17. štev._V Kranju, dne 29. aprila 1905. VI. leto.
GORENJEC
— Političen in gospodarstvi list. =
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pel leta 2 K, za Četrt Uredništvo in upravn istvo se nahaja v nisi sL 106 nasproti župni leta 1 K. Za druge države stane K 5*60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, narocbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat primeren popust naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se vračajo.
tmt^t^0^^tj i%^<^^^%^^a»i^v>^^V^s^»y t&00*& »i^>»s^M>*^ss^»»a^^a»s«>*M>«J«l^*»»*^Mi^ I ^^^sv^M^a^a^s^sj^^ss^M*"***
„Vsi Slovenci na krov!"
Ko začnejo pihati od naših Karavank gorkejši vetrovi, ko se prikazuje na njih robovih zelenkasta barva, ko se oglasita lastovica in kukavica, je goto\o, da imamo zopet zeleno spomlad. A z isto siguiuosljo vemo, da, če «Slovenčevi» uredniki razobesijo v predalih svojega lista narodno zastavo, se je vnovič ponesrečil poskus, zabiti klin v vrste nurodno-napredne stranke. V sredstvih, ki naj peljejo do tega cilja, <Slovenec> ni bil nikdar izbirčen. Pred leti je upal, da to doseže po Viljemu Pfeiferju, pozneje se je zanašal na Jožefa Pogačnika, popolnoma prepričan je bil, da mu pomaga Franc Suklje, a vse nade so se izjalovile. V dosego tega smotra se je pokrila med zadnjim zasedanjem deželnega zbora vsa obstrukcija s trobojnimi zastavami in najzadnji in morda najsmešnejši poskus se vrši ravno sedaj ob priliki volitve v velikem posestvu.
Katoliško-narodna stranka je ponudila napredni stranki brez vsakih temeljnih pre-memb v težnjah obeh strank kompromis ob priliki volitve dveh novih poslancev v velikem posestvu. Ker imajo Slovenci že sedaj v deželni zbornici dvotretjinsko večino, je ta volitev v narodnem oziru neodločljiva. Po-nudeni kompromis bi imel torej le pomen, da bi narodno-napredna stranka snedia svojo
PODLISTEK.
Milijon.
Napisal V. Konec.
Francoska je morala po nesrečni vojski 1. 1870/71 Nemčiji plačati vojne odškodnine 5 milijard = 5 tisoč milijonov frankov. Ako si mislimo kocko, ki bi imela vrednost 5 milijard in bi bila tista kocka zlata, bi imela njena stranica 4 m 2 dm 7 cm dolžine, kocka pa bi tehtala nič manj kaktr 1,451.613 centov. Toliko zlata pridela vseh pet zemeljskih delov nekako v sedmih letih ali '/, vsega zlata, kar se ga je nakopalo v zadnjih 400 letih na celi zemlji. Ko bi hoteli prepeljati vse to zlato po železnici, potrebovali bi nič manj kakor 182 vagonov, katerih vsaki bi dobil poprečno 75 centov.
Jako zanimiv primer je sledeči: Anglija ima dolga 15 milijard kron. Kolik premer bi imela krogla iz čistega srebra, da bi bila toliko vredna? Premer bi ne bil nič manjši kakor — koliko mislite? — celih 30 m. Mislimo si to množino srebra naloženo v vagone I Ako
besedo nasproti velikemu posestvu in — ko bi sploh za sedaj še ne bilo izključeno, da prodre v velikem posestvu slovenska stranka, da pomaga narodno-napredna stranka klerikalni do tako zaželjene rešitve, in si sama dene vrvico okoli vratu — torej, da izvrši političen samomor. In ker narodno-napredna stranka ni šla v to past, zato beremo vsak dan v .Slovencu*: Vsi Slovenci na krovi Liberalci so Švegljevi hlapci, izdajalci so. Mi smo edina narodna slovenska stranka, liberalci so se prodali Nemcem, ni izgubljeno še slovenstvo, če se vsi pravi Slovenci zberejo okoli našega lista i. t. d.
Kak pomen pa ima tista trobojnica, ki vihra nad <Slovenčevo> redakcijo? Ta trobojnica ima včasih nekaj obsega, včasih prav nič, vedno pa je sredstvo in nikdar cilj, ker to pri klerikalni stranki biti ne sme.
•Slovenec* se s ponosom imenuje organ katoliško-narodne, torej na verski podlagi stoječe stranke. Tako stranko imamo ne le na Kranjskem, ampak tudi drugod. Nahaja se zelo močna katoliška stranka v nemškem državnem zboru, v francoskem parlamentu, v Budimpešti, na Dunaju, v Gradcu, v Zagrebu. In kaj imajo skupnega vse te stranke? Da so katoliške, to je mednarodne, kar izključuje specijelno narodno stališče. Vse le stranke so velika ali mala sredstva v svetovni organizaciji rimsko-kato-
ima vsak vagon 8 m dolžine, bi potrebovali nič manj kakor 15.000 vagonov, kar bi ,dalo dolžino vlaka 120 km ali štirikratno daljavo iz Kranja do Ljubljane.
Pojdimo naprej do bilijona, ki je jednak milijon milijonov! Mislimo si človeka, ki bi štel danzadnevom, letozaletom vsako sekundo enoto. Koliko let bi potreboval? Celih 31.709 let 289 dni 1 uro 46 minut in 40 sekund bi moral revež šteti, da bi prištel do bilijona.
Človek bi mislil, da bi se s prav malimi telesci vendar dal bilijon skupaj spraviti. Vzemimo pšenična zrna. 26.000 zrn tohta 1 kg, v en vagon bi jih šlo najmanj 859, da bi naložili cel bilijon zrn, bi potrebovali samo 4525 vagonov. Ako bi stali ti vagoni v vrsti, bi potrebovali celih 7 ur, da pridemo od prvega do zadn.Vgn.
Se nekaj primerov! Ako igramo štirje tovariši «whist», dobi vsak 13 kart. Kombinacije nas uču, da se da 52 kart razdeliti na 53644.737765.488792.839237.440000 načinov. Kdo je tak, da to število izgovori? Koliko
liške cerkve, ki ima smoter razširiti in obdržati svojo nadvlado v vseh delih sveta. Katoliško-narodna stranka na Kranjskem je sicer ]e majhen atom k tej organizaciji, zaraditega pa tembolj podvržena splošnemu načelu.
Če govori kak rimski prelat o izveličanju duš, ima pri tem popolnoma konkretne cilje pred očmi. Tem prelatom je popolnoma vseeno, v katerem jeziku prepevajo pobožne ovčice pri procesijah, samo na tem jim je, da so te procesije dobro obiskane; prav nič se ne brigajo za to, v katerem jeziku plačuje naš kmet za časne in večne maše, za očenaše, odpustke, za plašče, zvonove, krste, pogrebe, razne blagoslove, samo da plačuje. Zaraditega sme vsaka katoliško - narodna stranka biti le toliko narodna, kolikor se zlaga, kolikor služi narodnost interesom cerkve in ne za pičico več; slovenska katoliško-narodna stranka sme biti le toliko narodna, kolikor dovolijo to slovenski škofje, oziroma rimska kurija, in to je zelo malo, veliko premalo, da bi narod mogel živeti od tega. In po tem načelu se je ravnala vedno katoliško-narodna stranka na Kraojskem. Pred par meseci se je bil ljut boj za občinski zaslop v Teharjih, ki je po prebivalstvu slovenski, kjer pa imajo Nemci vsled bližine Celja in vsled tam naseljene nemške industrije velik upliv. V tem boju se je odlikoval po delavnosti in požrtvovalnosti slovenski liberalec, ki pa 'Slo-
jih je, ki si to število morejo predstavljati?Nič. Izkusimo si gornje število predočiti na drug način! Ko bi bilo celo zemeljsko površje, torej vse gorovje in vodovje s samimi igralnimi mizicami pokrito in bi vsaka mizica z vsemi 4 igralci zavzemala smo 1 m1 površja, bi tre-balo, ako se vsakih 5 minut pri vsaki mizici enkrat igra konča, 1000 milijonov let, predno bi se dovršile vse mogoče kombinacijo z 52 kartami.
Se en sam primer, potem končam. Indijski kralj Sebram je ponudil izumitelju šaha Sessa Ebn Daherju, da si sme sam izvoliti nagrado. Kaj si je izvolil? Za prvo polje šahove deske naj mu da L zrno, za drugo 2, za tretje 4, za četrto 8 i. L d. Ko se je to seštelo, dobili so grozno število 18446744073709551615 zrn. Ako bi to množino nasul po površju zemlje, bi bila ista 9*14 mm na debelo pokrita. Za isto množino bi po prejšnjem računu trebalo 83.472 milijonov vagonov; dolžina tega vlaka bi bila nad 66 milijonov km, ta vlak bi mogli okoli ekvatorja samo 16 Vi kral opasali
vencu* ni po volji. In ravno v tem hipu je vtaknil «SIovenec» svoj nos v zadevo, ki ga pravzaprav malo briga, ter brskal kakor kak reporter graškega «Tagblatta», brskal in dregal v to zadevo ter izkušal omajati upliv dotič-nega agitatorja. Ali k sreči je bila teharska duhovščina pametnejša od ljubljanske, in na ta način odstranjena nesreča, da obdrže Ntmci teharsko občino v rokah. In kaj opazujemo na Jesenicah? Izjavljamo enkrat za vselej: stranka, ki trpi v svojih vrstah tak eksemplar, kakršen je jeseniški Zabukovec, stranka, ki zagovarja pred svetom tako stališče, kakršno zavzema ta župnik v jeseniškem boju, stori najbolje, da o narodnosti molči.
Naše stališče nasproti slovensko-nemški zvezi na Kranjskem je znano, mi jo ne smatramo za najboljšega izmed vseh obstoječih svetov. Ali, dokler je ta zveza edino sredstvo, ki zabranjuje klerikalno gospodstvo na Kranjskem, ki zabranjuje dotiko gotovih prstov z deželnimi financami, tako dolgo smatramo to zvezo za rnanje zlo za deželo.
In kar se tiče narodnosti, smo mnenja, da bi v tistem hipu zapel slovenstvu mrtvaški zvon, ko bi se vsi Slovenci zbrali na «SlovenČevem» krovu.
Dopisi.
Danec pri Kranju. Svoja občinska pota smo zopet enkrat spravili v red; so tako-rekoč posuta kar s štruklji. Navzočega ni bilo našega občinskega očka, ker naš občinski ata se jako malo zmeni za občino, čeprav je bil zato izvoljen. Pri prihodnji občinski volitvi bodemo morali gledati na to, da dobimo drugega občinskega moža, ki bo bolje skrbel za nas občane, kakor pa naš očka Bajt, da ne bo spal, kadar začne kak njegov privrženec delali bisago pri občinskih potih. Na tej poli, ki pelje iz Klanca proti vasi Huje, je nek njegov pristaš, ki se kliče na ime podomače Pinc, zasadil živo mejo tako blizu občinske poti, da bode, recimo čez pel let, tovorni promet popolnoma oviran na tej poti, ki je že sedaj tako ozka, da se dva tovorna vozova komaj izogneta. Očka Bajt seveda ne vidi, da bi zabranil to stvar. Gospod Tomaž Pavšlar je ob svojem travniku na Klancu tudi zasadil živo trnjevo mejo, pa pri tem se je držal občinskih predpisov, ker je zasadil mejo poldrugi meter proč od občinske poti. Klanska klerikalna garda tako trobi v en rog, zategadel očka Bajt ne bo
V zgornjih slučajih se je vsaj deloma dalo predočiti grozno število bilijon, ako pa vzamemo matematični izraz 10(u ,0) — (1010)w. 10'« da = 10 milijard, t. j. 10.000 mihjo-nov; tukaj bi bilo 10 ničel in enota. Sedaj pa treba se to število 10 krat kot faktor vzeti, t. j. množiti bi se moralo 10.000 milijonov X 10.000 milijonov X .... i. t. d., to vse bi dalo enojko ;n 10 milijard ničel. Ako gredo 4 številke na cm, bi bila njih vrsta dolga 25.000 km, torej lisočkratna daljava iz Kranja v Ljubljano.
Iz teh vrst razvidimo, da ne smemo kar tjavendan hlastiti z milijoni, kakor neki gospod, ki je pravil, da je služil pri gospodarju, ki je premogel nič manj kakor 500.000 milijonov, pa ga vendar ni silil k plesu.
ukrenil ničesar zoper to. Občinski predpisi so enaki za vsakega. Ko je g. Pavšlar ogradil svoj travnik na Klancu, je prišel takoj občinski ogled na lice mesta. Pinc misli, da ima vse prosto, ker je bil prejšnji občinski mož. Vsakdo pač ve, da so občinska pota od vseh, ne pa samo vaša. Ta mož dela po svoji glavi meni nič tebi nič, ker ni vprašal nikogar, Če sme mejo saditi tako blizo pota. Gosp. Pavšlar, sedaj je prilika, da se zabrani stvar, kajti potem je zamujeno. Meja se mora odmakniti od pota proč, kajli pride spravljanje sena in pot mora biti prosta. Mislimo, da bo to za sedaj zadostovalo; sicer pa na svidenje!   Napredni občani.
Iz Mavčič.   «Lažiljub» prinaša od 20. aprila t. I. polno laži ter lažnivi dopisun navaja, da smo liberalci prav zgodaj začeli s silno agitacijo  delali za občinsko volitev. Kakor tat, ki se hoče rešili, vpije s preganjalci vred: Primite ga, zgrabite ga, pokradel je, tako ta dopisun, ki nam je dobro znan, kako perje da nosi, zvrača z vso zvitostjo na nas nesramno agitacijo, katero so uprizorili naši klerikalci pred volitvijo, ter hoče tako oprati svoje podrepnike in jih rešiti pred svetom sramotnega dela, katero so izvršili. Mogoče, da drugod to verjamejo, v naši občini pa nikakor ne in je dopisun sam sebi dal zaušnico. Pribita in dokazana islina je, da so naši polimanci že dva meseca pred volitvijo začeli silno agitacijo z vsemi mogočimi sredstvi, kar se lahko dokaže s pričami. Zbobnali so pa tudi zadnjega volilca ali volilko v domači občini, kakor tudi izven občine skupaj. Dokaz temu, ker so imeli vo-lilce iz Dragočajne, namreč Bezgovga Šimenca, potem iz Zbilj in Zej, kar jih je mogel dobili naš župnik s pomočjo smlešktga kape-lana.  Kuraltov švoger iz Godešča je tudi prišel in, kar je bilo volilk v Skofji Loki, ki imajo v naši občini posestva, so dobili naši črni bratci od nežnega spola vsa pooblastila, kakor tudi volilca od Sv. Duha, katerega jim je na volišču mačka snedla. Zabnico so naši črnuhi izpustili, ker tam jim je grozdje pre-kislo. Zato pa so pobrali volilce v Stražišču, na Gašteju, Gorenji vasi, Besnici in še celo Ljubljančana so dobili. Delali so z načelom: Pomagaj, kar pomagati more. Nasprotno se od naše strani agitacije, izvzemši zadnje tri dni, nihče ni udeležil ter se je le zadnja dva dneva opozorilo nekaj voiilcev, naj pridejo volit in kar so ludi sami od sebe radi storili brez vsakega nasilstva. Nadalje navaja nek drugi dopisun v «Lažujubu» predrzno laž, da nas je klerikalni zmaj tako splašil in premikastil, da se tri dni nismo zavedli. Nasprotno, resnica je le to, da se vaši klerikalni agitatorji še danes sramujejo grdega nasilstva, katero so izvrševali. Upoštevali so pri agitaciji, da je denar gnada božja na tem svetu ter mnogo dosegli s tem sredstvom, kar se drugje ni dalo doseči. Če ni pomagal posojeni, je pa pomagal dani denar, da je moral iti marsikateri volilec proti svojemu prepričanju z vami na volišče. Vaši klerikalni agitatorji so prisilili več voiilcev z grdim terorizmom in s pomočjo župnika jemali ljudem svoje prepričanje. Krasne lavo-rike sta si pridobila z agitacijo Kuralt in Žihern in opravljala Bogu dopadljivo delo, ker sta na dsn volitve že pri rani uri ob štirih zjutraj terorizirala volilce na I'odreči in ker njuno nasilstvo ni držalo, jima je na pomoč priskočil bogati Južnovc, da so tako
ukrotili marsikoga, ki ni bil nikdar voljan iti z vami volit, temveč se je moral udati grdemu nasiistvu. Konec prih.
Tedenski politični pregled.
Prihodnje usedanje državnega rbora.
Dunajska «Neue Fr. Presse» poroča, da je vlada sklenila, da ne bo zasedanje državnega zbora trajalo preko konca meseca junija oziroma začetka julija. Zato se bo drugo čitanje proračuna vršilo šele na jesen, ko se zopet otvori novo zasedanje.
Pogajanja zaradi spravnih reform, ki naj jih sklene češki deželni zbor, so se začela dne 27. t. m.
Kriia na Ogrskem. V političnem položaju vlada popolni mir. Govori se, da je pl. Szell te dni poklican k cesarju, da razloži znani svoj predlog in koalicijski program za rešitev krize.
Za spomenik Strossmaverja. Kakor se poroča iz Zagreba, se ustanovi tam poseben odbor, kateremu bo nalog postaviti Strossma-yerju spomenik. Na čelu odbora bi stala kon-tesa Jelačiceva. Odbor bi sestajal iz odličnih dam in gospodov. Pokroviteljstvo bi naprosili pri banovi materi Gabrieli grofici Pejačevic-Viroviličkoj. S svoto 50.000 K bi se postavil spomenik v Zagrebu, poprsja pa v Oseku in Splitu. Drugih 50.000 K bi se porabil za umetniško sekcijo v akademiji ali vseučiliški biblioteki. Zagrebški mestni zastop da baje v to svrho 20.000 K.
Bosanska vlada je odpravila mnogo ne-dostatkov glede davčnega sistema. Albori je izdal razglas, ki ustavlja dosedanji način izterjanja desetine, ki zastopa v okupiranih deželah zemljiški davek. Letno interventno desetino so nadomestili z desetinskim pavšalom. V enajstih paragrafih so odrejene nove ustanove. S tem je bosanska uprava odstranila pr tožbe, ki so trajale gotovo že stoletje.
Nota jezikovna pridobite? Poljakov. Vsled opelovanih želj. ki jih je izrekel gališki deželni zbor pa tudi poljski klub državnega zbora, se razširi raba poljskega službenega jezika pri orožnikih v Galiciji. Brambovski minister izda v najkrajšem času načrt tozadevne službene predloge.
Položaj v MacedonijL Velesile, med njimi tudi Avstro - Ogrska in Rusija, so sprejele po Angliji predlagano reformno kontrolo za Macedonijo.
Nemčija in Vatikan. Med Vatikanom in nemško vlado se vrše zopet pogajanja, kijih vodi osebno cesar Viljem vkljub temu, da potuje po Siciliji baje le radi zdravja. Pogajanja merijo v prvi vrsti na to, da se ustanovi v Berolinu diplomalično zastopstvo za Vatikan. Dosedaj se ni moglo doseči sporaz-umljenje. Nemška vlada namreč želi, da se ustanovi v Berolinu papeževa legacija, a papeževo državno tajništvo zastopa stališče, da ugled katoliške cerkve brezpogojno zahteva, da se ustanovi nuncijatura.
Delcasse, francoski zunanji minister, je bil podal demisijo, ali pregovrili so ga, da ostane še nadalje minister zunanjih poslov.
Združenje Krete s Orsko. Iz Rima se poroča, da so angleški, francoski in ruski poslanik v sporazumu z italijanskim ministrom za zunanje stvrari sklenili, da je združenje Krete z Grčijo nemogoče. Ta sklep se naznani vele-vlastim in grškemu princu Juriju. Tuje vojaške čete so zasedle važne točke na Kreti.
I. priloga „Gorenjcu" št 17 iz I, 1905
Novice iz Poljanske doline.
— Cerkev bodo prodali naVolči. Cena in vse drugo se objavi drugič, vendar že danes opozarjamo na ti redek dogodek v naši deželi, Se bolj v naši dolini. Cerkvica je posvečena sv. Juriju, čegar slika je še dobro ohranjena in bi jo znal kupiti morebiti sam škof za svoje zavode. Tedaj več in natančneje o razglasu prilično.
— Da cerkev na Volči prodajo, dovedlo je ljudi-soseščane to, ker so izgubili običajne maše. Se samemu patronu sv. Jurju so jo odvzeli in zakaj ? Plesali so na velikonočni pondeljek. V torek je bila oznanjena maša ob 9. uri pogojno, če ne bo plesa. Pa bodi kakorkoli, mladi svet, vroč in nemiren v nogah, se ni mogel zdržati, da bi opustil to starodavno navado. Plesali so in zaplesali mašo. Naš kapelan, da bi prišel do resnice, H je vreden še sv. Jur maše ali ne, poizvedoval je v torek zjutraj in izpraševal ljudi. V»akemu se je to zdelo že prt neumno in mu odgovoril, da ne ve. Nazadnje naleti na cesti proti Volči na nekega bolj starega fanta in se ga loti z besedami: So plesali vč-rj? Jaz nič ne vem! Kapelan osorno: Kdo bo pa vedel, če ti ne? Ta še bolj osorno: Se niso mogli vzdržati! Klenk, klenk kmalu na to v zvoniku sv. Martina v Poljanah in ljudje so zastonj čakali ali kakor se pravi: Baba čaka, maše ni!
— To jc tedaj povod, da se izgubili mašo in cerkev je zdaj brezpotrebna in gre naprodaj in se proda pod vsako ceno. To malo veselja, ki ga imajo ljudje, še tega se jim ne privošči. Ko se pa drugod z nožmi obdelavajo v cerkvi, je pa vse dobro in nima nobenih nasledkov. Tu pa to nepotrebno be-ganje ljudstva, nepotrebna jeza in sovraštvo. Težko, da bodete na ta način utrdili vero. Salamensko mora že stali na slabih nogah, če ji že preti navaden krmčki ples spodnesli stebre. Zakaj pa ne prepoveste plesa v mestih? Zato, ker bi bilo zastonj, vse bi se vam smejalo. Neumno ljudstvo obdržimo na verigi, si mislite. Ko bi ga še za časa bire in darovanj pustili pri miru. To bi bilo popolnoma umestno. No, pa saj so mladi duhovni gospodje sami na velikonočni pondeljek po stari navadi malo pofantovali. Kar sebi privoščite, privoščite še drugim. O tem bi nam vedel povedati, kako prijetno se jc tnalo razveseliti in spozabiti na vse skrbi Zepanov Jože. Ta prihodnji profesor v škofovih zavodih in mašnik po božji volji se je guncal ta večer domu, ko je urca bila dve ali tri. Mi mu ne zamerimo, a naj še pusti in privošči tudi drugim kaj malega.
JCoviČar.
Osebna Test Gospod Josip Pristov, župnik v Kibnem pri Bledu, je imenovan župnikom v Horjulu.
Seja kranjskega občinskega odbora od
28. t. m. Zupan poroča, da se je deželni muzej pismeno zahvalil za brezplačno prepustitev izkepnin. Nadalje naznani, da je nočni čuvaj J. Naglic napovedal službo. Župana se pooblasti, da začasno nastavi drugo primerno osebo. — Glede cene govejega mesa se prepusti občinskemu predstojnišlvu, da napravi še nadaljne primerne korake. — Občinski odbor ne ugovarja prošnji Ivana
Novaka, za gostilniško koncesijo v hiši št. 7 in prošnji Emila Brandla, za koncesijo točenja desertnih vin. — V svrho regulacije pokopališke cesle se sklene od posestnice M. Pavšlarjeve kupiti nekaj njej lastnega sveta. Občina prispeva v ta namen K 400.—, nekaj pa olepševalno društvo. Nato župan zaključi sejo.
..Slovencev" novičar iz Kranja se v sobotni številki cSlovenčevi» zopet zaletava v <Krcdilno društvo* v Kranju, kakor sam misli. K' r smo pa v predzadnji »Gorenjce vi» številki natanko pojasnili dejstvo, da (Kreditno društvo* ni ustanovljeno kot konkurenčno podjetje «Mestni hranilnici*, in ker novičar obljubuje, da bode še govoril, ne zdi se nam vredno sedaj odgovarjati na njegova (nepristranska* izvajanja; počakati hočemo, da se vendarle enkrat (izgovori*. Svetujemo mu pa, da se nekoliko bolj informira v celi zadevi, predno bode še govoril.
Opozarjamo na današnjo \ e<e ico s plesom, katero priredi narodna čitalnica v Kranju.
Gosp. dr. J. Debevcu smo v zadnjem (Gorenjcu* nehote delali krivico, katero danes radovoljno popravljamo. Vsled nejasnega, nam poslanega poročila, srno namreč pisali, da je dr. Debevc v Votlem pridigoval zoper (prepovedane časopise* in prigovarjal možem, da naj opuste naš list. Resnici na ljubo konšlatiramo, da to ni bil dr. Debevc, marveč c. kr. profesor gosp. dr. Janez Gnidovec, ki hodi ob nedeljah in praznikih opravljat službo božjo v Voglje (ne v Voklo). Omenjamo le še toliko, da je dr. Gnidovec že (štrajkal*, ker se Vogljani niso hoteli pokoriti njegovim zahtevam in da je celo pri eksercicijah na tukajšnji gimnaziji pridigoval zoper takozvane (prepovedane časopise*. In potem se (Slovenec* še čudi, ako se kranjska gimnazija smatra za klerikalno!
Danes meni, jutri tebi. Slavno uredništvo! Blagovolite v vašem listu priobčiti sledeči uradni popravek; Na podlagi § 19 tiskovnega zakona podpisana zahtevata, da si. uredništvo sprejme na dopis pod vzglavjem (Danes meni, jutri tebi* v 15. štev. (Gorenjca* z dne 15. aprila t. I. nastopni uradni popravek: Ni res, da bi podpisana župnik Mrak in župan Burja z Boh. Bele, rada v svoji katoliški škodoželjnosti nesrečo, ki je zadela gostilničarja Trojarja, še povečala in ogrenila samo radi tega, ker noče trobiti v njihovi klerikalni rog; ni res, da sta ista tedaj c. kr. sodišču poslala zelo slaba izpričevala o njem. Res je, da farni urad in županstvo nista poslala c. kr. sodišču ne slabega in ne strankarskega izpričevala, ampak sploh nikakega izpričevala. Farni urad na Boh. Beli, dne 19. aprila 1905. Matija Mrak. župnik. — Županstvo na Bohinjski Beli 19./IV. 1905. Burja. (Opomba uredništva: Prosimo g. dopisnika, da nam pojasni, koliko je na tem popravku resnice.)
Lastna hvala, cena mala. Stara resnica je, da je najtežje občevali z domišljavim Človekom. Domišljavost je neke vrste bolezen, zato je treba domišljavce kolikor mogoče par-donirati, ker so res pomilovanja vredni bolniki, če je pa njih domišljija že tako bujna, da hočejo biti na vsak način hvaljeni tudi za največjo storjeno nerodnost, tedaj za nje ni boljšega leka, zlasti če postanejo v svoji bolni domišljiji celo zlobni, kakor da se jim pove vsaj nekaj resnice, sicer se je bati, da se ona razvije v stalno bolezen. Precejšnjo porcijo domišljavosti ima vsekako tudi novičar
iz Kranja, kar je posebno razvidno iz zadnje novice Slovenca« od minule sobote. Tam namreč le deloma in to popolnoma pristranski poroča o bospitacijah, ki sta se vršili dne 13. t. m. v II. in IV. razredu ljudske šole v Kranju. V t. j notici se čudi nekemu naprednemu učitelju, ki je baje (popolnoma zavrgel moderni, biologični način pouka, ki se ga je posluževala gdč. predavateljica*, in se konečno povspne do uničevalne sodbe, da je dotičnik <pokazal s tem popolno nepoznanje pridobitev na polju šolstva*. Da bi pa imelo to natolcevanje več verjetnosti, je vtihotapil malo dni prej isti poročevalec na podoben način isto v uradni list (Laibacber Zeituug*. Vrzimo črez nastop gdč. predavateljice in črez ta (biološki* način pouka plašč krščanskega usmiljenja! Ne morda, ker hočemo biti nežnemu spolu še posebno odpustljivi, ampak samo zategadelj, ker smo polnega prepričanja, da celo stvarne kritike pri takih nastopih nikakor ne spadajo v politične liste, kaj še taki iz-zaplotni napadi, kakršnih se je poslužil kranjski novičar v obeh gori omenjenih dnevnikih. (Natančneje o tem govori današnji ,Uč.T.' Op. ur.) Kakšne cene je bil ta nastop in koliko pojma ima predavateljica o pravi biološki metodi, o tem ve pač dobro sleherni, ki je bil navzoč pri tem nastopu. Za nekaj pa smemo biti poročevalcu vendar prav odkrito hvaležni. Doslej smo namreč poznali gdč. predavateljico le kot vneto in (izborno* režiserko pri igrah, ki jih uprizarja pri nas takoimeno-vano (Izobraževalno društvo*, odslej pa vemo tudi, da stoji z vso svojo veliko učenostjo i v sredini konsorcija sobotnih (Slovenčevih* novičarjev. Sedaj nam je šele jasno, kdo je bil tisti, ki je dajal svoječasno (Slovencu* indirektne podatke za strupene napade, ko se je imela razširiti naša dekliška šola v šest-razrednico. Posamezni člani deške kakor dekliške šole so bili z istimi pač najpodleje napadeni. Da vemo to, je tudi nekaj! Če pa ne bo miru, bomo govorili (još jedan put*.
Torkov „Slovenec" poroča z opravičenim ogorčenjem, da ima blejska občina na svojem uradnem pečatu poleg slovenskega tudi nemški napis. Toda, kar vidi pri naprednem županstvu blejskem, tega ne opazi pri županstvu, katerega vsi odbjrniki pripadajo njegovi, to je (Slovenčevi* stranki. To je županstvo v Cerkljah. Uradni pečat cerkljanski nosi — akoravno na drugem mestu — nepotrebni napis: (Amtssiegel der Gemeinde Zirklach*. Prvič: Čemu je treba nemškega napisa? Drugič: Čemu je treba pačili lepo slovensko ime (Cerklje* v nemško nerodo (Zirklach*, ko vendar ni bil v Cerkljah od pamtiveka še naseljen Nemec, ki bi ne umel tudi slovenščine, in ga tudi sedaj ni, ako bi se ga tudi iskalo z lučjo 1 Toraj proč z nemškim napisom na pečatu, proč s popačenko (Zirklach*! Proč tudi z nemškimi napisi na razpotjih! Človeku, ki razume vsaj malo nemščine in nemškega pravopisja, vstajajo lasje po koncu, ko bere pod napisom «pot v Dvorje* in (pot v Strmol*, (Veg nach Dvorje* in (Veg nach Strmol*! Dovoljujemo si staviti dvoje ponižnih vprašanj: Kje se je učil oni mojster, ki je slikal ta napis nemščine? Drugič: Kako more trpeti (zavedno* slovensko županstvo v Cerkljah tako popačen nemški napis na kazalu, ko niti pravilnega ne bi bilo potreba Učimo se od bratov Čehov, ki so med vsemi Slovani narodnostno najbolj zavedni!
Izvil bi 89 rad -Slovencev* dopisnik, ki je trdil, da je C. Pire po »Slov. Narodu* posneto notico »Razkrinkano društvo* ponatisnil, čeprav je bil Pire osebno informiran o Inžnjivosti dotične notice. Novičar se je bahal, da ima za to svojo trditev dokaz v rokah, a na naš poziv, da naj z dokazom stopi na dan, jc v sobotnem »Slovencu» rajše zlezel pod klop. Sedaj več ne govori o Pircu, marveč le še piše, da se je uredništvu «Gorenjca» pojasnila netočnost »Narodove* trditve. Ali se ne zdi dopisniku, da bi ravnal mnogo poštenejše, ako bi popravil storjeno krivico, kakor da sedaj zopet po nepotrebnem napada uredništvo »Gorenjca«, ki jc bilo ob času ponatisa one notice in izdaje dolične številke »Gorenjca* popolnem prepričano o istinitosli «Narodovega» poročila.
Koncertni večer gojencev g. Wogrolija. V lorek se je vršila III. glasbena vaja Wo-grolijevih učencev, katera je mnogobrojno občinstvo naravnost iznenadila. Ze bogati program je obetal mnogo glasbenega užitka, že ta nam je kazal velik napredek, veliko razliko med prvo in tretjo glasbeno produkcijo, med katerima je bila druga le potrebna premostitev. Toda kaj pomaga lep, bogat program, če pa igralci niso kos svoji nalogi, in — tudi te si je znal vzgojiti VVogroli, strokovnjak v glasbenem pouku. Nikakor nočemo tukaj omeniti vsako točko posebej; zadostuje naj le par stavkov o splošnem utisu, katerega je napravila III. glasbena vaja vobče. Ze poprej omenjeno, lep in velik napredek . . . Vse točke z malimi izjemami so se proizvajale izvrstno in občinstvo se je le divilo fini tehniki in spretnosti gojencev. Nekako resu-miranje vseh moči je bil konečni zbor, ki je vspel v vsakem oziiu kar najkrasneje. Mnogoštevilno občinstvo ni štedilo z zasluženim aplavzom in pri odhodu je vedelo le samo hvalo o glasbeni vaji in izbornem pouku. G. VVogroliju pa moramo le čestitati na krasnem uspehu, katerega je žel s svojimi gojenci.
Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj priredi prihodnji čas sledeče izlete: 1.) v nedeljo 7. majnika čez sv. Jošt-Sv. Mohor-Jamnik v Kropo in Kamno gorico. Odhod točno ob 7. uri zjutraj. Povratek z večernim vlakom. Pri neugodnem vremenu preloži se ta izlet na 21. majnika. 2.) V četrtek 1. junija na praznik vnebohoda. čez sv. Katarino-Grmado v Škotjo Loko. Odhod z vlakom zjutraj ob 6*26. Povratek zvečer po dogovoru z vlakom ali vozovi. Pri neugodnem vremenu preloži se ta izlet na nedeljo 4. junija, 3.) Za nedeljo dne 14. majnika vabi pa tržaška podružnica k izletu v Divačo oziroma v divaško vilemeo (jamo), katera je prešla sedaj v last planinskega društva in se odlikuje po posebni krasoti in čistoti kapnikov. Jama bode ta dan posebno krasno razsvetljena, popoldne pa bo v Divači ljudska veselica na prostem. Voznina od Ljubljane do Divače bode za ta izlet naj bi že znižana ter se nudi takrat prav ugodna prilika za obUk kraškega sveta. Podružnični odbor vabi najuljudneje vse člane k udeležbi in prosi, da po možnosti tudi druge prijatelje naravnih krasot zanimajo za naše izlete in obenem za pristop k društvu, da nam bode mogoče tem uspešneje delovati v prospeh slovenske turistike. Planinskim pozdravom! Odbor.
Op. Za posamezne izlete ne bo cirkuli-rala še posebna pola. Eventualna pojasnila daje radovoljno podružnično predsedništvo in
tajništvo. Meseca junija slede najbrže izleti k svečanostni otvoritvi koče na Golici in na Višarje, o čemur sledi svoječasno obvestilo.
h radovljiškega okraja. Dne 27., 28. in 29. aprila imeli smo za naš okraj v Radovljici vojaški nabor, pri katerem je bilo v skupnih treh dneh 151 mladeniče v v vojake potrjenih. Med temi se je ovsiška občina posebno odlikovala. Na nabor je bilo 1(5 mla-deničev klicanih ter med temi 10 krepkih, čvrstih mladeničev v vojake potrjenih. Naj pa še kdo reče, da niso Gorenjci fesi fantje, ki uživajo sveži triglavski zrak.
Obrtna zadruga za Železnike in okolico se je imela osnovati 2(5. t. m. Prišlo je skupaj 42 obrtnikov, katerih večina pa ni bila vnela za tako zadrugo. Izvolili so odbor, kateremu je bil načelnik jerhar g. Košmelj iz Železnikov. Kakor hitro je bil odbor izvoljen, je sklenil da se zadruga razpusti. Za zadrugo je bilo le pet mojstrov, ki so že med volitvijo zapustili zborovalni piostor.
Razpisane so ustanove do 15. maja 1.1., in sicer: Adam Franc Zagarjeva letnih 90K, do katere imajo pravico, če ni ustanovnikovih sorodnikov, meščanski sinovi iz Kamnika; — Andej Zurbijeva letnih i!0 K, za dijake iz rodbin: Mihael Zurbi, Ivana Sluga in Frančiške Vavpotič iz Podgorja pri Mekinah; — Friderik Šktpin letnih 106 K, oziroma 86 K od 2. gimn. razreda dalje 6 let, če ni sorodnikov, jo lahko uživajo dijaki iz Kamnika; — Jurij Tottinger letnih 110 K, za dijake iz župnije Bled; — Andrej Veišl letnih 140 K, za dijake iz vasi Zgornje Bitno.
Predor skozi Karavanke bo prebit, če ne bo kakih zaprek, v drugi polovici meseca maja.
Iz blejske Okolice se nam piše: Na beležko pod tem naslovom v zadnji številki »Gorenjca* odgovarjam sledeče: Svet pri tisli kapelici sedaj res ni več javen, ker potem bi tudi tam stoječa vila ne mogla biti zasebna last; pač pa je bila ta stvar nekdaj drugačna. Od ceste do kapelice, ki stoji takorekoč za vilo, se je moral pustiti ob vili prost ali javen dohod, a kdor je že pozabil in kdor hoče natančnejše vedeti, kako ji: bilo z drugim svetom, ta naj pokliče v spomin pravdo, ki je tekla zaradi tega sveta, preden se je sezidala na njem sedanja vila, ali pa naj pregleda tozadevne pravdne zapisnike pri sodniji v Radovljici.
Na Kranjskem je bilo koncem lanskega leta 509.097 prebivalcev.
Kopališče v Kamniku je zopet prevzel dr. VVackenreiter. Povsem prenovljeno kopališče se otvori dne 20. maja t. 1.
Umeščen je bil dne 27. aprila gospod Mihael Barbo, župnik v Horjulu, na župnijo Smlednik.
Meščanska godba priredi ob ugodnem vremenu v ponedeljek dne 1. majnika t. 1. običajno budnico. Godba zaigra pred mestno hišo na glavnem trgu, kjer nastopi ob polpeti uri in odkoraka po trgu mimo farne cerkve v Savsko in Kokriško predmestje, dalje po trgu do «Podrtine» in odtod po obeh stranskih ulicah mimo Killerjeve hiše, okrajnega glavarstva, roženkranske cerkve, škofije zopet pred mestno hišo, kjer odigra. — Torej napredek tudi pri javnih nastopih.
Pri velikonočni procesiji je nastopila meščanska godba v novih uniformah, katere so jako lične in ugajajo, kakor se nam je od več strani poročalo, meščanstvu.  Godba je
igrala dobro in vobče se je opazilo, da je dokaj bolje disciplinirana, ko prejšnja leta.
Zgorel. 48 letni slaboumni Franc Grošelj, pristojen v občino Sv. Jošt, je prišel odgon-skim potom v svojo občino. Zupan Ivan Papler ga je obdržal pri sebi in ga spravil v kuhinjo, kjer so ga preiskali vsak dan, če nima morda užigalic, ker je vedno o ognju govoril. 21. t. m. zjutraj ga je pa našla neka dekla popolnoma zgorelega na svojem ležišču, ki je bilo tudi deloma sežgano. Grošelj je ali izvršil samomor, ali pa iz neprevinosti ali slaboumnosti sam zažgal si posteljo, na kar je nastopila smrt vsled zadušenja ali opeklin.
*  * *
Grozen požar. Pri Montrealu (Kanada) je zgorel samostan Genevieva. Zgorelo je 14 deklic in 16 odrastlih oseb, med njimi šest slarih bolnih žen, ki se niso mogle ganiti s postelje. Mnogo deklic je poskakalo sko/.i okna ter so se smrtno pobile.
Potres. Iz Bombaja poročajo uradno, da je pri zadnjem potresu v Indiji izgubilo življenje 15.000 ljudi. Beda je v krajih, ki so bili prizadeti od potresa, velikanska.
Policaj — milijonar. Neki policaj v Budimpešti je bil te dni obveščen, da mu je stric v Ameriki zapustil dva milijona.
Rusko-japonska vojna.
Z bojišča na suhem. Listi se obširnejše pečajo s položajem na mandžurskem bojišču. Na podlagi raznih poročil, ki so na razpolago, izražajo pit pričanje, da se bodo v. kratkem zopet vršili važni dogodki. Poroča se iz Tokia, da je dospel japonski pomorski promet med Japonsko in Mandžurijo na vrhunec vsled bližajočega se ruskega brodovja. Neprenehoma se prevažajo čete, topovi in vojni materijah Ob začetku vojske sestavljenih 52 nadomestnih bataljonov se je polagoma razširilo v 52 nadomestnih polkov. Iz teh polkov so napravili divizije, tako, da se bo sestavila 6. in 7. japonska armada. Iz Koreje že več tednov odhajajo na pomoč Ojami ojačenja. Vsled tega se da lahko sklepati na zopetni pričetek japonske ofenzive. Poroča se iz Šangaja, da je v Daljni dospelo 13 transportnih ladij z novimi četami, ki obstoje večinoma iz nedoletnih japonskih mladeničev.
Londonska »Times* poroča iz Petrogi ada: Te dni so odposlali po posebnih vlakih na bojišče 25.000 mož. Odslej se bodo vedno posluževali tega načina odpošiljanja in ojačenja armade in bodo to izvrševali po vseh vojaških okrožjih.
Vladivostok. Po poročilih z bojišča je soditi, da so japonske operacije pri Vladi-vostoku odvisne od uspehov na morju, ker Japonci ne morejo svojega brodovja obenem razdeliti in istočasno operirati žnjim proti Viadivostoku. «Novoje Vremja* poroča, da je Vladivostok dobro utrjen in preskrbljen, bolje nego Port Artur,
»Novoje Vremja* poroča iz Indije, da je ondotno prebivalstvo poslalo mikadu pozdravne brzojavke ob priliki njegovih zmag. Vse je vedno bolj prešinila sila Japonske, in njene zmage so zadobile v očeh prebivalstva značaj vseazijske zmage nad Evropo. Tega
Angleži v Indiji niso pričakovali. Ondotno angleško časopisje se že pričenja vsled tega razburjati ter svetuje Japoncem, naj bodo pametni in naj jih ne omotijo preveč njihove zmage. Sedaj je pa žalibog že prepozno. Globoke korenine je pognalo v indijskem prebivalstvu prepričanje o skupnosti interesov in Angleži se bodo temu težko ustavljali. Rumeno nevarnost, o kateri so Angleži toliko časa govorili tako zaničljivo, čutijo sedaj že sami in blizu je prihodnjost, ko bodo obžalovali svojo lahkomišljenost.
Gospodarstvo.
Trino gibanje.
Mesec april je menda dosegel najnižje cene na žitnem trgu, posebno za nekatere poljske pridelke. Marcijevo stalne odneha-vanje cen p*enice je svojo pot do sredine aprila stalno nadaljevalo, sreli aprila pa se je to po dolgem času obrnilo na bolje, pa če že ne na bolje — saj postalo je na trgu mirneje. S 100 kronami, katere je pšenica za maj do danes izgubila, se menda zadovoljujejo besisti ter polagoma prepuščajo zopet polje hosislom. Tendenca je v zadnjih dneh zadobila zopet trdneji značaj in skoro z gotovostjo bi smeli trditi, da je nadaljno odnehavanje za gotovo dobo prenehalo. Res so dovozi iz Argentinije in Rusije naravnost veliki, poročila o prihodnji letini dokaj po-voljna — to oboji.1 in pa skrajno zanemarjena ter dolgotrajajoča slaba kupčija pa je spravilo prvotne cene tudi na tako nižavo, da so zgornji momenti dobili v sedanjih nizkih cenah zadostno kompenzacijo. Vidnega blaga na našdi tržiščih namreč ni nič več preveč, nasprotno pa mlinom zaloge surovine pohajajo, dobavljali si bodo morali nove zaloge, te pa bo mogoče pri nezadostnih ponudbah dobili le po zvišanih cenah.
Pšenica je v teku meseca znatno izgubila na ceni, upati pa je, da sedaj nimamo le stalnih cen, marveč bomo morali prejkone kmalu začeti računati s poviški — zadnji dnevi saj nas v tem naziranju podpirajo.
Koruza ima za zdravo blago vedno še domalega najvišje cene. Z Laplata - koruzo, ki je dobro ugajala, smo pri kraju, sedaj prihaja severoamerikanska Yellow-koruza, ki pa že zdrava ni toliko po volji, še manj pa ugaja pokvarjena — in taka večinoma prihaja. To poslednje provzroča danes tukajšnjim liferantom ogromne izgube, blago zavračajo konzumentje kot nezdravo — v to so opravičeni, liieranti pa nimajo do Ame-rikancev nikake pravice do regresa. Vsled tega preplavlja danes ta pokvarjena koruza trg z nizkimi cenami. Lepo blago pa trdovratno vzdržuje dobre cene, mlevske vrste pa se še dvigajo.
Oves je v sredini meseca malo omahoval, konzum se je malo kujal, sedaj pa je poraba zopet večja, cene vsled lega boljše.
Moka je menda najhujše prestala. Velike zaloge belih vrst so se čez praznike nekoliko zmanjšale, cene utrdile, limiti ostajajo brezuspešni; če pa se bo pšenica na-
dalje držala tako trdno, kakor v zadnjih dneh, naznanila bo moka kmalu tudi višje cene.
Špirit odnehava celi mesec, isto se godi s
sladkorjem, deloma tudi s kavo.
Mast in slanina naznanjata pa skoro vsak drugi dan višje cene.
Tedenski sejm t Kranja dne 25. t. m.
Prignalo se je glav 598 goveje živine, 24 teleta, G31 prašičev, 1 ovt.c, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10'-, prosa K 10*—, rž K 9-—, oves K 8*—, ajda K 8'50, krompir K 3*50.
Loterijska srečka dne 22. aprila 1.1.
Gradec:    17     9     70     67 59
Posamezne Stalili;« .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škof ji LoU g. M. Žigo n, trafika, glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. B e r n i k,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Je8enicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrnšici g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. 6 robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
Učenca
ki ima veselje do tiskarstva, z vsaj dvema gimnazijskima razredoma, sprejme takoj
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Lepa prilika!
Ker nami ravam gostilno opustili, imam pa še precejšno zalogo vina, točim od danes naprej vino čez ulico po sledečih cenah:
Dolenjsko, belo, liter 24 kr. Dolenjsko, rdeče, liter 36 kr. Istrljansko, črno, liter 36 kr.
Ako se ga pa vname čez 56 litrov skupaj, tudi ceneje.
Se priporočam
flVajda Ranf
68-2
restavracija pri kolodvoru v Kranju.
Mlin, žaga
in precejšnje posestvo, tričetrt ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste, se iz proste roke proda pod zelo ugodnimi pogoji. 59—1 Kdor ieli kupiti, naj se zglasi pri Antonu Pogačnika, posestniku in županu v Podnartu.
Učenca
iz dobre hiše za kleparsko obrt sprejme takoj
Leopold Lebar
kleparski mojster na Bledu. 67—2
Poskusite I Vzorek drago voljno t
Vjfdrova žitna kava
Poštna S kg. pošiljka
t! 4 K SOhfrankoll
DOMAČI PRIJATELJ"
vtem odjemalcem zastonj peiiljanl mesočn.k.
Vydrova tovarna *jtne kave Praga-VIII.
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice št 9
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek
za gospode, dečke in otroke.
Konfekcije za dame.
Solidno blago **-6 po čudovito nizkih cenah.
Ceniki še razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
Slavnega lekarnarja in fizika dr. G. Schmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi slane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu» v Celovcu, Novi trg. 38-4
Ta pod to varstveno znamko znani Fellerjevi rastlinski esenčni fluor je, kar »prikujejo zdravniška pohvalna prizDanjn in približno 60000 priznanih pisem, izvrstno vsako bolezen odvračajoče, polnj*evalno, ločilno in domače zdravilo, ki se s pridom upor.iblja zla-ti pri prolinu in revmatičnih bolečinah, nadalje pri bodljajih, trganju po uoih, pri kIiivo- in Mbobolu, pri bolečinah v prsih, v vratu in v krilu ter pri mnogih drugih boleznih, ki so nastale vsled pre-hlajenju, kakor tudi pri krču in in nervoznosti. Vi malih ali 6 dvojnatih steklenic stane franko 6 kron. Dobi se pri E. pl. F« I farju. Studio a, Elzin trg, Hrvaško. 64—4.
Jeller ClSa JlUld
Učenca
sa pekovski obrt se sprejme takoj.
Ver ne irve v iiprnviii Jtvu .(iorenjca-
32—i»
17 letno dekle
vešče slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti kot hišina pri kaki boljši rodbini ali pa v kako prodajalno.
Naslov je: Frančiška 2ibert v Britofu
(tpri Tišrerju») pri Kranju.
51 3
£cp ,ribttlfan'
za sem« ima naprodaj
Vekoslav Sesek
trgovina z deželnimi pridelki v Sndrašici pri Ribnici. 52—3
2 tovorna konja
nad 16 pesti visoka z opravo in vozom ima naprodaj 5(1-2
Oton Homan v Radovljici.
Jffestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama.
1 10
Stanje vlog K 3,709 84929.   Stanje hipotečnih posojil K 2,042.668 10.
P. št ne hranilnice račun št. 807,509.
TisHarna in založništvo
Poštne hranilnice
račun št. 807.069.
K Jx, Eatnoret Kranju
Uredništvo in upraVtti^Vo
»Gorenjca"
Uredništvo in upravnlWo
JmW Straž«"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna drnštva, hranilnice in posojilnice.
Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
JzVriuje
VsaKoVrstna tisHarslja dela
V VsaHetn obsegu po Kolikor možno najnižjih cenah.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Žun, c. kr. davčni nadzornik.
TapctniK in »reprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-88
HL Sittiir
urar v Kranju
priporoča svojo izbomo zalogo ur, zlatnine in srebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-rernont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 6-50. 114-43
MIMDMMJUKt hohs CONCOuna-
Zoto-
Oton S«ydt
pri g. dr. E. Globočniku
v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnaluioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombo v ilatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu apeoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v wh barvah, trpežne ln cene priporoča        »s-47
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v LJubljani.-
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice Sit. 4.
Stavbeno-umetno Ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, volna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 108-5
valjični zastori (Rollbalken).
Zastopnik:
FK SEUNIG, Ljubljana,
160-24
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek ir> četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnita po večkrat brez plačno.
Dunajska cesta dl (zraven šrange).
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono je aav* zajamčeno čisto HM in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „8chicht" in varstveno znamko „Jelen".
119-48
Dobiva se povsod!
m        JURIJ SCHICHT wt
(Ü«W največja toVaraa sVojc Vrst« na (Vropstjen Roatlnent«. tf«W
£jnblja«a (Kolizej)       IvANG na Marij« Tcrertj« «jti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecljallteta : Gostilniški stoli.
97-48
Pohištvo Iz leleza, otroSke postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modreci iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično ln v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
mm
S s
ix
*4
******************************** I v.&lti je
„Dobra uharica"
spisala Minka Vasi reva
v založništvu Lavosl. Schwentner-)a v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena O K, po pošti 6 K 55 h.
Ohseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaške/a stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—27
JJaF* Krojaški salon za gospode
Ivan Magdič
Ljubljana, Stari trg* 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih lz najmodernejšega ln najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin 221-18 za Sokole.
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K. šavnika v Kranju.
G. Tönnies
104-47
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v I^jubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vae
■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121-29
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopo$uejo na zahtevanje zastonj.
Imam v kleti 26—n
več sto hektolitrov
pristnega belega ln črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
He, prijatelj! 27-10 Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, Je Jako dobra, krije ter snšl in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako grel v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pnngratn nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega Izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko Izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Izdaja konsurcij • Gorenjcu -
Odgovorni uradnik Andruj Sever.
La« l ti i n u in t i sok Iv. Pr, LanprtU v Kranju.
516