Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka 2 din beseda Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun Stev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročn na: Letno 20 din, polletno 10 din Številka 4 j! V Ljubljani, 3. junija 1939 || Letnik lit Dr. Dinko Puc: Bork. orna za mir Le močno urejena in konsolidirana država je v stanu, da brani mir, ker mora pri taki akciji sodelovati ves narod. Ves svet dela na tem, da se zavaruje mir. Paradoksno je, toda po starih skušnjah potrjeno, da se mir najbolje zavaruje z oboroževanjem. Zato je danes ves svet postal ena sama velika izdelovalnica orožja. Neštete tvomice bruhajo iz sebe milijone pušk, topov, strojnic; letala se izdelujejo v neverjetnih množinah, ladjedelnice vsega sveta grade vojne ladje vseh vrst. Sklepajo se prijateljske zveze in vojne pogodbe proti napadalcem, dasi vsakdo zatrjuje, da on noče biti napadalec in da hoče braniti le svojo neodvisnost in svobodo. Tudi mi smo prišli v ta vrtinec, tako kot vse države v Evropi, zato so hvalevredni napori naš« države, da vzdržujemo dobre stike na vse strani. Vseh nas želja je, da ostanemo v kakem bodočem vojnem spopadu, ki je kljub zatrjevani miroljubnosti vseh sil vendarle mogoč, popolnoma nevtralni. Toda moti se tisti, ki misli, da more mir biti popolnoma zavarovan samo po diplomaciji. Države, ki je notranje gnila, ki ni politično konsolidirana in v kateri delujejo centrifugalne sile, ne bo obvarovala nobena diplomacija. Prej ali slej bo razpadla ter postala plen svojih sosedov, ki so se uverili, da od takega šibkega soseda ne morejo imeti več koristi. Zato je potrebno, da sodeluje pri borbi za mir celokupen narod z vsema svojimi strankami in stanovi. Diplomacija sama ne more ustvariti močne vojske, če tega ne stori narod sam; ne more se sklicevati na jakost svoje države, če ta v svoji notranjosti ni politično konsolidirana, če je narod razdvojen in gospodarsko šibek. Cim smo to spoznali, potem vemo tudi kako pot moramo ubrati, da pridemo do zaželjenega cilja. Naša vojska bo silna, če bo narod složen, če bo v državi vladala v dušah vseh odločna volja braniti domovino v vsakem slučaju, če bodo pozabljena nasprostva, utihnili spori in če bo prevladala zavest, da so skupni interesi tako veliki, da daleko odtehtajo one malenkosti, ki nas ločujejo. Ta zavest pa bo pomagala rešiti v bratskem sporazumu tudi one probleme, ki se nam zdijo težki in morda celo nerešljivi. Mi Slovenci, ki živimo v severnem delu naše države, kjer je življenje kljub razmeroma visoki kulturi in kljub naravnim krasotam zemlje morda najtežje, imamo največji interes, da živimo s Srbi in Hrvati v najožjih stikih in v dobrem prijateljstvu. Če so bile kdaj opaziti med nami kake separatistične tendence, so te gotovo izginile pod utisom dogodkov zadnjih let. Zato je treba storiti vse tako v gospodarskem kot v političnem pogledu, da se prijateljske zveze s Srbi in Hrvati še bolj utrdijo in še bolj poglobe. Zato smo pozdravili začetek del na železniški zvezi Slovenije z morjem. Dvajset let smo se borili za to progo in obžalovati moramo kratkovidnost prejšnjih politikov, ki niso znali ali hoteli izpolniti svoje obljube, ki je dobila celo obliko zakona. Dvajset let čakanja na progo, ki je za severni del države življenjskega pomena, je pač nekam počasen tempo in zato želimo, da se pospeši vsaj tempo pri grajenju proge. Ta proga ne bo samo v gospodarsko korist Slovenije, marveč tudi v gospodarsko korist hrvaškega Primorja in s tem tudi v korist srbskega dela naše države. In če so enkrat merodajni krogi uvideli, da je bila zgradnja te proge nujno potrebna, imamo nado, da bodo uvideli tudi, da je ravno tako potreben drugi tir na zvezi Zagreb-Zidani most ter Ljubljana-Jesenice, in to ne samo iz čisto gospodarskih in turističnih razlogov. Če hočemo postati gospodarsko močni, moramo dati ljudem kruha in zaslužka. Zato je prav, da se ustanavljajo nove industrije. Toda ni prav, da se ustanavljajo nesinotreno in da jih ustanavlja država. Mi smo za načrtno gospodarstvo, toda nismo za to, da se praktična izvedba izroča birokratom. Birokratizma je že danes v drugih panogah več kot dovolj, zato ga v gospodarstvu v resnici ne potrebujemo. Naša nesreča je, da ravno v naši banovini, to je na meji države nimamo dovolj zemlje. Zato se nam nabira kmečki proletarijat v veliki meri. če mu ne damo zaslužka, bo postal za država velika opasnost Preskrbeti je vsled tega tem ljudem zaslužka doma, bodisi z zaposlenostjo v industriji, bodisi pri javnih delih. Dr. M. Korun: Ob zastoju Brez predhodnega javnega razpravljanja in temeljite pri-prave ni mogoče uspešno reševati nobenega problema. Čim je dozorelo tako imenovano hrvaško vprašanje preko odkritosrčnih in neodkritosrčnih zagotavljanj, da smo «vsi za sporazuma, so se pokazale težkoče. To je bilo pričakovati. Preveč so pomembna in za bodoči razvoj države važna vprašanja, ki se morajo dognati v sklopu notranje preureditve države, da ne bi bilo pomislekov, ovir, zaprek in nasprotovanj, sprva bolj odkritih, toda od dneva do dneva vidnejših. Vendar bi bilo reči, da črno-glednost še ni na mestu, čeprav bo verjetno treba le precej truda in časa, da se vozel razvozlja. Tačasni zastoj je zakrivila ne-dovoljna priprava, psihološka in tehnična. Pokazalo se je, da samo pomiri j ivejše ozračje še ni jamstvo za ugodno rešitev. Potrebno je predvsem svobodnejše ozračje. Treba dati možnost temeljitega in stvarnega razpravljanja o vseh vprašanjih, ki naj se rešujejo, o potrebnih bodočih spremembah in njihovem vplivu na vse panoge javnega življenja. Šele potem bo narod doumel vso tehtnost vprašanja, videl, da ne gre za strankarsko-politična prerekanja za moč, nego da je na dnevnem redu najvažnejše državno vprašanje notranje politike, ki bo zarezalo tako globoke brazde, da smo dolžni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci doprinesti za njegovo rešitev vsak tudi nekaj moralnih in materi-jalnih žrtev, če se prepričamo, da drugače ne gre. Do danes tega spoznanja še ni na vseh straneh. predvsem politične stranke, se v tem zgodovinskem času niso pokazale dorasle stavljeni nalogi. Ali niso čutile potrebe ali niso imele za to dovolj notranje moči? Preko strankarsko-^političnih računov doslej še niso prišle, za kar je jasen dokaz dejstvo, da ni nobena izdelala in razglasila svojega načrta za rešitev, kakor si jo želi in zamišlja. V zadnjem času konkretno postavljene hrvaške zahteve niso našle odziva v konkretnih proti-predlogih. Samo na taki podlagi se lahko normalno razpravlja in premoste razlike, ki se pokažejo v posameznih vprašanjih. Saj menda vendar ne velja, da so samo dve možnosti: ali hrvaške zahteve kar v celoti odkloniti ali v celoti sprejeti, temveč leži možna in potrebna rešitev nekje vmes med obema skrajnostima. Omenjena pomanjkljivost je na hrvaški strani še povečala že itak obstoječe nezaupanje. Zato bo morala priti iniciativa za nadaljnja pogajanja pač od druge strani. Našla bo odziv, če bodo predhodno odstranjeni elementi nezaupanja. Zdaj, ko vemo, kakšne so po-edine zahteve dr. Mačka glede teritorija, kompetence in garancij, in to v okviru priznanja samobitnosti hrvaškega naroda, je skrajni čas, da se oglasijo tudi Srbi in Slovenci. Da povedo, kakšno je njihovo stališče, kakšni so njihovi načrti, kakšna rešitev bi najbolje ustrezala njihovim in državnim koristim. To povedati ni samo njihova pravica, nego dolžnost! Potem bo tudi konec vsakega slepomišenja in praznih fraz o sporazumu. Takrat se bosta videla dalja in stran ter bo razpravljanje moglo obetati končni uspeh! A. R., Ljubljana: Pomirjenje v Sloveniji Ideja pomirjenja uspešno prodira med narod Društvo «Slovenska beseda» si je nadelo nalogo propagirati strpnost in toleranco, ki naj omogoči Slovencem skupno delo pri vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo vseobčih slovenskih in državnih koristi. Po treh mesecih našega obstoja lahko ugotavljamo, da naše ideje navzlic težkim prilikam v Sloveniji uspešno napredujejo. Danes že vsak uvideven človek v Sloveniji spoznava nujnost pomirjenja in složnega dela vseh Slovencev. Lahko smelo trdimo, da ni danes med Slovenci niti deset odstotkov takih nestrpnežev, ki bi mislili v današnjih težkih časih, da se mora prosluli boj liberalcev proti klerikalcem in obratno nadaljevati do popolnega iztrebljenja enega ali drugega tubora in da je ta boj najvažnejše narodno in državno vprašanje. Pri vseh odgovornih činiteljih je opažati željo po pomirjenju in skupnem delu za blagor vseh Slovencev. Prve so pokazale z vzgledom naše narodno-obrambne organizacije, kakor Ciril-Metodova družba, Bran-i-bor in Slovenska straža, da hočejo nastopiti skupno in sporazumno, zavedajoč se, da more biti le skupen in organiziran nastop vseh narodnih sil uspešen. Tem so sledila druga društva in organizacije. Posebno naj omenimo naše ženske in mnoge druge organizacije, ki so že izdale pozive na narod za skupen nastop vseh Slovencev v vseh važnih vprašanjih. Ideja pomirjenja napreduje po vsej Sloveniji, zlasti v sever- nih krajih, kjer nastopajo vse organizacije skupno, ne glede na politično pripadnost. Tako so v nedeljo dne 21. maja ,v Gu-štanju ob priliki odkritja spominske plošče narodnemu junaku Zapundjiču, ki je padel pred dvajsetimi leti pri obrambi naše severne meje, nastopile vse narodne organizacije: Sokoli, Slovenski fantje, Maistrovi borci, koroški legionarji itd. Predsednik severnih borcev g. Guštin in znani koroški borec iz Guštanja g. Gačnik sta z jedernatimi besedami pozivala Sokole in Slovenske fante, naj skupno delujejo za blagor naroda, tako kakor so se pred dvajsetimi leti žrtvovali tisti, ki jih danes proslavljamo. Velika množica je z največjim navdušenjem pritrjevala govornikoma. Posebno je prišlo pomirjenje do izraza pri zadnjem službenem obisku g. bana dr. Natlačena po severnih krajih Slovenije. Povsod so naj višjega predstavnika državne oblasti skupno sprejeli in pozdravljali Sokoli in Slovenski fantje. Ni treba posebej poudarjati, kako je bil g. ban vesel in zadovoljen, ko je videl skupaj zbrane vse narodne borce, ki so pripravljeni skupaj braniti našo lepo domovino. S polno zavestjo moramo stremeti za tem, da pride vendar enkrat do potrebnega sožitja. Obsojati pa moramo vse tiste vsiljivce, ki hodijo v Zagreb prositi protektorata nad Slovenci. S takim početjem smešijo predvsem sami sebe. Pravi Slovenci pa odklanjamo vsako va-ruštvo, ker smo zreli dovolj, da bomo lahko sami med seboj uredili vsa pereča vprašanja. I. M., pom. častnik v p.: Strategični položaj v Sredozemskem morju V slučaju nove svetovne vojne bo šla borba v prvi vrsti za posest Sredozemskega morja. Skoro bi lahko rekli, da bo končni zmagovalec v taki vojni tisti, ki bo zavladal na tem morju. Prosta pot skozi Sredozemsko morje je življenjskega pomena za Anglijo, Francijo in Italijo. Če bi se zaprla Gibral-tarska ožina ali Sueški kanal, bi bila Anglija odrezana od svojih kolonij v Indijskem oceanu. Ta možnost ni izključena, kajti vsled zmage Franca v Španiji Gibraltar ni več to, kar je bil. Jasno je, da so Angleži utrdili danes Gibraltarsko trdnjavo ta- ko, kakor je to z modernimi tehničnimi sredstvi največ mogoče. Toda Gibraltar je izgubil svoje zaledje in je postal samo še osamljena strategična točka. Obkoljen je tako z evropske kot afriške strani s pasom novo zidanih utrdb in letališč, ki pripadajo osi Berlin—Rim. Tik za Gibraltarjem stoje na novo zgrajene trdnjave, iz katerih je mogoče z modernimi topovi streljati naravnost v sredino Gibral-tarske utrdbe. V Centi in drugih krajih španskega Maroka so ravno tako zgrajene nove utrdbe, v katerih je že nagromade-nega polno vojaštva. Strategični položaj Italije v Sredozemskem inorju izredno ugoden. S svojo lego, ki deli Sre- ppsestjo Libije bi mogla Italija presekati Sredozemsko morje v zffipdno in vzhodno polovico, z linijo, ki vodi' iz Barc^one do Balearskih otokov, pa bi mogla $itli Francijo odrezati od njenega kolonialnega imperija v sfcvterni Afriki. 'Vlhu tek^Bi ino- 1 T . 1 • « I gla ltpuja vse svoje pomorske in letalske sile vreči bodisi v zahodni, bodisi vzhodni del Sredozemskega morja, kakor bi pač potreba pokazala. • Zato se je Anglija odločila, da Malte ne ho opustila, marveč jo obdržala kot svoje najvažnejše oporišče v Sredozemskem morju; Sigurno je, da bo Malta prva, ki se bo morala braniti proti silnim zračnim napadom. Zato je opremljena danes Malta z najmodernejšimi protiletalskimi topovi in tudi z jakim zračnim brodovjem. Obramba poti skozi Sredozemsko morje je porazdeljena med Francijo in Anglijo tak6, da je vzhodna polovica dodeljena Angliji, zahodna pa Franciji. Vsled prevzetega jamstva za i ; t G. D., Ljubljana: Grčijo in Turčijo ter vsled po- Sodbe, ki se l?p sigurno sklenila Rusijo, si’je Anglija dobro zavarovala hrbet ter bo mogla računati. če ne z dejansko pomočjo teh držav vsaj s tem, da se bo lahko opira lu na vsa gr-šlca ip turška pristanišča. S tem bo zavarovan Egipt in Sueški kanal' z morske strani. Kljub ugodni poziciji, ki jo im&'Italija, pa bi tudi bha mb-gla priti v težak položaj, če bi uspelo močnejšim pomorskim silami, da jo blokirajo, kajti s tem bi bila odrezana Italija takoj od Libije, Abesinije, Dode-kaneza ifl Albanije. Vrhu tega bi bila v tem slučaju odrezana Italija od vseh prekomorskih krajev, kar bi povzročilo pomanjkanje surovin. Da se prepreči ta nevarnost bo morala Italija iskati izhoda in sicer bodisi skozi GibraUarsko ožino, bodisi z zasedbo Egipta. To seveda ve tudi Anglija in zato masira mogočne čete v Egiptu, ki prihajajo predvsem iz Indije. Ta strategični položaj pa dokazuje tudi, koliko gospodarske ugodnosti lahko nudi Jugoslavija svoji sosedi v slučaju vojne samo s svojo nevtralnostjo. Dejstva in logika V našem političnem življenju so že davno minuli časi, v katerih je bilo mogoče narod pridobivati potom lepo zvenečih teorij, ki so kričale po svobodi, enakopravnosti in demokraciji. Zlasti so pa minule vsake nade za tiste, ki so v svoji politični dejavnosti zamenjali ta tri gesla z nasiljem nad narodom in zatiranjem vsakršnega Svobodnega gibanja, katero je samo malo dišalo po svobodnem izživljanju čisto prirodnih narodnih stremljenj. Take zaslužene usode je deležna tudi bivša politična samo-pašnica JNS, ki niti v svoji oportunistični politiki, ko se nahaja čelo v opoziciji, ne zna prikriti svojega pravega reakcijonarnega karakterja. Da je temu tako, naj navedemo sledeče, ki prav posebno zgovorno potrjuje vse to, kar smo uvodoma povedali. Letos meseca aprila je kr. banska uprava dravske banovine dala s svojim odlokom obvezno moč zakonu o kolektivnih pogodbah s tem, da je s svojo od-ločko potrdila in odredila po-splosenje kolektivne pogodbe, ki je sklenjena med Društvom ti-skarnarjev in Zvezno organizacijo Saveza grafičnih delavcev za dravsko banovino. Glasom te Odločbe kr. banske uprave bi morala sprejeti v izvajanje to kolektivno pogodbo tudi vsa ona grafična podjetja, ki jo do sedaj še niso hotela izvajati. Takih grafičnih podjetij je v vsej dravski banovini le kakih pet. Med temi izjemami je tudi zapopa-dena Narodna tiskarna. Zdaj pa, ko bi se morala po tej odločbi kr. banske uprave ta kolektivna pogodba oživotvoriti tudi v izventarifnih podjetjih, je začutila Narodna tiskarna potrebo, da se postavi temu po robu in je vložila na višjo oblast pritožbo proti temu posplošenju kolektivne pogodbe. Mimogrede naj omenimo, da lahko vsak nepristranski presojevalec pride do zaključka, da so kolektivne pogodhe edino sredstvo, ki uspešno normalizirajo delovni in gospodarski trg in ki prinašajo zlasti brez škode podjetnika socialne dobrine šibkejšemu delu naroda, vse to pa strogo v mejah zakonitih določil. Ugotavljamo, da je to skrajno nesocialen akt, ki prav gotovo ne bo napravil simpatičnega odziva v javnosti in ki bo prinesel med delavstvom pač svojevrstno sodbo. Narodna tiskarna se v pritožbi zoper banovo odločbo o razširitvi kolektivne pogodbe upira qa najrazličnejše lormelne točke, ki nimajo nobene stvarne vrednosti. V bistvu pa Narodni tiskarni ne gre za formalnosti, marveč le za to, da bi lahko se nadalje dovoljevala delavstvu slabše delovpe pogoje, nego jih ima v drugih podjetjih. Neštetokrat so najvidnejši politiki okoli Narodne tiskarne govorili v svoji veliki socialnosti, o simpatijah do delavskih orga- nizadWfezdj §P ?§ .>.« *'«■ ■',r’> ; Ja t vpn&f: Kakotr je iz zadnjih poročil razvidno, je sporazum med Rusijo, Anglijo in Francijo definitivno dosežen in je računati v bodočem razvoju svetovnih, predvsem pa evropskih dogodkov, z njim že kot s pozitivnim dejstvom. Na Daljnjem Vzhodu je prišlo do novih ostrih incidentov med rusko in japonsko vojsko, ki so celoten položaj potisnili dejansko že na mečevo ostrino. Očitno je, da so pričeli Rusi odkrito podpirati kitajsko nacijo-nalno vojsko, ki je v zadnjih tednih izvojevala že več pomembnih in odločilnih zmag nad japonskimi armadami. Spričo dolgotrajne vojne postaja gospodarski položaj Japonske skrajno kočljiv in se kot posledice tega vedno pogosteje ponavljajo notranji nemiri japonskega civilnega prebivalstva. Vodilni ameriški državniki so v zadnjih dneh ponovno in' v važnih primerih zagotovili evropskim demokratičnim velesilam in njihovim zaveznikom vso svojo moralno in materijalno pomoč za ohranitev miru in svobode na svetu, predvsem pa na razvnetem evropskem kontinentu. Z ozirom na to je pričakovati že v bližnjih dneh zelo važnih, če ne naravnost odločilnih in usodnih dogodkov za ves bodoči obraz sveta in posameznih držav ter njihovih nemirnih narodov. Verska strpnost in toleranca v vseh javnih vprašanjih so vodilna načela društva »Slovenska Beseda" Obiščite Ljubljanski velesejem Vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje so zastopane na letošnjem pomladanskem velesejmu. Zaokrožene celote pa tvori pohištvo, dalje avtomobili, avtobusi in motorna kolesa, slovanski narodni ženski izdelki, tobačni izdelki, mala obrt in razstava protiplinske obrambe. Tako bo tudi ta velesejin-ska prireditev zopet zanimiva in živa. Z namenom, da obišče velesejem, lahko vsakdo odpotuje že 31. maja v Ljubljano, lahko pa tudi kadarkoli do 12. junija, vrača pa se kadarkoli med 3. in 17. junijem. Če na odhodni postaji kupi poleg cele vozne karte za Ljubljano še rumeno železniško izkaznico za din 2.— in obišče velesejem, ima s staro vozno karto in železniško legitimacijo brezplačen povratek. Društvene vesti V mesecu maju so se vršili članski sestanki za okraje Moste, SV. Peter, Poljane, Bežigrad, št. Vid, Trnovo in delavski sestanek. Nadalje so se vršili sestanki v Mariboru, Celju, Kranju in ua Jesenicah. Povsod so se člani odzvali v častnem številu, tako da so vsi sestanki dosegli svoj namen. Na vseh sestankih so poročali Člani izvršilnega odbora, za kar sp želi splošno odobravanje in pritrjevanje. Zanimanje za društvo je tolikšno, da je bilo mogoče po vseh okrajih izvoliti že krajevne odbore, tako da bodo lahko čimprej pričeli s podrobnim delom. * OPOZARJAMO člane in narbčni-ke oSlovenske besede*, da imajo pravico do brezplačnih pravnih in upravnih nasvetov. Glej posvetovalnico v današnji številki! D I Gostilna „ŠTRAJZEL“ Posvetovalnica za naročnike in člane »SLOVENSKE BESEDE« Kdor je plačal naročnino Ib članarino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno po-služi naše posvetovalnice, kjer dobi Informacijet Q o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; | o prošnjah za vojaške oprostitve; | o vlogah na davčne oblasti} B o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka | o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali ocuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pjsmen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA** Ljubljana, Beethovnova 6. V opojnost sinjega Jadrana Letos smo bili ogoljufani za najlepši letni čas, za cvetočo pomlad in za vse sladkosti lako težko pričakovanega in s talikyn hrepenenjem zaželjenega maja. Skoro prav vse dni tega nežnega, ljubezni in cvetju, prerojeoiju in pomlajenju, posvečenega meseca smo preždeli po zatohlih domovih in pisarnah, po zakajenih krčmah in kavarnah, namesto sredi prelestne, zelene in. solnc-ne narave; večen dež z usodnimi poplavnimi posledicami nas je spravil ob vse radosti in užitke \ igredi. Kakor pa pride za žalostjo veselje, tako bodo napočili nedvomno za večtedenskim deževjem zopet topli, solnčni in jasni dnevi, z njimi pa konce šolT skega pouka in prijetni počitniški oddihi in odmori. Oživele bodo naše planine in mehke trate ob bistrih potočkih sredi dehte- čih gozdov; marsikdo bo pohitel v njihovo mogočno kraljestvo. Večina nas utrujenih slovenskih •i tedaj vsi brez dolgega premišlja-hja s Pečnikarjeviim avtobusnim ugodjem na naš sinji, čarobni Jadran! Da Vam za to nikdar ne bo žal, nam boste radi in z veseljem potrdili, ko se vrnete zopet med nas in med enolično ljubljansko zidovje pod sivim Gradom. P. S., Maribor: Potreba gospodarske preosnove Jugoslavija spada po svoji gospodarski strukturi v vrsio izrazitih agrarnih držav. Pi*i nas je kmetijstvo še vedno temelj vse proizvodnje in več, kakor polovica narodnega dohodka izhaja iz njega. Poljedelstvo zaposluje pri nas nad 80 % vsega prebivalstva in predstavlja v našem izvozu v tujino izredno močno postavko nad 60 %■. Narodnogospodarski strokovnjaki trdijo v zadnjem času, da je pričelo v Jugoslaviji glede na izredno močno naraščanje in množenje prebivalstva primanjkovati plodne in za takojšnje uspešno obdelovanje sposobne zemlje. Pomisliti moramo, da se jugoslovansko ljudstvo množi med vsemi evropskimi narodi najhitreje, izvzemši Ruse, ki so edini pred nami. Dokazano je, da znaša vsakoletni prirastek prebivalstva v naši državi četrt milijona ljudi in je pričakovati, če se bomo v mirnem razvoju množili v dosedanjem tempu, da se bomo konec tekočega stoletja približali štiridesetmilijonski številki. Če bomo ob naklonjenosti usode res stopili s takim številom zdravega in žilavega naroda v vrsto evropskih velesil, bomo morali tudi že prej, o pravejn času in dovolj zgodaj, poskrbeti za to, kako bomo ta mnogoštevilni svdj narod tudi zadostno preskrbeli in preživeli. Če torej upoštevamo trditev strokovnjakov, moramo priznati, da se pri nas množi prebivalstvo mnogo hitreje, kakor pa narašča ploskev obdelane zemlje. Res je sicer, da se s pospeševanjem kmetijstva izboljšuje na eni strani kakovost pridelka, na drugi strani pa tudi povečuje množina pridelka na hektar obdelane zendje, res pa je tudi, da naraščanje prebivalstva močno prehiteva razširjanje obdelane zemlje in da se iz dneva v dan zvišujejo številke brezposelnih poljskih delavcev. Dotok teh in pa še posebno kmečkih posestniških sinov v mesta in industrijske centre je vsak dan silne jši. Jasno pa je, da naša industrija danes ni še niti izdaleč tako razvita in močna, da bi mogla sprejeti ves ta neprestano naraščajoči in dotekajoči delavski kader ter mu nuditi tudi dovolj in dobrega sigurnega vsakdanjega kruha. Če upoštevamo še tudi mnogoštevilna ostala mednarodna trgovinska in politična dejstva, moramo priznati, da je neogibno potrebno, da se Jugoslavija prav v vseh svojih pokrajinah, zlasti pa v pasivnih, čim bolj industrijalizira in tako ustvari za svoje naraščajoče ljudstvo primerne in zanesljive življenjske pogoje. To ji diktira tudi trezna skrb za njeno državno in narodno varnost, ker le s čim popolnejšo neodvisnostjo od tujine bo podana za vsak, tudi najusodnejši in najnepovoljnejši primer varna podlaga bodočega življenja, napredka in samoohranitve. Nešteto je še posameznih panog v našem narodnogospodarskem življenju, v katerih smo danes docela odvisni od inozemstva. Vemo pa istočasno da bi vse stotere in stotere izdelke in predmete, ki so nam bolj ali manj življenjsko potrebni, če hočemo korakati vzporedno s sodobnim življenjem in tehničnim napredkom sveta, lahko izdelovali ob neizmernih naravnih zakladih vseh mogočih surovin sami doma v lastnih industrijah, če bi jih seveda imeli. In prav vse te industrije moramo činaprej zgraditi. Biti pa morajo seveda res naše, jugoslovanske, narodne, ker izmozgavanja in izkoriščanja s strani tujcev in tujega kapitala je bilo v preteklih dveh desetletjih več kakor dovolj in preveč na nepopravljivo škodo vsega naroda in države. Zavedamo se torej, da je naša industrija še v povojih. Čudno pa to ni. V pokrajinah, ki so pripadale do prevrata bivši Avstro-Ogrski, takratni proti ljudski in še posebej protislovanski črno-rumeni režimi niso dovoljevali gradnje večjih industrij iz razumljivih razlogov in ker niso hotele, da bi se ti podjarmljeni in glavo vedno bolj dvigajoči narodi tudi gospodarsko opomogli do nevarne moči in sile; kar pa je bilo zgrajene skromne industrije v predvojni Srbiji, je bila v dobi okupacije docela po- rušena in uničena. Po končani svetovni vojni so se šele pričeli v zedinjeni in osvobojeni Jugoslaviji polagati prvi temelji nove, moderne indusrije. Uspehi in rezultati, ki so bili doseženi v tem pogledu, niso docela opravičili vseh pričakovanj in upov; žal leži znaten del krivde za to na ponavljajočih se notranjih. zunanjih in splošnih svetovnih krizah, mnogokaj pa so zagrešili naši domači «strokovnjaki» in odgovorni činitelji. Toda po toči je prepozno zvoniti in zato je pametneje, da se znova vržemo na delo, ki je neodložljivo in v katerem tiči edina prava rešitev za nas vse in za našo boljšo ter srečnejšo bodočnost. Spomladanski velesejem v Ljubljani Danes bo slovesno otvorjena naša najmočnejša gospodarska prireditev Od 3. do 12. junija letos bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstav-notehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kakor še nikdar doslej. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Zdaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in misli jo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo rastavljeni najmodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Ženskim društvom bo podala letos, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem -vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za primer vojiife. Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti- velik del svojih poslovnih zadev, tako nakup blaga, oddajo naročil i. dr. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na oddajni postaji HALO ! HALO! Če hočeš dobre Čevapčiče in ražniče dobiti — moraš v restavracijo „ROŽNA DOLINA*1 priti Vsako nedeljo ODOJAK in JAGNJE na ražnja Razna sortirana vina. - Lep senčnat vrt. - Dve balinišči. Točno in solidno tam postrežejo te pridno! Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano. Za cen j. obisk se priporoča SLAVKO GAČ MIK Restavracija „ ROŽNA DOLINA« - MARN VOZNI RED Ljubljana * Prezid - Sušak km 1 2 I 3 dinj J P 0 s t a j a 1 i š S e | . i *d 1 54° 154® 2000 Ljubljana Krekov trg A 7»o 204S 18 6<« 16’® 20“ 9 Zosrar — Kurešček 6'4 2009 25 6" 16“ 20“ 14 Turjak 6” 19“ 28» 64" 164° 2 j °o 15 Rašica (i’0 !9IS 31 650 lfi8® 2110 16 Vel. LaSče 6*° 19“ 37 70« 17°. 2 i ** 20 Karlovica 6°8 19“ 50 7> 8 17’8 2148 28 Novavas — Bloke 54* 186’ 58 744 1750 22®4 32 Lož 5’o 184’ 60 747 l8oo 2207 32 Stari trg 510 18s8 62 760 l8°s 22'° 34 Pudob 5®* 18“ 64 764 18'° 22H 36 Igavas 5«» 18M 72 8to 18“ 2 280 42 Babnopolje 444 18l5 74 8'5 1880 22“ 42 Prezid 4. do 17. junija. __________ Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega velesejma i z tuzemstva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma se ponuja sreča, da itin bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice1 so opremljene s kuponom, na katerega naj obiskovalec napiše svoje ime, ga odtrga in vrže v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzete legitimacije ljubljanske, razstavljalske, uslužbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: Orehova spalnica, motorno kolo Phiino-men, šivalni stroj Pfaff, kolo Pa-nax, motorno kolo Bismarck, 5 cevni ladijski aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktorja, zložljiv šotor za 4 osebe, kolo Axo. kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dve preprogi, 2 vrtni garnituri, 50 steklenic Unionskega piva, 12 buteljk vina Moser, manicura, zaboj Kneip-pove žitne kave, 2 zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja, 2 brezplačni vožnji s parnikom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj, 21 dnevne počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački banji, lOdnevne počitnice v Slatini-Radencih, lOdnevne počitnice v Dobrni, lOdnevne počitnice v Čateških toplicah, 8-dnevne počitnice na Omišlju (Hotel Učka), 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu (Palače Hotel), 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7-dnevne počitnice v Mediji-Izlakah, 5 dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču Palič, 2 dnevne počitnice na Bledu v hotelu Union. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Komi-sijonelno žrebanje pa bo 12. junija. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 3.-12. junije 1939 (45. razstavna prireditev). 600 razstavljalcev i z '1 2 držav. Najraznovrstnejše blago. Posebna razstava: Pohištvo Avtomobili Narodne vezenine Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2'—. Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 00 000'—. Širite naš list! i Jelčič Angelo LJUBLJANA VII. GALETOVA ULICA ŠT. 11 Telefon št. 38-4Q pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezblačno. / Postrežba točna in solidna. Priporočamo to znano tvrdko vsem f POMLADANSKE NOVOSTI * Za dame: plaSče — obleke — perilo Za gospode: krasno izbiro srajc in kravat nudimo po zelo nizkih cenah Tvrdka Ign. Zargi LJUBLJANA — Sv. Petra c. 11 ,GRIČ‘, pod Urbanom Rošpoh Izletniška gostilna. prehciišča, 'ai:to cesla. • Prvovrstna vina m kuhinja. Priporoča se OSET Mednarodna špedicija TURK LJUBLJANA Prosto javno skladišče Ocarinienje uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po naj nižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carlnar nice.) Telefon: 24-59 prevzema Prevajanje vsakovrstnega blaga, j^irivfl)®^j^j®v lit ve v Ljubljani in izven Ljubljan« z vozovi in avtomobili in to hitro ter po ni