 210 (Lovtea in psi) A je imel sedem peov, B 5 psov. Rešitev k številki 211 (Raznovrstna delitev) Vsakega izmed petih sadežev je mogoče dati obema osebama in dobimo tako 25 možnosti, te pa odštejemo obe možnosti, po katerih dobi ena izmed oseb vseh pet sadežev, ostane 23 možnosti. IGRA S KAMENČKI Vzemite tri g radii ne kameiiJke, kakršne kaže slika 1. Koliko različnih vrst lahko napravite z njimi? Drugo vprašanje: Koliko različnih vrst pa lahko napravite s petimi kamenčki v oblikah, kakršne kaže slika 2? SUka 1 L Slika 2 Za pravimo rešitev razpisujemo nagrado v obliki slovenske kniige. Rešitve ie treba poslati najkasneje do 24. t. m. na uredništvo »Življenje in sveta.« Pravico do nagrade imajo samo naročniki. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON 6T. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKA.R — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERftEK Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznaSalclh dostavljena Din 5.—. j