sLorensk* rzavaj IftlltlOVINIA nHHIMilHHI M —I LETNIK XL - VOLUME XL DECEMBER 1989 ŠT.12 NO.12 SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI... Ko se letos pripravljamo na božične praznike, je naše veselje zaskrbljeno z bolečino za vse one, katerih upanje na Življenje v svobodnem in srečnem svetu so brezobzirno uničile zle sile, ki ne poznajo pomena miru na zemlji in blage volje do ljudi. Kljub temu jim daje tudi v tej temni uri spomin in praznovanje Kristusovega rojstva moč in upanje na lepšo, pravičnejšo in človeško dostojanstvo vsebujočo bodočnost... BESEDA JE POSTALA ČLOVEK IN SE NASELILA MED NAMI... Blagoslovljene leto! božične praznike in srečno Novo VSEM SLOVENCEM V PREMISLEK Slovenski narod je šel v dvajsetem stoletju dosedaj že skozi dve pomembni zgodovinski prelomnici in sicer ob koncu prve in druge svetovne vojne. Obakrat je imel priliko - zlasti to v polni meri velja ob koncu druge svetovne vojne! - izvojevati tako na priključitvi slovenskega zgodovinskega ozemlja, Koroške, Primorske in Porabja, kot v mednarodnem priznanju slovenske narodne bitnosti, s tem pa tudi, seveda, če bi bili spretno vodeni, zavestno predani vseslovenski ideji in oprti na načela o samoodločbi narodov, dosegli suvereno, že takrat mednarodno priznano slovensko državo. Slovenci smo izšli iz teh dveh zgodovinskih prelomnic, po lastni krivdi, ker smo se vse preveč zanašali na druge, kaj nam bodo dali, prisodili, poleg tega imeli na odgovornih in odločilnih mestih malo ljudi Majstrovega kova, kruto prevarani, bili posledično narodno oslabljeni, razkosani med Štiri države in s tem oropani vseh tistih življenjskih pogojev, ki so neobhodno potrebni za vsestransko narodno rast in razvoj. Ob zatonu 20-tega stoletja, ko se prav v teh dneh dolga desetletja zasužnjeni evropski narodi drug za drugim otresajo in osvobajajo komunistične tiranije - upajmo in prizadevajmo se, da slovenski narod ne bo med zadnjimi! - opažamo že več ali manj . rahlo nakazane obrise nove prelomnice, v času katere se bo izoblikoval obraz nove Evrope, lahko rečemo tudi, sveta nasploh. Ker gre pri vsem tem za našo narodno bodočnost, danes tako rekoč že sam narodni obstoj, se moramo resno , zaskrbljeno vprašati vsak zase in vsi skupaj naslednje: Ali smo Slovenci, po tolikih tragičnih izkušnjah, usodnih pripetljajih, številnih nepotrebnih in nedolžnih žrtvah, bratskemu okrog prinašanju in zapostavljanju, sistematskemu gospodarskemu izžemanju, še vendarle toliko narodno zavedni, ponosni, odrasli, politično dozoreli, v bistveno narodnih pogledih soglasni, edini, vsestransko pripravljeni in končno, kar je zelo važno, vodeni po resnično izvoljenih narodnih predstavnikih, da bomo na pragu nove prelomnice jasno odgovorili, kljub različnosti osebnih življenjskih gledanjih, pogledih, na dve za naš narod življenjsko važni vprašanji: KAJ SMO IN KAJ HOČEMO? če je naš skupen odgovor na obe vprašanji jasen, pozitiven, namreč, da smo zavestno zaveden, v trpljenju odrasel, politično izgrajen narod, potem po svojih demokratično izvoljenih narodnih predstavnikih jasno in odločno povejmo svetu, zlasti pa zadevnim mednarodno političnim forumom, da hočemo suvereno, svobodno, mednarodno priznano slovensko državo z imenom: SLOVENIJA! Ko pa bo ta cilj dosežen, bo Slovensko državno gibanje, ki se je začelo že aprila leta 1941 (zamisel univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha) in kasneje v emigraciji z znanimi 'Torontskimi sklepi' meseca avgusta leta 1955 organizacijsko razširilo in s tem utrdilo, bo s svojimi dolgoletnimi glasili: Slovenska pot in Smer v slovensko državo (dolga leta izhajali v Argentini), mesečnikom Slovenska država, - zdaj že 40 let izhajajočim, neutrudnim glasnikom slovenske suverenosti, - izpolnilo svojo narodno-politično nalogo. Ostane pa še vedno narodno-kulturno in družbeno področje, katerega branilci in čuvarji moramo biti neprenehoma vsi Slovenci! Poleg pa pojasnjujem tudi naslednje: Vseskozi se zavzemamo za demokracijo, Človekovo dostojanstvo, osnovne človeške pravice, demokratični strankarski pluralizem, vendar pa, ker pripadamo Slovenskemu državnemu gibanju, se zaenkrat ne vključujemo v nobeno obstoječo slovensko politično stranko v emigraciji. Nudimo pa jim, kakor tudi sedanji Demokratični opoziciji v Sloveniji (Demos), Če so njihove akcije in zadržanja v skladu s cilji Slovenskega državnega gibanja, vso podporo. To se je vidno pokazalo, pri sprejetju, odobravanju in končno podpisovanju Majniške deklaracije 89. L. Jamnik S sLrensk* mDRm NWAFIiaillMNU {Subscription rates ■ $15.00 per year 5; | $1.50 single Issue Mvertisinq .45c per agate line Uk nad and pufalabcd montfcly by Slovenian National Federation of Cauda. Lunik in adajatc$'9ov«yka Karodna Zvcaa * Kanadl $46 Euclid Ave...Toronto; OK M6C ITS Edited bjr Editorial Board Crejuyr kwuoraj SbmuU Drtavc 7aiMopnika konaoecija SO: Manm Dull Lud» ik lamnik Call» 10i.So.4SU 79 Wauon Ave. Vila BaHcitcr. Argentina Torunio. ON M6S 4 El Canada Lotna naroSnina snata: Za Kanado ia ZDA IS.dol. «a krgantlno in Brazilijo po dogovoru. Anglija. Avstrija. Avstralija. Franoija in drugo drlava 12 dol.US. Po latalski polti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pnec. Nt nuino. da t» $e aviorieva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uradmtiv» in udaiatetja SPOROČAMO NAŠO NOVO FAX ŠTEVILKO 416- 767— 8999 CALL TOLL FREE Ontario 1-800-263-5110 All Canada 1-800-263-9151 PROTECTION +PLUS+ HOME INSURANCE PROTECTION +PLUS+ Home Insurance provides fire, theft and personal liability coverage for your home and possessions. It's available at competitive rates. And if you're 55+ it's available to you at a discount! Make your connection to convenient home insurance protection. There's no obligation and it costs nothing to compare. Call today! J. E. KREK'S SLOVENIAN (TORONTO) CREDIT UNION LTD. PROTECTION +PLUS+ Home Insurance is underwritten by CUMIS General Insurance Company and is provided through Credit Union Insurance Services. DRAGI PRIJATELJ OTMAR! + ¡«ss 1IÉ1É OTMAR MAUSER v v Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev zasula je lopata; odprta noc in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka. ' Ne vem, ali bi se na Prešerna jezil, ali pa ga pohvalil, ker je napisal besede, ki prej ali slej povedo resnico vsakemu od nas. Otmar, te dni te besede veljajo Tebi. Ni? se jih ne da olepšati ali jih spremeniti, vse so trdne, kot da so vklesane v skalo, napisane samo Tebi. Kar sem Te poznal, nisi mogel razumeti, zakaj toliko ljudi noče spoznati resnice. Nisi pa stal ob strani in si veliko napisal, da bi ljudi prepričal in vsaj komu pokazal resnico. Prepričan sem, da si marsikoga res tudi pridobil. To so samo moja ugibanja, Ti zdaj ze ves tudi za ta odgovor. Ko se danes oziram nazaj in se spominjam tega in onega, bi Te takole premeril: bil si trden in se nisi rad umaknil. Bil si tudi trmast, da bi se prej prelomil kot upognil; toda - kako pa si mogel biti drugačen, saj si bil z Gorenjske doma! Moram pa priznati, da si bil pod to trdo skorjo cisto drugačen: prepira nisi iskal. Ce je kdaj narobe padla beseda, si jo hitro popravil, nisi pa odnehal ali odstopil. Dostikrat sem Te občudoval, kako si bil dosleden v svojih načelih, a vedno si znal tako zapisati, da nisi SLOVENIJA NA PRAGU IZUMIRANJA ŠTEVILO SPLAVOV RASTE, ROJSTEV PA VSE MANJ - (Več v prihodnji Številki S.D.) odpiral ran, a si obenem povedal vse, pa naj je bilo to komu prav ali ne. Seveda si se nekaterim tudi zameril; ce bi se ne, bi bil Tvoj pogreb drugačen, ali vsaj ne tako prisiljen, kot je bil. Tvoje pisane besede za nas ne bo vec. Samo pogrešali jo bomo in želeli, da bi nam v teh zmedenih časih se kaj povedal. Ne vem po kakšnem naključju si me klical zadnji petek, dva dni pred svojo smrtjo. Nii posebnega nisi imel, samo to si rekel, da si bil naprosen, da za obletnico smrti brata Korlna kaj pošlješ, da bo objavljano. In si mi rekel, da si po dolgem iskanju našel tisto moje pisanje in si jim tisto poslal... "Tam si lepo napisal; vse si povedal iz srca, zato sem poslal... To Ti povem, da bo vse prav in da zaradi tega ne bos hud", si mi govoril tedaj. Se danes se sprasujem, zakaj si mi to rekel in tiho slutim, da si hotel se nekaj reci: morda... da bo med nama vse prav... Kljub vsemu prizadevanju sva včasih prišla tudi navzkriž. Do razprtij ni prišlo, le po dveh poteh sva včasih hodila k skupnemu cilju. Še to le skrivaj, po tihem, da potem ni bilo treba opravičila za ostro besedo. Razumela sva se, saj sva vedela, da sva imela pred seboj en in isti cilj, od katerega nisva odstopala. Resnica je samo ena in to si iskal. Dragi prijatelj! Zdaj si odšel. Verjetno bo marsikdo sele zdaj doumel, kaj si nam tolikokrat pisal in zakaj. Pogrešali Te bomo, posebno zdaj, ko vsi čutimo, da prihaja nov.cas, ki bo zahteval odločno besedo in zveste v moze, zveste Bogu in narodu. Toda naprej bomo morali brez Tebe, prosimo pa Te: od Boga nam izprosi moči, da pod tezo ne bomo omagali. Odpocij se, Otmar, po težkem delu dneva! Na i Ti bo lahka bo zemlia, ki Te v v v v Žalujoča zena, hčerka sprejmite nase iskreno sozalje in Bog naj vas blagoslovi s svojo tolalbo! kanadska sprejela vase. in s in pa ZAPUSTIL NAS JE OTMAR MAUSER V ponedeljek dopoldne 4. decembra 1989 smo zvedeli za žalostno vest, da je zjutraj okoli 8. ure umrl Otmar Mauser. v v v Po žalostnem presenečenju, so zaceli njegovi prijatelji obveščati po telefonu slovenske rojake v Ameriki, Argentini ih drugod z namenom, da se jih cim vec poslovi od tega zasluznega moža in se udeleži pogrebnih svečanosti. Otmar Mauser se je rodil 25. oktobra 1927 v Podbrezjah na Gorenjskem. Dne 5. decembra 1945 je Ozna aretirala celo Mauserjevo družino in j ih izgnala na Madžarsko kot "sovražnike naroda". Od tam so sli v Avstrijo. Otmar Mauser je v maju 1948 emigriral v Anglijo,^ kjer je ostal nadaljnjih pet let. Ze v Angliji je bil Otmar ?lan Slovenskega društva in je sodeloval pri raznih dramatskih nastopih. Leta 1954 je emigriral v Kanado in se takoj posvetil kulturnemu udejstvovanju. Po blagoslovitvi cerkve Marije Pomagaj je postal ustanovni član nekaterih organizacij, ki so se ustanovile v okviru župnije. Med temi je bilo predvsem "Slovensko katoliško prosvetno društvo BAraga", ki naj bi v župniji nadaljevalo, kot kulturna organizacija, delo prosvetnih domov v Sloveniji. Otmar je bil tudi med ustanovnimi člani "Misijonskega člani v V krožka" in dalj časa tudi predsednik te organizacije. Društvo Baraga je župnijsko slovensko solo. organiziralo Otmar je .. j prvo leto tudi poučeval na tej soli. Bil je dalje zelo aktiven pri ustanovitvi župnijske hranilnice in posoj ilnice. Ve? kot deset let je bil odgovoren za pripravo "Slovenskih dni". Na skrbi je imel celo organizacijo: od kuhinje in programa do tocilnice in ljudi, ki so pomagali ali nastopali na Slovenskem dnevu. Dve leti je bil predsednik Slovenske ljudske stranke v Kanadi. Otmar je tudi zelo veliko pisal v Božjo besedo. Kanadsko Ameriško članom združenih društev, njihovim družinam, vsej slovenski skupnosti v Torontu, Slovencem po Kanadi, Ameriki in po svobodnem svetu, ter rojakom v Sloveniji MIRU IN SREČE ZA BOŽIČ OBILO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU želi in vošči «fe SLOVENSKO-KANADSKI SVET ZAPUSTI I____ nadaljevanje s str. 2 Domovino, Vestnik in Slovensko dr?avo. Radi izrednih organizacijskih sposobnosti je Narodni odbor izbral Otmarja Mauserja za svojega člana. Sedaj ko je nas zapustil ta delaven, nacitan, razgledan in pisateljsko nadarjen moz, bomo šele spoznali, kako veliko delo je opravljal v slovenski skupnosti. Vrzel v slovenski družini bo velika. w v v Otmar zapušča zeno Anico, hčerko Kathy in sina Tomaža. Bog mu daj večni mir in pokoj! Peter Klopčič TORONTO - JESEN 1989 Visoka pesem sončnih dni je utonila v zgodnjih jesenskih večerih. K počitku se pripravlja narava. Krasoto bujnih barv zavija v preprostost. Iz mrzlih krajev se zbirajo ptice na golih vejah in praznem polju za potovanje v južne dežele. Nenadoma se spomnimo minljivosti časa. In v tem času so dogodki, polni doživetij, ki so kot svetla znamenja na poti našega osebnega in skupnega življenja. 21. oktober. Slavnostni večer Slovenske folklorne skupine Nagelj v cerkveni dvorani na Manning Ave., G. Ciril SorŠak je s svojo zvesto mladino in vzorno družino, ob lepem številu prijateljev in domačih gostov praznoval tridesetletnico dela, žrtev in uspehov za slovensko plesno folkloro. Naša mladina je v tem času glasno oznanjala slovensko ime po vsej Kanadi in s svojimi nas^topi krasila nešteto prireditev. Štirikrat je s plesnim programom obiskala Slovenijo in postala živa vez med domovino in zdomstvom. 12. november. Kulturni večer prekmurskih Slovencev ob osemdesetletnici profesorja dr. Vilka Novaka - posvečen kulturi dežele med Muro in Rabo. Program v cerkveni SHORTCUT TO GOVERNMENT INFORMATION Do you have questions about programs and services offered by the Government of Canada? Reference Canada will steer you to the right person in the right office where your inquiries will be answered. Avoid the long and winding road — take the easy, direct route to Reference Canada. In Québec call: -COMMUNICATION-QUÉBEC For local calls consult your telephone directory blue pages section under Communication-Québec. For a toll-free long distance call dial "0" and ask for zénith Communication-Québec. TDD Local (514) 873-4626 TDD Toll-free 1-800-361-9596 In Prince Edward Island call: »ISLAND INQUIRIES Charlottetown (902) 368-5050 Toll-free 1-368-5050 1*1 Supply and Services Canada • In New Brunswick call: *NEW BRUNSWICK INQUIRIES Fredericton (506) 453-2525 Toll-free 1-800-442-4400 • In Newfoundland call: St. Johns (709)772-4365 TDD (709) 772-6226 Toll-free 1-800-563-2432 Approvisionnements et Services Canada • In Saskatchewan call: »GOVERNMENT INQUIRY CENTRE Regina (306)780-6683 TDD (306) 780-7565 Toll-free 1-800-667-7160 • In British Columbia call: Vancouver (604)666-5555 TDD (604) 666-2560 Toll-free 1-800-663-1381 • In Alberta call: Edmonton (403) 495-2021 (403) 495-4161 1-800-232-9481 TDD Toll-free In Manitoba call: »CITIZENS' INQUIRY SERVICE Winnipeg (204) 945-3744 TDD (204) 945-4796 Toll-free 1-800-282-8060 In Ontario call: Ottawa (613)995-7151 TDD (613) 952-0845 Toll-free 1-800-267-0340 North Bay (705) 476-4910 TDD (705) 476-7788 Toll-free I-800-46I-I664 Toronto (416) 973-1993 TDD (416) 973-8099 Toll-free 1-800-387-0700 In Nova Scotia call: Halifax (902) 426-8092 TDD (902)426-6696 Toll-free 1-426-8092 In Yukon Territory call: »YUKON INQUIRY CENTRE Whitehorse (403)667-5811 Toll-free 1-800-661-0408 »Reference Canada operates in conjunction with the provincial inquiry service Canada dvorani na Manning Ave., je obsegal narodne pesmi in recitacije v domaČem narečju in družabnost ob izvrstnih prekmurskih dobrotah. Voditelj Lojze Zizek je s svojimi rojaki dodal se en živ kamen v mozaik slovenske narodnostne kulture v Torontu. Istega dne smo se srečali v Linden restavraciji z grofom Tolstojem, čigar sodni proces za razzaljenje Časti lorda Aldingtona v zvezi z dogodki v maju in juniju 1945 tece v Londonu. Slovenska narodna tragedija stopa na svetovno pozornico. Namen tega V • V srečanja je bila denarna pomoč grofu Tolstoju za njegove pravne stroške. 19. novembra. Slovensko gledališče gostuje v Montrealu in Hamiltonu s Finzgarjevo ljudsko igro Divji lovec s sodelovanjem muzikalistov Silvije in Marjana Kolarica v priredbi Vilka Cekute. Oderski nastopi torontske mladine tako obljubljajo nadaljevanje gledališke kulture, ki je vedno bil znaten del našega narodnega bogastva. Dodajmo Še veselo vest, da se za prihodnjo sezono pripravljata spet dve oderski prireditvi v režiji Slovenskega gledališča in Slovenske igralske skupine Toronto. 26. november. Bazaar v Domu Lipa. Slovenski starostni dom deluje v polnem teku. Poleg kritja dnevnih stroškov pa lezi na poslopju še velik dolg. Zato so potrebne najrazličnejše akcije in poskusi, kjer slovenska skupnost, ki je po članih - denarnih podpornikih-lastnica doma, čim bliže in pogosteje sodeluje z domom Lipa. Omenimo vsakoletni bazaar, bozičnica, umetnostne razstave, kulturni nastopi, srečanja starejših. Zdaj pa Še Bingo v prid Doma Lipa. Naslov North York Bingo, 1300 Finch Ave., West of Keele Str., tel. 739 8787. Datum in Čas igre za 1989: 15., 22., in 29. dec. ob 12:30 PM, 14., 27. decembra pa 10:30 y zvečer. Wishing you a Happy Holiday Season ¿Jtfeilleurs souhaitsjpour k temps des fetes Vo <0 Alumi župnije sv. Vida v Clevelandu so imenovali za častnega člana v HALL OF FAME CLEVELANDSKEGA ŠKOFA PREZV. A.EDVARDA PEVCA TORONTO... nadaljevanje s str.3 3. decembra. V dvorani Marije Pomagaj je predaval voditelj Slovenske alternative v domovini g. dr. Dimitrij Rupelj o odnosih med republikami Jugoslavije in procesu demokratizacije v Sloveniji. Na predavanju je bilo precej ljudi vseh starosti sirse torontske skupnosti. Prihajajo novi časi... Majniska Deklaracija 89 naj bi bila listina vsakega Slovenca doma in po svetu... Domovina klice! 1., 2., 3. december. Nad 70 žena in deklet je v teh dneh pohitelo v samoto hise Queen of Apostles v Mississagi, da ob vodstvu koperskega skofa Metoda Piriha premišljujejo o smislu življenja in poslanstvu zene v današnjem svetu. 8., 9., in 10. decembra pa je cas naših mož na istem kraju, da se umaknejo iz vsakdanjih delavnih dni v hiso miru in duhovnega počitka. Advent. V pričakovanju BožiČa nas moti hrupno kupeevanje...Kje je smisel praznikov, kje najti Božje Dete, našega Odresenika?.. Vrnimo s k slovenskim jaslicam, Bohkovemu kotu, k pastirčkom na zelenem mahu v domačo slovensko hiso z rožnim vencem in dišečim kadilom v rokah, s srcem, odprtim za pomoč bližnjemu.... Mraz je zunaj, revščina in pomankanja vseh vrst.. Z lučjo vere, ljubezni in dobrote pojdimo v ta mraz in praznoto današnjih dni in našli bomo Dete...Ljubezen in Mir Srca.... V ARGENTINI ŽIVI NAŠA SLOVENIJA Mesec je minil od prvega skupinskega potovanja kanadskih Slovencev v Argentino. Dnevi od 27. oktobra do 10. novembra bodo 21 potnikom v Buenos Aires ostali v trajnem spominu. V tritedenskem potovanju, ki ga je vestno pripravila slovenska potniška agencija Kompas Express v Torontu s sodelovanjem slovenske agencije Iliria Tur v Buenos Aires smo odkrivali svet, doslej nepoznan in oddaljen po kraju, času in mišljenju. Po viharnih letih druge svetovne vojne so se slovenskim beguncem v Avstriji in Italiji začela odpirati vrata v svet. Kanada je sprejemala mladost in zdravje, Združene države so le malokatere sprejele, družine s starejšimi člani so končno našle zavetje v Argentini. Na severu in jugu se je začelo novo življenje. Tuja kultura je udarjala v slovensko dušo, v tujem jeziku si je služil kruh slovenski moz in fant. Iz begunskih otrok so zrasli fantje in dekleta in ustvarjali nove družine. Sistem in gospodarske razmere v Argentini so bile in so se danes različne od severnoameriških. Družina v v * je se vedno največje bogastvo. Zena je mati svojim otrokom in gospodinja domu. Tako je v Buenos Aires, kjer je največja slovenska naselbina v Argentini trdno rastel nov rod, zvest idealom svojih staršev, zvest slovenskim izročilom v veri in kulturi.... Tam živi danes naša Slovenija, trdnjava slovenske vzajemnosti in kulture, zgled povojni Pri slavnostnem kosilu sedijo od leve na desno: The Very Rev. James Caddy, predsednik Borcmejskega kolegija, "Hall of Famer" prezv. A. Edvard Pevec, clevelandski škof za vzhodno okrožje, č.g. Jožef Božnar, župnik pri sv. Vidu, Jožef Zelle, predsednik sv. Vidske Alumi in č.g. (Bili) tfilliam JerŠe, kaplan pri sv. Vidu. iiiipii^ V ARGENTINI... nadaljevanje s str. 4* Sloveniji in vsem na^im skupnostim po svetu. Svetovni materializem in v 4 v v potrošniška sebičnost se ni zastrupila narodnega duha. V sedanjem času proslavljajo neštete jubileje: Stiridesetletnico pevskega zbora "Gallus", 37.letni mladinski dan, tridesetletnico prve slovenske cerkve v Argentini (Marija Kraljica v Slovenski vasi), 24.1etnica Cankarjevega doma itd., itd. V sedmih slovenskih domovih velikega Buenos Airesa in dveh cerkvah gori svetilka slovenske vere in omike. Mladi slovenski rod ji daje življenje. Okrog petsto otrok obiskuje slovenske sole v slovenskih domovih. Mladi slovenski izobraženci zasedajo visoka mesta v argentinski družbi. Cvet naroda je bil pokončan v revoluciji, v maju in juniju 1945. Slovenska katoliška inteligenca je ostala z narodom in v Argentini izpolnila svojo dolžnost... tako je iz domovinske ljubezni in žrtve nastajal "cudei" pred katerim smo strmeli v dneh našega obiska pri davnih znancih, domačinih in nepoznanih - nenadoma naših ljubih prijateljih. Tam diha na5a zemlja, govori nasa vas in belo mesto, slovenska pesem odmeva v njihovih dvoranah in cerkvah, tam romajo na argentinske brezje v Lujan, kjer biva prelepa slika Marije Pomagaj. Videli smo revščino in bogastvo spanskega sveta. Spodnje mesto nas spominja na evropski Pariz. Par dni smo preživeli na jugozapadu debele v podnožju argentinskih gora - v Barilochah, ob jezeru Mascardi, kjer je v tihoti narave prihajala pomlad. v Prehitro je prišel cas slovesa. Se enkrat smo se srečali na letališču...Ob prihodu v Buenos Aires smo bili drug drugemu neznanci, zdaj smo solznih oci odhajali od dragih prijateljev, hvaležni za njihovo izredno gostoljubnost in pozornost, ki smo jo bili v toliki meri deležni prejšnje dni. Na tem mestu ni prostora za vsa imena oseb In krajev, kjer smo odkrivali argentinsko Slovenijo. Ostali bodo srčni spomini in zelja po skorajsnjem snidenju. Anica Resnik SUVERENOST, LE ENA Marsikdo med nami se rad zamisli in se je pogosto zamišljal o slovenskem narodnem značaju. Če bi ga hoteli istovetiti s svojim lastnim, bi bilo dva milijona različnih analiz slovenskega narodnega značaja. Jasno je, da je mnogo splošnih potez, s katerimi je treba računati in katere je treba upoštevati ali bi jih morali upoštevati slovenski narodni predstavniki, ki so v prvi vrsti odgovorni za slovensko narodno usodo. Če imajo le trohico poštenosti, velja to načelo tudi za neizvoljene slovenske predstavnike in samodržce, ki se imajo za avant-gardo slovenskega naroda. Slovenci bi radi veljali za pridne in delavne ljudi. Prijetno nam je, če nas pohvalijo, da smo narod, ki ne pozna nepismenosti in narod ,ki ceni kulturo. V svetu politike smo se radi odpovedali maksimalnim programom in se zadovoljevali s skromnejšimi zahtevami in pričakovanji. To deloma zato, ker nam je manjkalo zadostnega zaupanja vase, deloma pa tudi zato, da ne bi naše zahteve bile v nasprotju z zahtevami naših bližnjih in daljnih sosedov. Tako v zgodovini, tako morda tudi danes. Vendar nam je pri vsem tem, morda vem, na tem, da bi bili Slovenci politično suveren narod. Vprašanje suverenosti pa nosi v sebi težave, ker si suverenosti ne predstavljamo vsi na isti način. Če bi besedo samo hoteli preveriti v slovarjih različnih svetovnih jezikov, bi z lahkoto ugotovili, da pomeni lastnosti, ki jo imajo nosilci popolne in vrhovne oblasti, zlasti še v političnih udruženjih. Je torej suverenost ena sama; suverenost je, ali pa je ni. Delna suverenost ni suverenost, izvirna suverenost, izvirna suverenost ni suverenost. Primerjati bi jo mogli z nosečnostjo bitij ženskega spola: so noseča ali pa ne, delne nosečnosti ni. Enako je pojem država. Država je, ali pa je ni. Delnih drŽav in delnih državnosti ni. Države lahko uspevajo v sklopu državnih zvez in povezav, a to le zato, ker tako želijo, ne pa zato, ker morajo. Lahko uspevajo, Če bo njih temelj narodova suverenost s trajno pravico do samoodločbe, ki jo more, če tako želi, spreminjati po mili volji v obliki, ki najbolje ustreza trenutnemu okolju in kakor jo narekuje trenutni politični položaj. Slovenskemu narodu pripada, po naravni pravici, takšna suverenost. Slovenski narod ima pravico, da svobodno odloča o notranjepolitični ureditvi, o zunanjepolitični ureditvi, o zunanjepolitičnih odnosih in o zadevah obrambe (prim. "Gradivo za slovensko ustavo"). Sedanja gospodarska stiska, sedanji politični pritiski, večno izžemanje Slovenije ter brezpravnost in vsiljeno podložniŠtvo komunistični partiji pa danes narekujejo, da mora Slovenija in slovenski narod svojo suverenost uveljaviti. Uveljaviti jo mora v obliki, da bo oblast res pripadala ljudstvu in nikakor ne samovoljni skupini, ki so jo prenekateri imenovali izmeček ljudstva, komunistični partiji Slovenije, ki tudi sama ni svobodna, marveč bistveno podrejena neslovenski in celo protislovenski komunistični partije Jugoslavije. Pojm, suverenost in državnost, sta danes bolj kot kdajkoli pomembna za slovenski politični trenutek. Ko je leta 1945. nastala Ljudska republika Slovenija in nato sedanja Socialistična Republika Slovenija, je komunistično vodstvo v svoji zlonamerni nedoslednosti in zvijačnosti to tvorbo imenovalo slovenska država in si drzne danes govoriti o njeni suverenosti z raznimi olepševalnimi kakovostnimi pridevki. Naj o tem spregovori Tine Hribar ("Slovenska državnost, str. 145): " Z ustavnopravnega vidika je suverenost isto kot neodvisnost in vrhovnost neke državne oblasti. Suverenost v najbolj enostavnem smislu pomeni, da neka država, Če je suverena - prava država pa je le suverena država - ni podrejena nobeni višji oblasti... Federalne enote v katerikoli državi niso suverene države, kajti nad njimi je njim nadrejena federalna oblast. V tem smislu bi torej tudi trditev, da je Slovenija, ki je federalna enota Jugoslavije, suverena država, v vsaki resni strokovni razpravi zbudila hude dvome.... Če je OF prisegla, da bo to elementarno pravico slovenskega naroda, namreč pravico do polnega odločanja o samem sebi, "uveljavila in branila z vsemi sredstvi", je to prisego prelomila Že leta 1945." "Slovenska Država" je v svoji novemberski številki prikazala primerjavo posameznih točk Majniške Deklaracije 89 in Temeljne listine, ki ji je botrovala Komunistična partija. Iz te primerjave je bolj razvidno, kot bi izgledalo na prvi pogled, kako je isto prisego, prisego uveljaviti in braniti slovensko suverenost, komunistična partija ponovno prelomila. Spet je vrgla pesek v oči slovenskemu človeku, ki si danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zares želi prave in resnične svobode, prave narodne države, suverene države, v kateri bo slovenski narod po svojih izvoljenih predstavniki nosilec vrhovne oblasti. Kolikšna ironija in kakšen posmeh in zasmeh suverenosti, ko v samem središču Slovenije javna razprava ni smela potekati v slovenščini (sojenje četvorice) ! Kolikšni nedostatek slovenskega gospodarstva in kakšna škoda za slovenski gospodarski napredek, ko v Sloveniji pridobljena težka valuta sme v slovenske tržne roke samo s privoljenjem suverene neslovenske drŽave Jugoslavije in njene, kot se danes vidi, protislovenske vlade. Zadnja ustava jugoslovanske Slovenije, ki jo imenujejmo matična- izraz, ki ni povsem točen - temelji na dejstvu, da imajo Slovenci pravico do svoje države. Že samo misel o suvereni slovenski državi je oster trn v peti Beogradu, ki se je pred sprejetjem ustave na vse kriplje trudil, da prisili k pokorščini slovensko komunistično partijo, po sprejetju pa grozi z vsemogočimi ukrepi, če bi prišlo do poskusa uveljaviti slovensko suverenost. Tako dejansko za Slovenijo sprememb ni bilo in veliko vprašanje je, če tudi bodo. Ostalo pa naj bi vsaj eno upanje: ko se danes v Evropi rušijo komunistični sistemi irt komunistična partija izgublja oblast v eni državi za drugo, je možno, da Jugoslavija le ne bo zadnji branik komunizma v Evropi. Če se tudi v Jugoslaviji komunistična oblast zamaje ali zruši, kot se je na Poljskem, na Madžarskem, v Vzhodni Nemčiji in na Češko-Slovaškem, takrat pa bo za Slovenijo ugodna in edinstvena ali vsaj primerna prilika, da okliče suvereno Slovensko državo! _ u C. M. + Ga. Zdenka Jelinčič Po daljši in težki bolezni je 14.decembra umrla ga. Zdenka Jelinčič, žena profesorja Valentina Jelinčiča in mati hčerk Zlate in Valči. Žalujoči družini izražamo iskreno sožalje. I____ JE SLOVENSKI NAROD V RESNICI SUVEREN ? "Suverenost" je v slovenskem političnem in državnopravnem izrazoslovju razmeroma nov. Vključil se je v slovar slovenskega jezika šele v 20. stoletju, po razpadu avstro-ogrske monarhije. V prvem slovenskem narodnem programu leta 1848 so na Dunaju Živeči slovenski izobraženci zahtevali za - takrat na različne dežele porazdeljen slovenski narod v monarhiji - le združitev s slovenskim prebivalstvom naseljenih pokrajin v eno, skupno slovensko upravno enoto, ki naj bi se imenovala "kraljestvo Ilirija" v mejah avstro-ogrske monarhije. Majniška deklaracija, ki jo je v dunajski poslanski zbornici, v nemškem jeziku, 30. maja 1917 prebral takratni predsednik Kluba jugoslovanskih poslancev, dr. Anton Korošec, je Slovence že pojugoslovanila, saj je zahtevala združitev vsega s Slovenci, Hrvati in (prečanskimi) Srbi naseljenega ozemlja v eno državno enoto pod žezlom habsburško-lotarinške monarhije, torej še vedno v mejah Avstro-Ogrske države. Najbolj se je pojmu suverenosti približala SLS - Slovenska ljudska stranka, - ko je že v "predvidovdanski" državi SHS za Slovence predlagala ustanovitev avtonomne Slovenije v mejah nove države, ki naj bi slovenskemu narodu priznala kulturno in gospodarsko svobodo. Oni Korošcev predlog je propadel in je slovenski narod moral sprejeti centralistično pojmovanje srbskih politikov, ki so državno politiko znali voditi samo iz enega državnega središča, ki je bilo srbsko in je celotno jugoslovansko državno ozemlje imelo tudi za narodnostno enotno ozemlje. Po Vidovdanski ustavi, od 15. junija 1923 dalje, je Slovenija dejansko postala po srbski vojski okupirana dežela in so srbski politiki gledali nanjo kot na navaden vojni plen ter tudi po tem kriteriju z njo ravnali. Med prvo svetovno vojno so se slovenski vojaki kot državljani Avstrije bojevali proti zmagovitim antantnim silam in so jih Srbi sprejeli v kraljevino SHS kot poražen narod. Dr. Anton Korošec in z njim ves slovenski narod oz. njegova velika večina pa si je vkljub neugodnemu položaju vztrajno prizadevala doseči vsaj one narodnostne svoboščine in pravice, ki so jih že uživali v preminuli Avstriji. Zato je dr. Korošec v začetku leta 1932 ilegalno izdal t.i. "Slovensko izjavo", splošno znano kot slovenske "Punktacije". Tudi takrat dr. Korošec (in SLS) ni za Slovence zahteval samostojne slovenske države, ampak le obširno narodnostno, gospodarsko in politično avtonomijo, takorekoč popolno samostojnost Slovencev v skupni drŽavi. Slovenija naj bi s skupno državo, takrat že Jugoslavijo, imela le: skupno državljanstvo, skupno zunanjepolitično predstavništvo t. j. skupno zunanjo politiko, delno skupno obrambo, enoten denar in najvažnejša skupna prometna sredstva. Za kritje omenjenih skupnih potreb naj bi bil določen poseben skupni - državni - davek, vsi ostali davki pa naj bi bili v pristojnosti poedinih avtonomnih dežel. Za upravljanje skupnih državnih pristojnosti naj bi bil voljen skupen državni parlament, sestavljen iz politične in socialnogospodarske zbornice. Avtonomno slovensko vlado bi volil domač slovenski parlament, ki bi mu slovenska vlada bila edino odgovorna v vseh avtonomnih zadevah. Državni in avtonomni slovenski parlament bi skupno volila osrednjo-državno - vlado in odločala o skupnih državnih zadevah, predvsem o državnih davkih. V omenjenem programu, Punktacijah, sicer ni nikjer govora o narodni in državni suverenosti Slovencev, gotovo pa je, da ob doslednem izpolnjevanju vseh točk tega programa nikdar nobenemu Slovencu ne bi prišlo na um zahtevati kak odcep od skupne države, pa naj bi ta nosila prvotno ime SHS ali pa končno tudi Jugoslavije. Mnenje srbskih vodilnih poltiČnih krogov, da je Slovenija le navadna "okupirana" dežela je dejansko skupna karakteristika vseh dosedanjih jugoslovanskih vlad od kraljevih, Titovih in sedanjih komunističnih. To še posebno izrazito občuti v narodnopolitičnem položaju slovenskega naroda po t. i. "osvoboditvi" po letu 1945. Sam maršal Tito, danes niti v domovini niti v mednarodnem svetu ne več tako "legendarni" junak medvojnega "osvobodilnega" boja, v resnici le krvavo in brezobzirno izvedene komunistične revolucije na ozemlju sedanje Jugoslavije, ni nikdar izpolnil niti skušal izpolniti svoje lastne, ob zaključku II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu jeseni leta 1943 slovenskim predstavnikom dane slovesne obljube, da bo "ves razvoj jugoslovanske države po končani osvoboditvi šel v smer vse večje federalizacije države in samoodločbe narodov" (podčrtal pisec). Šlo je takrat predvsem za priznanje samostojne slovenske narodne vojske in slovenskega poveljevalnega jezika na območju Slovenije, služenje obveznega vojaškega roka na slovenskem ozemlju ipd. PRVI PREDLOG ZA SUVERENO SLOVENSKO VLADO Ko se je prof. dr. Lambert Ehrlich po ponesrečenem poskusu odhoda v inozemstvo z bežeco jugoslovansko vlado v maju leta 1941 srečno vrnil v zasedeno Ljubljano, je - čeprav ni bil politični predstavnik nobene stranke- takratnemu slovenskemu političnemu vodstvu predlagal takojšnjo sestavo ilegalne slovenske vlade, ki naj bi vodila usodo trojno zasedene Slovenije skozi vojno vihro. Tako naj bi Slovenci napolnili predvsem politično praznino, ki je nastala po naglem pobegu zadnje jugoslovanske vlade, ki se ni od nikoder oglasila. Predstavljala jo je v Sloveniji le skupina pri zadnjih jugoslovanskih volitvah izvoljenih slovenskih političnih voditeljev. Ta ilegalna slovenska vlada naj bi - po mnjenju prof. Ehrlicha - predstavljala slovenski narod pred zavezniki in Slovence pripravila na zaključek sovražnosti ob pričakovani zavezniški zmagi. Sklicujoč se na "pravno kontinuiteto" Jugoslavije kot države, čeprav takrat neobstoječe, je slovensko politično vodstvo Ehrlichov predlog odklonilo. Tako smo ob koncu vojne brezmočni spoznali, kako drago smo plačali ono nikjer priznano zvestobo Jugoslaviji. KPS se je s svojo lažno OF požvižgala na "pravno kontinuiteto" Jugoslavije in je leta 1945 s krvjo in ognjem in s premišljenim pokolom cele divizije resnične slovenske narodne vojske-domobrancev - slovenskemu narodu vsilila svojo še danes trajajočo neomejeno, krvavo oblast. SUVERENOST SLOVENSKEGA V IZJAVAH OF Prvo omembo "suverenosti" slovenskega naroda najdemo v izjavi 10 OF, kjer voditelji slovenske komunistične revolucije, slovenske OF, sklenejo pristopiti k 26. novembra 1942 v Bihacu ustanovljenemu AVNOJ - u. Slovenska KP sporoča, da "slovenski narod v obliki Osvobodilne fronte pristopa k AVNOJ - u, ne da bi s tem prejudiciral državnopravno voljo slovenskega naroda, ki se bo glede narodne suverenosti (podčrtal pisec) izrazil v prvih svobodnih volitvah. Vkljub (ofarski) "osvoboditvi" spomladi 1945 pa takih volitev v Sloveniji do danes še ni bilo, torej slovenski narod še nI imel prilike "svobodno" izjaviti svoje volje in svoje predstave o svobodi, torej tudi ne o suverenosti. Verjetno take priložnosti ob vladi sedanje "vodilne" sile v slovenski republiki in sedanji Jugoslaviji (ZKJ) niti ne bo doživel. PRISTNA SLOVENSKA PRIZADEVANJA ZA SUVERENOST "Slovensko izjavo" , po vrstnem redu drugo, - prve so bile znane Korošceve Punktacije iz leta 1932 - je v pomladnih mesecih leta 1943, torej sredi zasedene Ljubljane, podpisala večja skupina slovenskih izobražencev in univerzitetnih študentov ( na pobudo kluba Straže), kjer je prvič v zgodovini bila jasno poudarjena pravica slovenskega naroda do lastne suverene države v sklopu povojne Evrope in tej odgovarjajoča zahteva po suvereni slovenski državi. Ta izjava je bila poslana zavezniškim vladam, ki seveda nanjo niso dale nobenega odgovora, saj podpisniki niso predstavljali nobene mednarodnemu svetu znane in priznane organizacije. Že po koncu druge vojne je bil v Rimu ustanovljen, spet na pobudo Straže (dr. Ciril Žebot), Akcijski odbor za suvereno slovensko državo, ki je pred zavezniškimi vladami predlagal in zagovarjal ustanovitev suverene slovenske države izven Jugoslavije, ki je takrat že trpela še danes trajajočo komunistično-stalinistično diktaturo. Slovensko ozemlje - celotno - naj bi se pridružilo takrat ustanovljenemu STO - Svobodnemu tržaškemu ozemlju -, ki so ga upravljale zavezniške vojaške sile. Z dokončnim sporazumom Italije in Jugoslavije o bodočnosti STO je to pripadlo Italiji In je tako Akcijski odbor za suvereno slovensko državo, gledan v luči slovenskega prizadevanja po svobodi in državni neodvisnosti, bil sicer Času primerno zamišljen, vsestransko dokumentiran, a, žal, vsled takratnega zunanjega političnega položaja, prezrt in zato neuresničen. Toda le nekaj let pozneje se je - to pot že v Torontu - tudi na pobudo Stražarjev - ustanovilo SDG-Slovensko Državno Gibanje - s poglavitnim, pravzaprav edinim ciljem, doseči za slovenski narod lastno suvereno slovensko državo. Za širjenje te slovenskodržavne ideje je bilo SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA V Ljubljani so oktobra 1989 iznesli v več uradnih organih, tudi v samem predsedstvu republike, naj bi čimprej ustanovili lastno tiskovno agencijo v Sloveniji, saj sedanja jugoslovanska agencija Tanjug v bistvu poroča v prid Srbov. Pa se je v dnevniku Delo takoj oglasil Branko Podobnik, pomočnik predsednika republiškega komiteja za informacije in zatrjeval, da bi bilo ceneje, če bi Slovenija začela izdajati tednik v srbohrvaščini z novicami iz te republike. Ta naj bi prihajal neposredno na določene naslove v južnih republikah, tako da bi bili tamkajšnji ljudje pravilno informirani o dogajanju v Sloveniji. Takšen tednik da bi bil cenejši. Jasno pa je, da pri predlogu o ustanovitvi slovenske agencije ni bistveno vprašanje informiranja južnih republik, temveč informiranje mednarodne javnosti o dogajanju v Sloveniji, ki sedaj poteka preko proslulega Tanjuga, ki novice prikroji v prid jugoslovanstva in vele-srbstva. Samostojna slovenska agencija bi svoje novice objavljala in pošiljala v svet seveda v angleščini, francoščini, nemščini... tako, da bi jih svetovni tisk sprejemal neposredno iz Slovenije in objavljal, brez posredovanja in prikrojevanja v Belgradu. To je tisto ozadje, zaradi katerega Belgrad na vse načine poskuša preprečiti ustanovitev slovenske agencije, in se pri tem poslužuje svojih zaupnikov v sami Sloveniji. Kot kaže primer B. Podobnika, jih ima na najvišjih položajih, v samih uradih slovenske vlade. 0 tem priča tudi stanje v republiškem sekretariatu za šolstvo, ki že več let ni izdal slovenskih učbenikov za angleščino, in predpisal kar srbohrvaške. Da bi slovenski mladini skvarili znanje slovenščine. POGAČAR REALTY LIMITED VESELE BOŽI&NE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO ŽELITA VSEM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM IN SE V NAPREJ PRIPOROČATA EMA IN JOŽE POGACAR VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. VODSTVO IN UPRAVA SL0VB1SKBGA DOMA NA PAPE AVB. 884 PAPE AVE., TOPOHTO, ONTARIO TEL. 463-2618 č č 1 I/SO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI A IN SREČNO, VESELO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem JOE JEREB & SON CONSTRUCTION LTD. 40 Golf Valley Ln., Etobicoke, Ont., M9C 2K3 Tel.: 621-2474 EMPRESA DE VIAJES Y TURISMO LEGAJO 351.5-82 Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto vsem prijateljem in klijentom zeli Marjan Bogataj. S polnim zaupanjem se obrnite na našo agencijo kadar pridete na obisk v Argentino. Aš^ LIRIATUR S.A. TE. 651-1760 HJPOLITO YRIGOYEN 27 k2 (175h) SAN JUSTO BUENOS AIRES ARGENT INA 1,^1-1261,165 TELEX 2385', GECOP ARIILT 4 s » Zadovoljen božič in veselo Novo leto želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želita VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM BLACOSLOVUENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LRTO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM |PLATNAR BROS. SPLUMBING & H E ATI NG LTD. Metro Licence PH Ho.176 0 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z SJ9 4 4 John in Francka Kavčič ANSAMBEL KARAVAN 1 KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 J 80-13th STREET, TORONTO. ONTARIO M8V 3H6 2 Tel.: Bus. 2 5 5-6 1 44 Res. 2 5 5-60 19 255-6406 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem JO SE OS AN A CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 731 Brown's Line, Toronto Tel: 259-9182 — 255-3550 BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI in SREČNO NOVO LETO želi RESTAURANT ' Steak & Sea Food Fully |jc«ns«d Parking at Rear Lastnik. Franc TomSif 1574 The Queentway & Atomic Ave. Tel.: 255" 1496 Blagoslovljene božične praznike In srečno ter zdravo Novo leto želi družina ŠUŠTERŠIČZ, G-r* imsby , On "t aor i o VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želita DELAVNI ODBOR ZA SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE ŽELI SOMIŠLJENIKOM IN PRIJATELJEM PO VSEM SVETU BLAGOSLOVLJEN B0ŽIC IN URESNIČENJE SLOVENSKIH CILJEV V NOVEM LETU vsem znance®, prijateljem in odjemalcem John in Sonja Kodrič z družino ALDERWOOD MEAT MARKET MESNICA IN KLOBASIČARNA 880 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3W2 Tel.: 251-0209 Vesel BoZič in zadovoljno novo leto žele Somišljeniki slovenske državne ideje v Clevetandu, USA. Vesel Božič in zadovoljno novo let» ŽELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. jj. VESEL BOŽIČ SLOVENSKA DRŽAVA: eden najbolj zanimivih ° slovenskih listov * I* IN USPEŠNO NOVO /LETO želi odbor S. A. V. A. EMILIAN JEWELLERY LIMITED BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO f % ŽELITA DRUŽINI: EMIL IN STEVEN SLOKAR 1964 Wilson Ave. pri Keele 638-1888 1700 Wilson Ave. pri Jane 249-3240 Nova lokacija: 2225 Erin Mills Parkway, EATON'S Sheridan Place, Mississauga, Tel. 855-2477 Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. Vesel Božič in zadovoljno Novo leto SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI jf. Jf & v ix ^ i? V V- *» V- v- V- ••> V» V KOMPAS EXPRESS Slovenska Potniška Agcncija 741 Bloor St. W. Torqnto Oi.t M6G 1K8 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem F «ter Urbane Dr. Karel Žuž*k Tel.: 534-8891 BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI in SKEČNO NOVO LETO Andrej Markeš odvetnik in notar hvaležen vsem klijentom se priporoča prijateljem in rojakom ter vsem skupaj želi božičnega miru in blagoslovljeno Novo leto 1990 BASSEL, SULLIVAN & LEAKE Commerce Court West, Suite 1800 Toronto, ON M5L 1H4 Canada Tel.:(416) 362-2100 Društvo slovenskih domobrancev Z. S. P. B. „TABOR" vTorontu Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo leto želi prijateljem po vsem svetu DRUŽINA PETER PAVLIN Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA PEPEVNAK Lastniki PLANINA RANCH in SITZMARK SKi KLUB. žele klientom, prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK Yugoslavia proposes new currency BELGRADE — Yugoslavia's Communist government proposed a new currency and a six-month wage freeze yesterday to fight inflation which soared last month to an annual rate of almost 2,000 per cent. Prime Minister Ante Markov-ic said the government wanted to create a new dinar, fully convertible with all Western currencies, to be worth 10,000 old dinars and to go into circulation Jan. 1. Mr. Marko-vie proposed fixing the rate of the new dinar at seven to the West German mark until June 30. The present dinar was quoted yesterday at almost 65,000 to the mark and 112,-000 to the dollar. /Reuter svojim članom in prijateljevi ter vsem Stouencem, '«I ki so dobre volje, v domovini in po svetu. CB želi SIMPOZIJ SLOVENSKO-KANADSKI SVET VABI Slovence iz Toronta in okolice, na simpozij,ki se bo vršil dne 18.februarja 1990 ob 4. uri popoldne v Slovenskem Domu na Pape Avenije. Tema simpozija bo: "Najnovejši politični razvoj v Sloveniji" -JjRr-SRr&Rr-I^Si^ v1^ -"for r-^K-^l ^Rr^Rri* "<: } "I • .• • • U^lji-V v 18 Y 1S6 255-2085 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ^ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELITA BRUNO'S FINE FOODS X N N BAVDEK Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, in klobase, tudi krvavice. Priporočamo se, ce pripravljate gostije, banke te, ali slicno. Dostavljamo n dom brezplačno. Po zelo ugodni cenah Vam postrežemo kar v sti rih trgovinah. 2055 Avenue Road, ju'zno od Wilson Ave. Tel. 481-6973 4242 Dundas Street W. in Royal York Rd. 234-1106 1900 Dundas Street in Mississauga Rd. , 823-4207 1541. Bayview Avenue na Leaside 480-2402 4 hfS % $ n 4 ti $ a ZAMBIJSKI MISIJONARJI VOŠČIMO VSEM PRIJATELJEM MISIJONOV IN NJIH DOBROTNIKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO 1990. Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo Jetó želi Marko Jamnik Creativa D rector MARKO CfiefiTIVe PRODUCTIONS INC. 245 VORKIRND BLVD.. 5UIT6 302 NORTH V'CRK ON";-lO ,V1'4UJ9 7€L 756-0171 ' FRX 756-2165 JE SLOVENSKI... nadaljevanje s str . 6 ustanovljeno v Chicagu mesečno glasilo SDG, SLOVENSKA DRŽAVA, ki že 40 let neprestano obiskuje slovenske zdomce po vseh kontinentih sveta in jih prepričuje in s tem navdušuje za državnopravno osamosvojitev Slovencev. Tudi v Argentini, kjer se je naselil center nekdanje SLS s svojim glasilom SVOBODNA SLOVENIJA, so prijatelji slovenske državne ideje ustanovili mesečno revijo SLOVENSKA POT pod uredništvom sourednika bivšega pred in medvojnega ljubljanskega dnevnika Slovenski dom, prof. Jožeta Keslerja. Tudi je bila kmalu ustanovljena argentinska veja SDG. Prof. Jože Kesler je jeseni leta 1956 nenadoma umrl, star komaj 46 let, Slovenska pot je sčasoma zašla v težave in jo je nadomestila SMER V SLOVENSKO DRŽAVO, ki je izhajala celih 20 let; leta 1983 pa se je zaradi racionalizacije delovnih moči združila s kanadsko SLOVENSKO DRŽAVO. Vsa ta težavna in nevarna leta v letu 1943 spočeto SDG ni niti za trenutek zdvomilo v pravilnost in odrešilnost slovenske državne ideje. Dolga začetna leta so bila karakterizirana po trdovratni odklonilnosti tradicionalne SLS do te ideje. Tudi slovensko javno mnenje v Argentini ji ni bilo naklonjeno vse do smrti glavnega" slovenskega političnega voditelja v zdomstvu pred nekaj leti. Danes so že vsi slovenski zdomci, ne le v Argeptini, ampak tudi po drugih kontinentih vedno bolj navdušeni pristaši in zagovorniki ideje suverene slovenske države. Leta 1941 spočeta in 1943 med slovensko javnost vržena ideja suverene slovenske države izven Jugoslavije kot edine alternative za obstoj slovenskega naroda v bodočnosti, je danes že skupna last vseh Slovencev, kjerkoli je njihov fizični dom. V matični Sloveniji je misel slovenske države prešla že v odkrito zahtevo po slovenski državi izven Jugoslavije. V Sloveniji ni več znanih, zaznamovanih oporečnikov niti proti komunizmu niti proti slovenski državni ideji, ker so vsi Slovenci-morda z izjemo maloštevilnih partijcev, - ki Še vztrajajo na geslu "bratstva in edinstva" jugoslovanskega "delovnega" ljudstva v skupni državi, en sam neutišljiv oporečnik, tako proti komunizmu kot zastarelemu, stereotipnemu, vsakdanji politični praksi nedoraslemu jugoslovanstvu. Tudi v sprejetih amandmajih k novi ustavi Jugoslavije ni slovenski narod kot tak ampak le njegova vsiljena predstavnica KPS soglasno sprejela predlagane spremembe, ki peljejo Slovence vedno globlje v končno pogubo, Če mu prihodnji dogodki v komunističnem bloku ne bodo olajšali njegovega izvitja iz jugoslovanske "bratske enotnosti in edinstva". Tine Duh MED SVOBODO IN PREPOVEDJO OBVEŠČANJA 0 svobodi obveščanja je mogoče govoriti tako, da naštevamo idealne modele, ki naj urejajo področje obveščanja. Vsekakor pa "strokovnjaki za komunikologijo ugotavljajo, da je vsaka razprava o sistemih obveščanja nujno povezana s konkretnimi družbenimi okviri. Poseben poudarek je seveda na povezavi s politično in ekonomsko ureditvijo določene družbe. Svoboda obveščanja je zgodovinska kategorija, vendar ne samo v smislu neoviranega časovnega napredovanja. Pravno jo urejuje zakonodaja, zato ne bi smela biti odvisna le od trenutnega političnega ozračja. Ravno to potrjuje sklepanje, da je lahko v določenih razmerah odvisna od narave političnega sistema. Ob koncu dvajsetega stoletja se je svet s pomočjo množičnih medijev izoblikoval v tako imenovano "globalno vas". Informacije, ki so včasih potovale mesece in dneve, je danes mogoče posredovati še v istem trenutku, ko nek dogodek dobi status pomembnosti. Minili so časi, ko so lahko cele države ostale informacijske puščave. V vzporedno s tem procesom se je ponekod krepila kriminalizacija svobode obveščanja, v kolikor je politična oblast upoštevala načelo, da metode pri doseganju določenega cilja niso važne. Ko ne more več preprečevati širjenja informacij, mora v toliko večji meri zaostrovati represijo na področju obveščanja. Izvajali so jo vsi sodobni avtoritarni režimi. Med njimi so bili praviloma tisti, ki so se utrdili na oblasti po zmagi stalinističnih, oziroma socialističnih revolucij. Etična merila, ki opredeljujejo področje svobode obveščanja v demokratičnih državah parlamentarnega tipa, zlorabe omejujejo na nepolitizirane kategorije, kot so: zbujanje rasne, etnične in religiozne nestrpnosti. Nastop zakona je prepuščen strankam v zasebnih sodnih postopkih. Vnaprejšnji posegi so sicer redki, v precejšnji meri politično obarvani, ko gre za interese posebno močnih lobijev. Toda tudi v teh primerih so možni sodni spori, ki jih lahko sproži prizadeta stran. Čeprav nas zanimajo predvsem razmere na področju svobode obveščanja v Sloveniji, je ta opis pomemben. Na podlagi njega je mogoče ugotoviti, da razlike v obeh primerih ne kažejo samo. na majhna odstopanja v zakonodaji, saj je pravna ureditev v Sloveniji v precejšnji meri odraz še vedno nedemokratičnega političnega sistema. Zelo važno je namreč, kakšni so prevladajoči vzorci družbenega organiziranja: model odprte družbe ali poveljujoči in samoizoliran model v vlogi ohranjanja političnega monopola. Slednji model je v Sloveniji prevladal neposredno po letu 1945, po družbenem prevratu, ki je svojo stalinistično prakso vključil v sam politični sistem. Ker je bila zapovedana ena sama resnica, je politični sistem, ki se je izoblikoval v nenormalnih razmerah, svoje represivne poteze vključeval tudi na polje obveščanja. Kazniva dejanja, ki so vsebovala politične delikte z obeležjem obveščanja, so imela za storilce drastične posledice. Ker ni bilo mogoče preprečiti širjenja nevšeČnih informacij, je dolgoletna praksa temu primerno disciplinirala ljudi. Prav iz tega zornega kota je mogoče razložiti, zakaj je bilo zaplemb tiska in drugih posegov v Sloveniji relativno malo. Avtocenzura je namreč preprečevala huda tveganja. Morda se zdi paradoksalno, toda zakoni o obveščanju so zadnja leta skušali slediti nekaterim normam v svetu. V bistvu pa jim je vedno spodletelo, ker so bili neposredno izvedeni iz sistema socialističnega samoupravljanja, ki je utemeljeval enopartijsko diktaturo. Kako omejujoča je veljavna zakonodaja o obveščanju, nastala v tistem času, kaže primer ustanovitve Časopisa Demokracija, ki je začel izhajati letošnje poletje. Po zakonu o obveščanju so ustanovitelji medijev lahko le uradne politične organizacije kot SZDL, ZKS, ZSMS, Zveza borcev,in tudi povsem nepolitična društva: lovsko, ribiško, itn. To pa ne velja za pred kratkim nastale in nastajajoče politične zveze, ki ne skrivajo svojih pretenzij, da postanejo stranke. Tako je časopis Demokracija najprej izhajal v okviru tako imenovanih Odprtih strani lokalnega časopisa Gorenjski glas. Po treh številkah pa samostojno, vendar ne kot Časopis novih zvez/strank, ampak kot skupine občanov. Toliko za ilustracijo, kako neprimeren je obstoječi zakon o obveščanju v razmerah liberalizacije v Slovenij i. Liberalizacija je proces zadnjih štirih let, na katerega vpliva več dejavnikov. Posebno pomembno vlogo je na začetku imel generacijski dejavnik. Mlajše rodove je bilo težko prepričati v vrednostni sistem uradne ideologije, medtem ko je ta razpadal na vsakem koraku. Zato ne preseneča, da so glavni pobudniki liberalnih idej v Sloveniji bili predvsem mladi ljudje. Nekateri izmed njih so preko nastalih družbenih gibanj (mirovno, duhovno, žensko itn.) vplivali na preoblikovanje uradne mladinske organizacije (ZSMS), preko katere je bilo mogoče nekaj demokratičnih pobud prenesti na področje politike. Mladinski mediji kot Mladina, Tribuna in Radio Študent so napravili pravi preboj na področju obveščanja. Sodni organi so bili prisiljeni preiti od prakse zaplemb na ovadbe avtorjev ali odgovornih urednikov zato, ker so bile zaplembe najboljše reklama za dvigovanje naklade. V tem Času je tednik Mladina iz nepomebnega biltena uradne mladinske organizacije postal najvplivnejši politični list v Sloveniji, ki ga vse pogosteje citirajo tudi v tujini. Posebno poglavje predstavljajo tiskane publikacije slovenske politične emigracije, ki ima posebej odmerjen prostor v kazenskem zakonu pod rubriko "subverzivne dejavnosti". Dovoljenje za uvoz vseh publikacij tujine (in torej ne samo publikacij, ki jih izdajajo politični emigranti), izdajajo državni organi v Beogradu. Zanimivo je, da je to pooblastilo eno redkih, ki ni v pristojnosti Slovenije, čeprav sicer velja, da je področje kulture In izobraževanja v domeni republik. Jugoslavija ravno zato nima ministrstva za kulturo in izobraŽevanje, toda o uvozu slovenskih publikacij iz tujine se odloča na jugoslovanski ravni. Razumljivo je, da nekaterim dogmatskim komunistom v Sloveniji takšno stanje odgovarja, ker kritike na njihov račun lahko spretno preusmerijo drugam. Svoboda obveščanja v Sloveniji je kljub liberalizaciji odvisna od političnega ozračja ne samo v Sloveniji, ampak bo v prihodnje Še posebej odvisna od razvoja v Jugoslaviji. Predvsem po zaslugi zastarele zakonodaje, ki jo je praksa na področju obveščanja povsem SODNA RAZPRAVA: ALDINGTON - TOLSTOJ Poročanje je dopolnjeno z osebnimi opažanji našega dopisnika. KRATEK ORIS POTEKA PROCESA V TRETJEM IN ČETRTEM TEDNU Tretji teden procesa se je začel s pričevanjem Aldingtonove Žene. Sprva, da z možem nista resno jemala pamfleta, misleč, da ga je sestavil norec. Ker pa je Nigel Watts širil med dijaki in starši zasebne gimnazije Winchester College, kjer je bil njen mož predsednik upravnega sveta, je čutil, da mora nekaj storiti ter je dve leti in pol raziskoval, da bi očitke zavrgel. Pri tem se mu je poslabšalo zdravstveno stanje in je zlasti trpel med zasliševanjem prvih pet dni razprave. Lady Aldington podrobno opisuje nadlegovanje s strani Wattsa (Tolstojevega soobtoženca), ki je Aldingtona kot predsednika zavarovalne družbe Sun Alliance dolžil krivde, da njegova (Wattsonova) sestra ni dobila zavarovalnine ob smrti svojega moža.Med tem pričevanjem, dne 18. oktobra, se Watts opraviči Lady Aldington za vse muke, ki jih je trpela, ker se je ujela v njegovo kampanjo proti Aldingtonu. Ne bo pa se upravičil njenemu možu, izjavlja Watts. Nato priča sin generala Charlesa Keightley-ja (ta je umrl leta 1974) general Richard Keightley in brani svojega oČeta pred Tolstojevimi očitki, da je varal maršala Aleksandra v pogledu vračanja ljudi, da je lagal Jugo-Slovanom in Kozakom in da se ni pokoraval poveljem, naj preneha z nasilno repatriacijo. Zgodovinar dr. Robert Knight z univerze Loughborough priča za Aldingtona in opisuje silno zmedeni položaj maja 1945 na Koroškem, ko so obstajale številne grupacije med Srbi, Hrvati, Slovenci in Četniki, ki so bile sovražne druga drugi. Zmeda, da je bila toliko večja, ker so se tako rekoč vsi srbski kolaboracionisti opredeljevali za Četnike. 23. oktober. Dnevnik Independent poroča o predvidenem poteku procesa, ki stopa v 4. teden. Pričakujejo, piše, da bo Tolstojeva stran v prihodnjih devetih tednih poklicala 50 prič v poskusu, da dokaže upravičenost obtožb o vojnih zločinih v zvezi z nasilno repatriacijo 70.000 ljudi. 0 dosedanjem poteku razprave, ko je v glavnem nastopala tožiteljeva stran, piše, da so priče, ki so bile z Aldingtonom v Celovcu leta 1945, trdile, da niso vedele niti one niti Aldington, da bodo Jugo-Slovani in Kozaki poklani. Potrdile so, da je Aldington sproti poročal predstojnikom o vsakem svojem dejanju in da ni nikoli ukrepal proti poveljem. Aldingtonova stran prizna, piše Independent, da je prišlo do pokola. Glavna teža obrambe, da bo v tem, kako bodo pričevanja o grozodejstvih s prve roke vplivala na poroto. Tako dnevnik Independent. Na sodišču se ta dan pričenja pričevanje na strani obrambe. So-obtoženec Nigel Watts je odslovil svojega advokata in se zagovarja sam. Pojasni, zakaj je vodil kampanjo proti Aldingtonu, namreč zaradi neodplačane zavarovalnine Wattsovi sestri s Čemer je povzročil neizrečno trpljenje ob smrti njenega moža. Aldingtona, kot predsednika zavarovalnice, je Watts hotel pripraviti, da bi dovolil neodvisno preiskavo o zadevi. Ko je Watts slišal za njegovo ozadje v Avstriji, je to uporabil v kampanji. Toda njegova kampanja, da ni bila izsiljevanje denarja, ampak je težila k izvedbi preiskave o neizplačilu zavarovalnine. Watts je hotel razgaliti okruten način Aldingtona. Tolstoj mu je pomagal z gradivom kot zgodovinar in mu je v pismu omenil, da je Aldington "zloben človek, ki bi že zdavnaj visel, če bi bil Nemec". V Tolstoju je Watts videl uravnovešenega zgodovinarja. Lord Aldington se je na ta dan, 23. oktobra, spotaknil v sodni dvorani in padel z glavo ob zid. Odpeljali so ga v bolnico in popoldan ni bil navzoč na razpravi. 24. oktobra. Lord Aldington se zopet pojavi, z ovezano glavo. Watts nadaljuje pričevanje. Pravi, da je njegova kampanja proti Aldingtonu postala moralna križarska vojna, potem ko mu je Tolstoj predoČil Aldingtonovo vlogo v Avstriji. Watts je kampanjo nadaljeval^tudi potem, ko Aldington ni bil več predsednik zavarovalnice, torej ni bil njegov namen izsiljevanje. Sodnik izreče opomin Charlesu Grayu, da postavlja Wattsu znova in znova ista vprašanja. Watts izjavi, da je za kampanjo proti Aldingtonu potrosil okrog 20.000 funtov. 25. oktobra. Tolstoj sam prvič priča in odgovarja svojemu in tožiteljevemu advokatu. Tolstoj vztraja pri mišljenju, da je Lord Aldington, bivši podpredsednik konservativne stranke, zloben človek, ki bi bil obešen, če bi bil Nemec.Nekaj nerazumljivega da je, da bi ne bil vedel, kaj se bo zgodilo z vrnjenimi Kozaki in Jugo-Slovani, ki so jih njihovi komunistični sovražniki poklali. Aldington, da je odgovoren za te strahotne pokole. Nastopal je kot krvnik za Harolda Macmillana, ki je nosil glavno odgovornost. Sodnik intervenira z vprašanjem ali so take izjave primerne za nepristranskega zgodovinarja. Tolstoj odgovori, da so bili tudi slavni zgodovinarji kot na primer Gibbon ali Macaulay ljudje trdnih nazorov. Tolstoj dalje odgovarja, da ga je dosedanji potek razprave še bolj prepričal o Aldingtonovi krivdi zaradi njegovega omalovaŽevalnega govorjenja o vrnjenih Kozakih in Jugo-Slovanih. Tolstoj imenuje tri glavne krivce nasilne repatriacije: Harolda Macmillana, general Charlesa Keightleya in Lorda Aldingtona. 0 Aldingtonu trdi, da bi po vseh pravilih moral vedeti, kaj se bo zgodilo z vrnjenimi, Če upoštevamo njegovo izobrazbo, talent in zanimanja. Aldingtonova moralna dolžnost je bila, da kot človeško bitje in britanski častnik stori vse kar more, da v okviru povelj prepreči, da bi se to zgodilo ali pa vsaj protestira. Rampton izjavi, da bodo poklicali ljudi, ki bodo pričali o prevari, ki so jo britanski vojaki uporabili, ko so vrnjencem zagotavljali, da jih bodo prepeljali na varno. Tolstoj pravi, da je Aldington načrtoval tudi pokol 7.000 civilnih beguncev s tem, da je dal povelje, ki bi vodila do pokola. Da niso bili poklani, se imajo zahvaliti okolnostim po odhodu Aldingtona. Aldington, da se je izmikaval in dajal protislovne izjave v pogledu svoje vloge in Tolstoj je pri tem navedel osnutek Aldingtonovega govora dijakom Winchester College-a. Pri svojem raziskavanju dogodkov 1. 1945 je Tolstoj izprašal več kot sto ljudi in samo dva od teh sta se edinstveno izmikala. To sta bila Harold Macmillan in Lord Aldington. Sodnik pokara Tolstoja, da gre predaleč, ko obtožuje generala Keightleya kot vojnega zločinca in lažnivca, ker se ta ne more braniti. Toda po pravnem posvetovanju z advokatom (v odsotnosti porote) sodnik razsodi, da ima Rampton pravico izpraŠevati svojega klienta (Tolstoja) o mnenju, ki ga ima o Keightley-u. 27. oktober. Drugi dan Tolstojevega pričevanja. Preden je bil objavljen pamflet (kamen spotike na sedanji razpravi), da je Tolstoj bral izjave prič in tudi govoril s preživelimi, ki so opisali neizrečena grozodejstva o pokolu sedemdeset tisočih. Še prav posebej je omenil zaslišanje edinih treh preživelih iz skupine 20.000 Jugoslovanov vrnjenih Titovim partizanom in poklanih v kočevskih jamah. Na vprašanje svojega advokata ali je njihovo pričevanje potrdilo tisto, kar je Tolstoj že vedel, je Tolstoj odgovoril: "To je bila povsem druga razsežnost. Njihovo poročanje je bilo tako grozljivo, da ga je v spanju mučila mora". Tolstoj izjavlja, da sta bila repatriacija in sledeči pokol "najhujši škandal na zavezniški strani v zvezi z vojno in morda edini tega obsega. To je neizbrisani madež na časti Britanije, ker je ostal nepriznan in brez javnega kesanja". 0 preživelih Tolstoj pravi, da gre tu zvečine za tiste, ki so zbežali v času, ko je britanska operacija potekala, oziroma so jih rešili britanski vojaki. Samo pičla manjšina tistih, ki so bili vrnjeni preko meje, je uspela zbežati nazaj. Sodnik popoldan odgodi razpravo do prihodnjega tedna, potem ko je v pomočnico Ramptona, pravnico Vitorijo Sharp zavozil motociklist, ko je prečkala cesto pred sodnijo in so jo odpeljali v bolnico. nadaljevanje v prihodnji Številki S . S . K. . (Slovenski svetovni kongres) Dne 17. novembra 1989 je bil v starostnem domu Lipa sestanek, ki ga je organiziral 'iniciativni odbor'SSK. Sestanka se je udeležilo okoli 50 oseb,med njimi tudi urednik S.D. Daljše poročilo o tem sestanku bomo objavili v naslednji številki S.D. MED SVOBODO ... nadaljevanje s str. II razvrednotila. Politične odločitve se morajo sprejemati samo v slovenskem parlamentu, v katerem bodo zastopane vse politične stranke in katerih vpliv bo odvisen od njihovega uspeha ali neuspeha na svobodnih volitvah. Prva priložnost se ponuja naslednje leto. Ustavna dopolnila, ki do določene mere krepijo samostojnost Slovenije, morajo omogočiti nastanek povsem nove ustave. To bi predstavljalo tudi formalno demontažo političnega sistema, ki se je oblikoval po letu 1945. Za dostopnost publicistike, ki nastaja v politični emigraciji, pa vendar ni treba čakati na milost in nemilost vladarja. Včasih se nekatere stvari zdijo nedosegljive, toda s civilnim pogumom je mogoče izboriti ne samo pravico biti obveščen, temveč tudi svobodo obveščanja. BORUT MEŠKO (Ljubljana) STRATEŠKI POLOŽAJ SLOVENIJE Pisno iz Ljubljane Ob nameravanem pohodu mitingarjev iz Srbije na Ljubljano za 1. dec. 1989 nedvomno ni šlo samo zato, da srbski navijači zrušijo vso strukturo Slovenije in postavijo v njej nove lutke, kakor so jih imeli še do pred nekaj let. Njihov namen je bil v tem, da se Srbija polasti Ljubljane, ki ima najbolj strateški položaj v Evropi, med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom. S tem bi srbski imperializem dosegel tisto, kar mu ni uspelo doseči s politiko "bratstva in enotnosti" v dolgih letih. Četudi je uspel vriniti svoje agente skoraj v vse slovenske strukture in nadeti zanko tudi partijskemu vrhu v Sloveniji. Po letu sedemdeset so nagnali v Slovenijo celo armado delavcev in uslužbencev z juga, ki so prodrli v šole, na univerzo, televizijo itd..; kar tako za hrbtom, brez natečajev. Očitno preko aparata tajne službe, usmerjane iz Beograda. Celo sedanji župan Ljubljane, Draškovič, je Srb. Koliko se lahko slovenski minister Kneževič spozna za slovensko kmetijstvo, pove že samo ime. Gre za stanje, ki nas spominja na čase pred prvo vojno, ko so se pod monarhijo nemške birokracije, uradništvo, kapital, polaščali vseh por slovenskega javnega življenja in porivali slovenskega Človeka na deželo. Danes je komunizem tudi slovensko deželo opustošil. Cilj velenemstva je bil, ustvariti nemški most od Severnega morja do Jadrana in s tem osvojiti osrčje Evrope, nadzorovati vse, kar poteka med vzhodom in zahodom. Takšen načrt se je velenemstvu izjalovil. V drugi vojni so se Ljubljane polastili Italijani v cilju, da izgradijo svoj most v Podonavje, do zavezniške Madžarske, in seveda takratne Hrvaške. Načrti so se podrli in danes gojijo le še namene, da preko Istre prodrejo v Dalmacijo. V Jugoslaviji je že od vsega začetka na pohodu velesrbstvo, z ideologijo unitarizma. Kot navedeno, je s svojim aparatom in svojimi ljudmi ter slovenskimi prodanci dobili Slovenijo v svoje klešče do te meje, da jih je mislilo dokončno stisniti. Toda ob vsej slovenski naivnosti, zmedenosti in kolaboracionizmu mu to, začuda, ni uspelo. Lahko pa mu se bo, ker bi bilo iluzorno misliti, da se bo Beograd odpovedal poskusom, da zlomi Slovenijo. Njegova tajna služba nadzoruje že več pomembnih slovenskih občin, v katerih so slovenski občinarji le še njene lutke. Ljubljane pa se ji še ni uspelo osvojiti. Tako Slovenija kot Srbija se zavedata, da je Ljubljana stražni stolp. Če pade ob navalu iz Beograda, pade vsa Slovenija, pa tudi še zadnja predstava o Jugoslaviji kot skupnost narodov. Na ljubljanskem gradu bo vihrala zastava Dušanovega carstva, po ulicah že napisi v cirilici. Kdor bo govoril javno slovensko, ga bodo na cesti pretepli itd. Ti nameni pa niso od včeraj, saj je srbski minister Pašič ze leta 1914 poročal ruskemu carju, da Kranjci govorijo tako primitivno narečje, ki nima nobene prihodnosti. Tako da jim ne preostane kaj drugega, kot pridružiti se zamisli enotnega Ob 30.letnici anrti škofa dr. G. Rožmana ki je nad drugo svetovno vojno z velikim osebnim trpljenje« skušal pomagati slovenskem narodu. jugoslovanstva, to je: velesrbstva! Od takrat se v namenih pojugoslovanjenja ni nič spremenilo, le pravi nameni delovanje predvojne in povojne jugoslovanske strukture so bili prikriti. In za prihodnost? Biti ali ne biti, to je sedaj vprašanje? DEMOS DEMOKRATIČNA OPOZICIJA SLOVENIJE SE PRIPRAVLJA NA UČINKOVIT VOLILNI NASTOP KJE JE DR. EHRLICHOV GRDB? Direktor TOZD Žale je dne 25.10.89 odgovoril na pismo dr. Petra Urbanca v zadevi groba dr. Lamberta Ehrlicha med drugim sledeče: "Pokojni dr. Lambret Er1ich-vseuČiliščni profesor je bil pokopan 26.5. 1942, vpisan v mrliški knjigi zap.št. 765/1942. Najemnik tega groba ni znan, je pa grob zapuščen, tako da ni čudno, da ostali najemniki grobov odmetavajo smeti na ta grob..." Ta odgovor je objavila tudi Mladina, v št. 38.dne 3. novembra 1989. Škof dr. Stanislav LeniS, eden redkih še preživelih duhovnikov, ki je bil na škofiji med vojnimi leti, (bil je škofov tajnik), je resnici ha ljubo Mladini odgovoril z naslednjim dopisom: Kaj so |a zgodilo na Žalah? Začuden sem prebral v štev. 38 z dne 3. novembra 1989 odgovor direktorja TOZD Žale Ljubljana Borisa Žormana dr. Petru Urbancu. Čeprav je najbrž Se toliko mlad, da tega ni doživel, se mi vendar zdi, da bi po svoji službi moral vedeti, kaj se je leta 1946 zgodilo z grobom vseučiliškega profesorja dr. Lamberta EHR-LIChA in še mnogih drugih od OF likvidiranih Ljubljančanov. Zato pojasnjujem naslednje: V začetku leta 1946 so neko noč prišli na pokopališče Žale v spremstvu oblastnikov nemški ujetniki s kamioni. Ujetnikom so dali piti žganja, kolikor so hoteli.. Potem so jim naroČili ekshumirati posmrtne ostanke dr. Ehrlicha, bana Natlačena, študentov Župca in mislim, da tudi Jaroslava Kiklja, ki je imel umetniško izdelan Plečnikov nagrobnik. Vem, da so izkopali še več drugih grobov, skratka vseh tistih, ki jih je OF po Ljubljani likvidirala v glavnem v letu 1942. Ko so vsa ta trupla naložili na kamion, so jih pod vodstvom takratnih oblastnikov morali odpeljati nekam proti Postojni in so jih vrgli v nam neznano brezno. Zanimivo in obsodbe vredno je, da so trupla bana Natlačena, ki je počival v družinski grobnici poleg prve žene in dveh otrok, prav tako vzeli iz družinskega groba. To so povedali nemški ujetniki, še več bi vedel povedati pokojni cerkovnik Vresk. Zato naj se direktor TOZD Žale ne čudi, da Ehrlichov grob ni bil oskrbovan. Gotovo mu je v čast njegovo humano dejanje, da je za letošnji praznik mrtvih dala uprava urediti grob, ki v resnici ni Ehrlichov grob. Ehrlichovi svojci, kolikor jih še ima, živijo kot koroški Slovenci na njegovem rojstnem domu v Žabnicah pod Sv. Višar-jami v Italiji. Naj povem še to: 1. 1946 je takratni generalni vikar in kasnejši škof Anton Vovk na veliko noč v slavnostni pridigi govoril o Kristusovem grobu in vstajenju in pri tem dejal: »V vseh časih so bili grobovi rajnih in pokopališča kraj spoštovanja in nedotakljivosti. Le včasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopališče in razkopale ter oskrunile grobove...« Poslušajoči so dobro razumeli, kam je to merilo in menda je še isti večer tržaški radio raznesel v svet to novico. To sem moral napisati na ljubo zgodovinski resnici. Naj bo tudi to prispevek k vsemu plemenitemu govorjenju.in pisanju o neznanih grobovih ob letošnjem dnevu mrtvih. Dr. STANISLAV LENIČ Ljubljana P.S. Dr. Lambert Ehrlich ni bil pokopan 26.maja 1942, ampak je bil ta dan zahrbtno umorjen v Streliški ulici v Ljubljani, od članov VOS-a. Veličasten pogreb prof.dr. Lamberta Ehrlicha je bil pa 30. maja istega leta. Morda bi kazalo pri TOZD Žale ta da-tum popraviti. Op.Uredn. » ŠIRITE SVOBODEN TISK: SLOVENSKO DRŽAVO « KNJIGE IN REVIJE BUČARJEVA "RESNIČNOST IN UTVARA" V ANGLEŠČINI St. Francis Xavier University Press je izdala angleški prevod dr. Bučarjeve knjige Resničnost in utvara. Knjiga je kritična analiza komunističnega družbeno-ekonom-skega sistema. Za angleško izdajo je dr. Bučar napisal dodatno poglavje: Epilog ali začetek konca. Avtorja je Ijredstavil Alojz Rebula, ovitek pa je zasnoval Vilko Cekuta. Prevod je preskrbel Rudolf Cuješ. Mehko vezana knjiga obsega 336 stani in stane 18.- dolarjev (kanadskih) ali $ 15.-US Naroča se pri: Cooperative Resources Ltd., PO Box 1685 Antigonish, N.S., B2G 2M5 Canada o Življenje vere v Sloveniji V Novi reviji (št. 83-84, str. 439-446) poroča Zdenko Roter o preučevanju slovenskega javnega mnenja (SJM) glede vernosti. Primerjava desetletja 1978-1987 z desetletjem 1968-1978 obenem s podatki raziskav 1. 1988 kažejo znaten porast vernosti v vseh plasteh prebivalstva in temu odgovarjajoče tudi upadanje oseb, ki se štejejo za neverne. Najnižjo točko vernosti izkazuje 1. 1978, ko se je samo 46.1% izjavilo za verne, docim se jih je 1. 1988 57.8%. Kljub porastu za 11.7% pa še ni doseglo izhodiščne točke 1.1968, ko se je izjavilo za verne 67.8%. Obiskovanje verskih obredov, ki je stalno padalo v prvem desetletju primerjave in padlo na 40.5% 1. 1978, se je začelo v drugem desetletju dvigati in je doseglo 57.8%. 1.1988, kar je še vedno manj kot 1.1968 - 58.9%. Med vernimi je največ takih, ki se izjavljajo za verne, pa obiskujejo verske obrede le včasih (ob velikih praznikih in posebnih priložnostih) - 28.9%. Dočim je 1. 1988 72.9% izjavilo, da je po njihovem mnenju vera potrebna tudi v današnji dobi (samo 5.9% se jih je izjavilo, da ni potrebna), odstotek znatno pade, ce je z vernostjo povezana tudi povezanost s cerkvijo -samo 38.1%. Podobno nizko je tudi število oseb, ki priznava Kristusa za Boga-človeka - 21.3%, dočim smatra 35.2% Kristusa za izrednega človeka, okrog katerega so se pozneje spletle legende in pričevanja. Ne preseneča ugotovitev, da je tudi večina vernikov (57.3%) proti politični vlogi cerkve, toda nizek odstotek oseb, ki se Čutijo povezane s cerkvijo, nakazuje, da Čaka verske voditelje tudi v dobi večje verske tolerance v Sloveniji še trdo delo, da pridobi večji odstotek za vero dovzetnih za praktične katoličane. Glasnost ima določene meje. Ko je zelo popularen moskovski tednik Argumenti i fakti objavil rezultate preiskave javnega mnenja (rezultat odgovorov 15.000 bralcev) o popularnosti raznih osebnosti v Sovjetski Zvezi, se je Gorbačev pritožil in zahteval, da morajo odstaviti urednika. Očitni razlog: Gorbačev je doma tako nepopularen, da njegovega imena niti ni bilo na listi popularnih osebnosti, kaj šele, da bi ga visoko cenili. Bralci so glasovali: 60.9% za Andreja Saharova, 43.2% za Gavrila Popova, 39.4% za Borisa Jelčina, in 30.9% za Jurija Afanasijeva. Zbigniew Brzezinski, THE GRAND FAILURE. The Birth and Death of Communism in the Twentieth Century. New York, NY: Charles Scribner's Sons, 1989. 278 strani, tabele, indeks. Važna politična osebnost iz dobe Carterjeve administracije (predsednikov svetovalec v zadevah državne varnosti in direktor National Security Council) Zbigniew Brzezinski je dodal vrsti knjig (The Soviet Block, Between Two Ages, Game Plan, Power and Principle) še podrobno analizo komunističnega sistema. Avtor vidi v komunizmu, fašizmu in nacizmu odgovor na težave, ki jih je povzročila industrializacija (milijoni izkoreninjencev kot prva generacija industrijskih delavcev, izkoriščanje zgodnjega kapitalizma in iz tega izvira-jočega razrednega sovraštva). Vsi trije so uporabljali državo kot glavno sredstvo za svoje programe. Lenin je osredotočil politično moč v majhni skupini ter uporabljal vse vrste terorja, kar je postalo bistvo komunizma in je omogočilo vsa grozodejstva sistema ne samo pod Stalinom, marveč že prej in tudi pozneje, in ne samo v Sovjetiji, ampak tudi v drugih deželah, kjer so si osvojili oblast komunisti. Leninov ideološki dog-matizem in politična nestrpnost sta tudi preprečila, da bi se pojavile kake alternative komunizmu tudi, kadar je postalo očitno, da je pravi vzrok raznih kriz komunistični sistem. Vsaka uspešna reforma mora odpraviti stalinizem (totalitarno državo, ki je popolnoma uničila civilno družbo) in leninizem (totalitarna stranka, ki hoče na novo zgraditi družbo po svoji zamisli). Dočim je opaziti nekaj poskusov odpraviti stalinizem (javne razprave o njegovih grozodejstvih; poskusi zmanjšati vpliv birokracije v državni upravi in gospodarstvu, dajanje zemlje v dolgoročni najem kmečkim družinam), dovolijo vsaj v Sovjetiji le malo glasov, ki bi hoteli odpraviti vse obvla-dajoči položaj stranke v družbi. Reforma na tem področju bi seveda spremenila komunizem v socialno demokracijo. Gorbačev hoče globlje reforme kot so bile prejšnje (n.pr. NEP). Zanj so politične reforme (glasnost, demokratizacija) pogoj za gospodarske (perestrojka; ravno naprotno kot na Kitajskem). Reforme obsegajo: povečana odgovornost poedinih podjetij, dovoljenje za ustanavljanje zadrug zlasti na področju služnosti, dajanje zemlje v dolgoletni najem; več poudarka na proizvodnji potrošnih dobrin; večje upoštevanje zakonov in pravnega postopka, vsaj nekaj kontrole nad tajno policijo, pojav mnogih interesnih skupin v družbi; zahteva po ločitvi stranke od državne uprave; večja strpnost do vere; razkrinkanje Stalinovih grozodejstev (še vedno ni dovoljeno pisati o Stalinovem preganjanju ne-Rusov); zahteve po večji neodvisnosti republik (kar sovpada mnogokrat s poudarkom na pravice ne-ruskih narodnosti); debate o vojni v Avgani-stanu (medtem je bilo uradno priznano, da predstavlja kršitev mednarodnega prava); uradne izjave, da Sovjetija ne bo več izvažala revolucije (bo pa še vedno podpirala spontane revolucije) in da bo preusmerila vojaško politiko od napadalne v obrambno; nominalna enakost komunističnih strank (in zadnje čase celo poudarek, da sme vsaka iti svojo pot). Težava za komuniste je v tem, da je možno doseči večjo družbeno in gospodarsko ustvarjalnost le z odpravo dosedanje vloge partije in da je možno ohraniti politično stabilnost le ob gospodarskem polomu. Komunizem je obetal sprva hitro industrializacijo in gospodarsko rast ter odpravo družbenih privilegijev ter tako pravičnejšo družbo. Pridružilo se mu je mnogo idealistov, zlasti med izobraženci. Komunistična praksa je seveda razblinila vse iluzije. Sledila je vrsta uporov, ki pa so jih vse s silo zadušili. Na Poljskem je izgubila partija monopol nad političnim življenjem kljub zatrtju Solidarnosti (podzemeljski tisk in radio; nešteto skupin). Ponuja "socialistični pluralizem" (pravico kritizirati vlado in nuditi svet), toda ljustvo zahteva "demokratični pluralizem" (dogodki na Poljskem so prehiteli avtorjeva pričakovanja; po njegovi napovedi bo to dolgotrajen proces). Poljaki so tudi začeli iskati stika z oporečniki v drugih državah in začeli izdajati posebno glasilo Nova koalicija (1988). Vzhodna Evropa je zamenjala komunistični internacionalizem s tradicionalnim nacionalizmom in je začela poudarjati svojo zgodovinsko identiteto kot Osrednja Evropa. Moskva je začela zato poudarjati važnost vojaške koordinacije in skupne geopolitične interese, večjo gospodarsko povezanost in integracijo ter skupno usodo partijskih elit, da ohranijo svoj monopol nad oblastjo, čeprav so bolj tolerantne do raznih krajevnih razlik. Te dežele si očitno žele najti mirni prehod od državnega socializma Stalinovega tipa v neko obliko demokratične blaginjske države. To pa je pogojeno po odpravi partijskega monopola nad oblastjo in sovjetske nadvlade. Drugačno sliko predstavlja komunizem na Kitajskem. Kitajski komunizem se je znal prilagoditi tisočletni kitajski kulturi in je bolj diktatorstvo modernizirajoče stranke porajajočega se kitajskega trgovskega razreda, ki se razvija v okvirju države. Le za kratko dobo so posnemali sovjetski vzor. Komunistični voditelji so znali izkoristiti Konfucijevo filozofijo, tradicijo mandarinstva kot razreda v službi države in trgovinske sposobnosti. Dva prva poizkusa (veliki skok naprej ter kulturna revolucija) sta bila združena s velikimi žrtvami in majhnimi uspehi. Ko si je Deng zagotovil vodstvo stranke, so se odločili za odprtje svetu in uvedbo modernizacije v poljedelstvu (dajanje zemlje v najem; kmetje prodajajo pridelke na svobodnem trgu), v industriji (premik na lahko industrijo), znanost in tehnologija (deset tisoče mladih so poslali študirat v tujino, večino v ZDA), in v obrambi. Svoje stanje ne enačijo več s končnim stanjem komunizma (kot Mao), marveč ga imenujejo "primarna stopnja socializma", očitno da morejo teoretično opravičiti uvajanje svobodnega trga, in izraz "diktature proletariate" je zamenjal izraz "demokratična diktatura ljudstva. 1. maja 1988 so ustavili izdajanje teoretične revije "RdeČa zastava" in so jo nadomestili z drugo z naslovom "Išči resnico v dejstvih". Ko na eni strani poudarjajo, da je treba odstraniti stranko od državne uprave, vendar odločno zanikajo, da nameravajo uvesti zapadno demokracijo. Ljudstvu je treba dati možnost za kritiko vlade in stranke kot tudi za dajanje nasvetov, ne pa pravice voliti svoje voditelje ali določati splošno usmerjenost politike. Možno je pripustiti veČ kandidatov za poedina mesta, toda imenovanje more iti preko stranke. Sicer se oglašajo tudi glasovi, ki zahtevajo odpravo monopola komunistične stranke in uvedbo zapadne demokracije (n. pr. fizik Fanf Lizhi kot tudi mnogi študenti [knjiga je izšla pred tragičnimi dogodki v Pekingu]), toda ni verjetno, da bi uspeli, vsaj ne v bližnji bodočnosti. Vabijo investicije zamejskih Kitajcev v obalnih svobodnih conah (celo onih iz Taiwa-na) in obljubljajo Hong Kongu, da bo mogel obdržati svoj ekonomski sistem, ko bo postal zopet del Kitajske. Avtor je mnenja, da je možno, da bodo komunistični voditlji na Kitajskem izvedli resnično kulturno revolucijo, če jim bo uspelo združiti tradicionalne vrednote Kitajcev (Konfucijevo zamisel o naravnih zakonih, močno motivacijo in vzgojo državnih uslužbencev, poudarek na sodelovanje in harmonijo v družbenih odnosih, hierarhijo v gospodarjenju, spoštovanje starosti in prednikov) z modernizacijo, ki polaga važnost na inovacije, ustvarjalnost, komunikacije, uspešnost in pripravljenost na riziko. Seveda, če jim bo to uspelo in bodo ohranili komunistično ime, nova kitajska družba ne bo več komunistična po vsebini. Popolni neuspehi vseh realizacij komunizma niso vodili samo do tega, da danes nihče ne vidi več v komunizmu modela za boljšo družbo, ampak so tudi spremenili bojevito Kominterno v nepomembne letne skupščine ob priliki slavljenja obletnice oktoberske revolucije v Moskvi [letos je tekmovala z uradno parado tudi parada oporečnikov, ki so zahtevah konec monopola komunistične stranke; parado je policija ustavila šele, ko je skušala korakati na Rdeči trg]. V kolikor se komunizem še uveljavlja v deželah v razvoju, dobiva več motivacije od drugih idej: nacionalizma in verskega obsojanja obupnega položaja širokih množic. Bodoči razvoj bo verjetno nekoliko drugačen v vsaki komunistični državi. Za Sovjetsko Zvezo napoveduje avtor, da je malo verjetno, da bi GorbaČevu uspelo, da bi spremenil državo v gospodarstvo, ki bi moglo tekmovati na svetovnem trgu, pri samoupravljanju množic ob dobrohotnem vodstvu partije, ki se ne bo veliko vmešavala v družbene odnose. Bolj verjetne so štiri druge možnosti: 1. neodločena stalna kriza s sporadič-nimi izbruhi (mestne množice in ne-Rusi); 2. gospodarska stagnacija in centralizem; 3. državni udar (vojska in KGB z apelom na ruski nacionalizem); in 4. strmoglav-ljenje komunizma ob verjetnem razpadu Sovjetske zveze. Edina rešitev bi bila gospodarska decentralizacija in politični pluralizem vodeč v resnično sovjetsko konfederacijo. Po-komunistično dobo bo označeval zopetni pojav civilne družbe (družbene dejavnosti, ki niso pod neposredno kontrolo drŽave; olajšano z razvojem sodobnih sredstev obveščevanja, ki jih tudi totalitarna država ne more uspešno kontrolirati). Najbolj uspešni način pospeševati ta razvoj v še obstoječih komunističnih državah je poudarek in vztrajanje na dejanskem priznanju in upoštevanju človečanskih pravic (vezati vsako pomoč takim državam na ta pogoj). Bolj verjetno je, da bo prevladovala v 21. stoletju demokracija in ne komunizem, toda ta demokracija bo kazala mnogo veČ socialnega čuta in odgovornosti kot sta ga kazala laissez faire gospodarstvo in demokracija. ***** v Čeprav soglašata France Bučar in Zbigniew Brzezinski, da komunizem nima bodočnosti, se zdi, da je težišče njunih razlogov nekoliko drugačno. Bučar ("Resničnost in utvara") poudarja predvsem neskladnost načrtnega in centraliziranega gospodarstva z danaSnjo prevladujočo delitvijo dela in tehniko, ki onemogoča komunizmu, da bi se prilagodil novim družbenim in gospodarskim razmeram. Brzezinski pa poudarja predvsem, da je sprejelo človeštvo novo filozofijo življenja: zavračanje vsemoČne države, prvenstvenost človečanskih pravic in pragmatičnost v gospodarstvu, kar je vse v nasprotju s komunistično ideologijo in prakso. Bučar razpravlja tudi o komunističnem sistemu predvsem v Sloveniji in Jugoslaviji, čeprav veljajo njegova izvajanja - mutatis mutandis - za vsak komunistični sistem in vidi pomembnost razvoja v Sloveniji, kjer bi se skoraj izvršil miren prehod iz komunizma v pluralistično družbo, kot pot, ki naj bi jo podpirale demokratične države, da bi se ta prehod izvršil s kar najmanšimi stroški in kar najhitreje. Tudi Brzezinski predlaga podobno pot: demokratične države naj vežejo svojo pomoč komunističnim državam v stiski samo pod pogojem, da stvarno zagotove v svojih mejah človečanske pravice vsakomur, k čemur so se že itak zavezale s podpisom helsinške deklaracije. dreš KONEC SLOVENSKE POMLADI Nova revija (št. 83-84, marec-april 1989) je objavila besedilo izjave 5. maja v prostorih Društva slovenskih pisateljev (Tone Hribar, Krog je sklenjen), iz katere ponatiskujemo prvi del. Uredništvo Smo v mesecu maju. Konec maja 1988 je slovenska policija aretirala Janeza Janšo in ga izročila jugoslovanskim vojaškim sodiščem. Jugoslovansko vojaško sodišče je Janšo obsodilo na zaporno kazen. To se je zgodilo v Ljubljani in v srbskem jeziku. Po obsodbi je bil Janša začasno spuščen na prostost. Na začetku maja 1989 slovenska policija znova aretira Janeza Janšo in ga na podlagi sodbe jugoslovanskega vojaškega sodišča odpelje na prestajanje zaporne kazni. Krog je sklenjen. Predsedstvo CK ZKS 27. aprila 1989 izda izjavo, v kateri trdi, da Je posledica kazenskega procesa proti Četvorici mogoče odpraviti le z legalnimi sredstvi ter da suverenost slovenskega naroda ni mogoče vzpostavljati s pozivi k državljanski nepokorščini. Predsednik MK SZLD v Ljubljani pošlje 3. maja 1989 mestnemu sekretariatu za notranje zadeve mnenje v zvezi z napovedanim zborovanjem Svoboda čbtvorice - naša svoboda; mnenje vsebuje odklonilno stališče, češ da zborovanje spada med tiste oblike pritiska, ki negirajo prizadevanja za utrjevanje pravne države, funkcioniranje legalnih institucij države in političnega sistema. Na podlagi tega odklonilnega stališča sekretariat za notranje zadeve prepove zborovanje, ki naj bi bilo 8. maja 1989 na trgu osvoboditve v Ljubljani. Krog je sklenjen. Novembra 1988 oblast na Slovenskem sprejme in potrdi amandmaje k jugoslovanski ustavi iz leta 1974. Konec februarja 1989 delegati iz Slovenije v zvezni skupščini podpro izredne ukrepe na Kosovu; slovenska policija sodeluje pri pacifikaciji Kosova. Marca 1989 JLA vpokliče slovenske rezerviste in jih pošlje na Kosovo. Oblast na Slovenskem odhod rezervistov pospremi tako, da pošlje za njimi pozdravno delegacijo SZDL Slovenije. Krog je sklenjen. Sklenjeni so vsi krogi. Slovenske pomladi je definitiv-no konec. In definitivno je potrjeno, da oblast na Slovenskem ni slovenska oblast. str. 586 PODPRIMO FRONTO za SAMOSTOJNO SLOVENIJO FSS Kaj Slovenci sploh Se iščemo v tej Jugoslaviji? Mislim, da je naše potrpežljivosti že preko mere dovolj! Štiride set let smo glavna lokomotiva vsej državi (razen HrvaŠki), potem pa nam ti naSi "bratje" Srbi povedo, da bo sedaj konec izkoriščanja juga, ko so nam postavili to vsesplošno blokado. Lepo vas prosim, kdo je koga izkoriščal!!? Kolikor vem, gre vsak (!) dan na Kosovo velike vsote dolarjev in ve se, kdo največ prispeva! Zgražajo se nad našimi amandmaji (še posebej nad odcepitvijo), obenem pa nas podijo v Gradec in Philadelphio. Seveda s to razliko, da mora ozemlje Slovenije ostati v Jugi. Verjetno pa so pozabili, da smo (in bomo!!!) Slovenci na tem ozemlju že stoletja in da smo se za združitev z ostalimi narodi odločili PROSTOVOLJNO. Ko pravim prostovoljno, mislim tudi na to, da lahko prostovoljno tudi gremo, kadar hočemo. In prepričana sem, da je trenutno mnogo več kot polovica Slovencev za samostojno državo-deželo Slovenijo. "Oče naroda" misli, da bi bila odcepitev samomor za Slovenijo. Jaz pa mislim, da bo resničen samomor za Slovenijo, če bo še naprej ostala hlapec in "molzna krava" za ostale nerazvite (lene) republike. Če te dni poslušamo naše poročevalce iz tujine, lahko sliSimo, da vsi gledajo s simpatijami na Slovenijo in podpirajo naše reforme. Prepričana sem, da bi bili na naši strani, če bi prišlo do morebitnega vmešavanja jugoslovanskih "zdravih sil". Prejeli sno s prošnjo za objavo: SLOVENSKI NARODNI ODBOR OB PRETRESIH v DOMOVINI V dneh, ko je svet priča dogodkom, ki z vedno večjo silo govore o rušenju vsega, kar je bilo grajeno in vzdrževano z nasiljem pod komunističnimi režimi v državah vzhodne in srednje Evrope ter dokazujejo odločno voljo narodov, da temu stanju napravijo konec, ko se je zrušil sramotni berlinski zid, ko na Češkem spet govore o praški pomladi in išče Evropa novo politično ravnovesje, spremljamo s posebnim zanimanjem, zavzetostjo in skrbjo dogodke v domovini. Ob njih ponovno pozdravljamo vsa gibanja in stremljenja po demokratizaciji narodovega političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Prepričani, da je svobodno delovanje političnih strank, v okviru nove, svobodno izglasovane slovenske ustave, edino zagotovilo resnične demokracije med nami,vabimo vse rojake, da se pridružijo skupnemu iskanju osnov za narodovo bodočnost, nalogi, kateri posveča SNO skrb in napore vsa leta svojega obstoja. Ugotavljamo, da zahtevajo hitri politični premiki na evropski celini premišljenih, a naglih odločitev slovenskih demokratičnih sil, da nas dogodki ne prihite in da nas narod ne bo ponovno objekt med silami, ki se bore za premoč na novem političnem zemljevidu Evrope. Odobravamo v celoti odločno izjavo komisije Pravičnost in mir, z dne 31. oktobra 1989 in se pridružujemo njenemu pozivu, da je treba pogumno delati za resnično in popolno demokratizacijo Slovenije. Ob tem poudarjamo, da je po krščanskem družbenem nauku mogoče pričakovati vrednih sadov pri uresničevanju te globoke družbene preosnove le tedaj, kadar smo vsak zase pripravljeni na osebne odpovedi in napore. Obsojamo izjave visokih jugoslovanskih vojaških osebnosti, ki skušajo z grožnjami zavirati težnje narodov po suverenosti, pravici do samoodločbe in popolni politični demokratizaciji. Vojska, ki ščiti le koristi totalitarne manjšine ter se obrača proti narodovi volji in njegovim zahtevam, je v bistvu narodu sovražna vojska. Obsojamo pa tudi vedno pogostejša narodnostna izzivanja, ki jih organizirajo komunistični organizmi drugih republik ter ponovno izjavljamo, da nosijo ti za svoja dejanja in njih posledice popolno in nedeljivo odgovornost. Opozarj amo rojake v zdomstvu, naj dogodke v domovini spremljajo s pametno presojo in treznostjo in naj ne nasedajo na videz razveseljivim, a v resnici večkrat varljivim ukrepom predstavnikov vladajočega sistema, ki sredi propadanja se vedno iščejo, kako bi ohranili tudi v novih razmerah čim ve£ oblasti. Naj ne sprejemamo darov in miloščine od tistih, ki so krivi ne le njihove nesreče, temveč dolgoletnega trpljenja vsega naroda. Svobodna bodočnost naše domovine je mogoče graditi le na neokrnjenih demokratičnih osnovah. Dokler teh ni, se bomo vsi svobodoljubni rojaki doma in v zdomstvu zanje borili, pri tem pa nikakor ne bomo podpirali samovoljnih sklepov režima, ki pet desetletij ni maral priznati narodu pravice suverenega odločanja. V novembru 1989. SLOVENSKI NARODNI ODBOR Rudolf Smersu predsednik Dr. Peter Urbane podpredsednik Z denarjem, ki ga Slovenija prispeva za nerazvite, bi najprej pomagali nerazvitim krajem v Sloveniji, ki jih žal tudi ni malo (Haloze, Kozjansko....). Uredili bi naše ceste, Še bolj uredili naše turistične kraje.... Ker vemo, da smo Slovenci delaven narod, bi se nam standard kmalu še bolj povečal. Nova slovenska zastava bo lipov list na beli podlagi, denarno valuto (lipa) že imamo, glavno mesto že imamo, himno že imamo, sposobne politike pa tudi! Imam sedemnajst let in v Jugoslaviji ne vidim svoje prihodnosti, - svojo prihodnost vidim samo v SAMOSTOJNI SLOVENIJI!!!!! Zato, Slovenci in Slovenke, storimo končno že nekaj in podprimo Fronto za samostojno Slovenijo, da bo prišla iz ilegale in enakovredno konkurirala (zmagala!) na spomladanskih volitvah! Petra Majorane, Celje. Blagoslovljene božične praznike Zdravja «n uspete polno novo leto vam želi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA URADNE URE: V ponedeljek od 10 podoldne do 4 popol dne V torek V sredo V četrtek V petek V soboto od 10 dopoldne do 8 zvečer od 10 dopoldne do 4 popoldne od 10 dopoldne do 8 zvečer od 10 dopoldne do 8 zvečer od 10 dopoldne do 1 popoldne 646 Euclid Ave.. Torpntb M6G 2T5 Tel. 532 4746 V NEW TORONTO V torek od 5 popoldne do 8 zvečer V četrtek in petek od 1 popoldne do 8 zvečer V soboto od