Šest Nedélj pobožnosti v čast svetega Alojza od Gonzaga. Svetega Alojza življenje, premišlovanje nja življenja, litanije ino pesem. Molitva juterna, večerna, mesna, za spoved ino za sveto obhajilo. Po nemško spisal, Dr. Alois Schle'r; poslovenil JP. Plmcidms Javorník* Strti natis. S dopušcenjeni visoke časti naj vrednejšega milostlivega kneza gospoda Romana,, sekovskega škofa. — -&-*&.-<% W Urmdci 2834* Na pr 0(jaj pri Jožefu Sirola, bukvovezu. Kako sveta Magdalena od Paciz pohvali angeljskega mládenca Alojza. 0 kak veliko slavo (cast) ima Alojz Ignacijov sin Rada bi po celem svetu hodila ino pravila: Alojz sin Ignacija ^je velik svetnik. Rada bi vsakemu njegovo slavo pokazala, naj bi Bog z njim hvaljen bil. V veliki časti je, ker je Bogu živel , . . bil je Alojz ljudem neznan mučene (marternik). O kak močna je bila njegova ljubezen na zemlji! Za to je zdaj v nebesih prj Bogu v popolnomi ljubezni. Predgovor, v Sest let je sveti Alojz v Jezuitarskem redu menih živel, ino ravno lete leta so vzrok šestnedeljske vodbe (šestnedeljskega opravila) ki jo v cast svetega Alojza opravljamo. Da bi verni kristjani, posebno pa mladi; kterim sa Alójza, kadar so ga svetega povzdignuli, pomocnika (patrona) dali, ža le to vodbo v čast tega angeljskega mládenca, ino lepega izgleda čistosti, vneti bili, so papež Klemen XII. popolnoma odpustek za vsako teh sest nedelj dodelili. To vodbo opravlaj v čast svetega Alojza, ali šest nedelj pred njegovim go» dom (praznikom), ali pa ob drugem časi leta (vendar šest zaporednih nedelj). K zadobljenju teh odpustkov je potrebno, vsako teh šest nedelj se i* z grivanim srcem spovedati, presveto resno Telo ponižno prijeti, ino druge radovoljne pobožne dela (kakor so: premislovanje, molitve ino druge dobre djanja) v čast svetega Alojza opravljati. Tudi den godu (praznika) svetega Alojza, to je 21. Rožencveta, vsi tisti verni kristjani popolfloma odpustek zadobe, kteri se na ti namen svojih grehov spovejo, presveto resno Telo vredno prejmejo, po namembi svete crkve molijo, ino se pri pobožnem opravili znajdejo, kterega njih častitliv škof praznovati zapovejo, na kaki den leta in na kakemu kraji bodi. pMÍP!/^P(Hlffi"i Življenje svetega Alojza od Gonzaga iz Jezuitarskega reda. Sv. Aloiz Gonzaga je bil v Lombardiji na Laškem doma. Njegov oče Ferdinand je bil knez Rimskega cesarstva in mesta Kastil-» jone. Bil je sv. Alojz tudi blizni žlahtnik Mantovskega vojvode. Njegova mati Marta je bila hči Taneta Santeno gospoda na Žeri Piemonteske dežele. Marta je bila nekdaj žlahtna dvorkinja pri Izabeli, rojeni na Francoskem, ino gospe Filipa H. Spanjolskega kralja. Ravno na tem kraljevem dvori je tudi žlahtni g spodknez Kastiljonski živel, ino se veselil kraljeve milosti. Marta je tukej prav brumno živela ; kadar je slišala, da jo hoče Ferdinand snubiti, je veliko molila, da bi ji Bog svojo voljo razodel, in se |e v pobožnem djanji trudila, vredna postati božjega blagoslova. Po le ti molitvi je per volila, se omožiti, ino je pre jela sv» zakonski sakrament v veliki ponižnosti. Potlej se je vrnula z svojim možem na Laško, kjer ga je Spanjolski kralj za svojega dvornega klučarja in nadvojvoda svoje Laške vojske izvolil* Knežinja je srčno želela dobiti sina, ki bi ga posvetila božji službu Bog je njeno prošnjo vslišaL Na Kastiljonskem gradu v Brešjanski škofiji je bil rojen naš svetnik 9. den sušca 1569. Vilhelm Mantovski vojvoda je bil krstni boter, ino ga je Alojza imenovaL Kadar je otrok nekoliko pameti kazal, ga, je brumna mati učila sv* križ narediti, ino svete imena Jezus in Maria zreči. Materno opominovanje ino izgled ga je zgodno napelvalo, Boga se bati, in ga ljubiti. Se mladencka so dostikrat vidili samotnega, ki je v posebni pobožnosti molil. Kdor ga je v taki goreči molitvi vidil, bi ga bil rajši angelca, kakor vmerjočega človeka imenoval. Še zdaj je on siromake in reveže posebno ljubil Njegov oce si je hotel korajžnega vojšaka izrediti. Zatorej mu je vedno jnajhiné ino otrokom primerjeno orožje v igračo ponujal. Öce Ferdinand ga z seboj vzeme, de bi mladenč vidil tri j ezere Laških vojšakov, ki so se pri Kazalskem mesti vadili. Pac se je veselil oče, vidivši sina, ki je koračil pred vojsko z majhino sulico. Neke mesce je Alojz tukaj ostal, ino se je kmaîo nekterih nespodobnih besed navadil, ki jih je zrekoval, pa ne zastopil. Bil je še le sedem let star. Njegov učitelj mu reče, da so te besede nespodobne, in Alojz se je ročno poboljšal. Odsihmal je sklenul, se nikoli več družiti z takimi, ki božje ime po nemarno imenujejo. Leta napaka podletnega (nedorašenega) mládenca ni bila velika pregreha, vendar je jo objokoval vse svoje žive dni. Vedno si jo je očital, ino se zavolj nje globoko ponižoval pred Bogom. Sedmo leto je t imenoval cas svojega spreobrnenja, ker je v tem zacel samo Bogu služiti. Kadar je vKastiljansko mesto nazaj prijel, je trdno sklenul, dnhovsko opravilo v čast Mariji devici, sedem pokornih pesem, (psalmov) ino, vec drugih molitev kleče vsak den moliti. Opravilo teh molitev je sv. Alojz do konca življenja spolnoval, ino nobena reč, tudi huda bolezren ga ni mogla od te pobožnosti odvrnuti. Kadar ga je mrzlica (štrtica) osemnajst mešcov tresla, ni opustil teh opravil; samo svoje sluge (posle} je večkrat povabil z njim moliti navadne molitve. Kako je bil čist ino pobožen to le kaže; Njegovi duhovski očetje, imel je njih štir, med tem kardinala Belarmina, ino drugi možje, ki so njegovo sr ce popolnoma poznali, so po Alojzovi smrti trdili, da on v celem življenji nikdar ni smrtno pregrešil. V osmem leti ga je oče z bratom Rudolfom vred v Fiorenco poslal, da bi se Toskanskemu nadvojvodi Francu od Medicis perporočila. "Naj bi se tukej naučila Laškega in Latinskega jezika, ino drugih svojemu stanu potrebnih reči. Alojz se pa ni samo posvetnih reči učil; ampak bral je tudi življenje svetnikov z tak gorečimi željami, da je potem Fiorensko mesto mater svoje brumnosti navadno imenoval. Kadar je bukve od skrivnosti svetega roženkranca, ki jih je duhovski oče Gašpar Baortes spisal, v roke dobil in prebral, je začel še skrbnejše častiti device Marijo. Odsihmal je tudi čistost tako ljubiti začel, ino se je v ti čednosti tako vadil, da je potlej ves čas svojega življenja skušnjave mesa srečno premagoval Le to lepo čednost si je ohranil, ker je vedno mo~ lil, znotranje in zvunanje skušnjave odganjal, ino se vsih preložnost greha ogibal On je dobro vedil, da je nas vsih čistost v nevarnosti, in da se moramo truditi, vse odvrnuti, karkol bi čiste srca lehko ognusilo. Bil je prepričan, de čistost duše je roža, ktera lehko obledi ; je ogledalo (špegel) ktero, ako se ga le dotakneš ali v vanj dihneš, se hitro rosi in otemnl Zatega voljo si je perzadeval, svoje oči krotiti, ino nobeni osobi (peršoni) ženskega spola, tudi ne ženski svoje rodovine (žlahte) v obraz pogledati. Tistemi, ki ga je zavolj tega dražil, je odgovoril, da je boječe narave (natore). Tudi njegova pohlevnost je bila hvale vredna : nikol ni svojim slugam po gospodsko zapovedal; ampak jih je prosil, naj bi to ali uno storili. Urnejši je bogal besedi, kakor kak novine v kloštrl Svoje predpostavlene je posebne častil, in med tem naj bolj svojega učitela Franco Tučijo, Čez dve leti sta žlahtna mládenca vFiorenci živela, potlej sta morala iti v Mantavo k nadvojvodi Vilhelmu Gonzaganskemu, ki je nje očeta za svojega namestnika v Monferatu postavil. Aloiz je zapustil mesto Fiorenca v listopadu 1579* V dvanajstem letu je še sklenul, knežtvo Kastiljansko svojemu bratu Rudolfu pustiti, ktero je od cesarja dobil Nas svetnik se je bolj trudil, vse vězila tega sveta raztrgati, kakor se navadni ljudje pečajo bogastvo ino čast perdobitl Vsemi veselji se je odpove 9 dal, ki od konca mika , potlej pa žalost in bridkost prinese, ino nepokojno vest napravi, Samo to, kar človeško dušo resnično razveseluje, je on za pravo srečo držal, ino se trudil zadobiti. Po neki bolezni je Alojz vedno bolehaval, zavolj toga je samoto ljubil, ino se je lehko izgovarjal, posvetnemu in hrumečemu veselovanji se odtegnuti, kadar so ga k takemu vabili. Malokdaj je jisbo zapustil, in je rad bral življenje svetnikov, ali druge pobožne bukve. Ravna tako je tudi živel v Kastiljonskem mestu, kamor so mu oče dovolili, da gre. Njegovi posli so čudeči vidili, kak je skoz več ur čez den v premišlovanje zamaknjen bil. Dostikrat so k njemu prišli, ki je pred sveto božjo mantro (svetim križem) klečal, ino je bil tako v Boga zamišlen (zamaknjen) kakor da bi ne živel na, zemlji, ampak v nebesih se veselil* V ti samoti je on milost (gnado) prave molitve zadobil, brez da bi se bil od kakega učenika moliti vadil, K le ti molitvi se je vedno pripravljal v čistosti srca in pobožnosti du- še, Premišioval je tudi cele dni čudno odrešenje človeškega rodu, ktero nam je božja previdnost po svetih skrivnostih naše vere podelila. V tem premišlovanju je občutval neizrečene nebeške sladkosti. Kadarkolj je na vsemogočnega ino dobrotljivega Boga mislil, ni mogel solz držati, z kterimi mu je božja ljubezen oči napolnovala* V takem dušnem veselji je enkrat zagledal bukve premišlovanja , ki jih je duhovski oče Kanizi spisal, ino je tudi bral neke liste, ki so jih Jezuitarji iz Indie poslali« To ga je posebno 10 vnelo v Jezuitarski recj stopiti, da bi ložej 25a zveličanje duš skrbel. Tudi je opominjaval otroke, posebno revnih starišov, da bi se potrebnih resnic krščanskega nauka naučili, in sam jih je nje večkrat učil. Od Boga je z tako pobožnostjo govoril, da so se clo priletni in učeni ljudje nad njim čudili. V leti 1580 je sv. Karol od Boromeje v papežovem imeni v Brcšjansko mesto prišel, in na den svete Marije Magdalene pridigoval. Kastiljonski knez ino drugi visoko častitljivi gospodje so ga prosili, da bi se neke dni na njih grajšin^h pomudil, pa zastonj, še prebivati ni hotel pri njih, ampak stanoval je navadno na svojih potah v farovžih. Gonzaganski Alojz, še le dvanajst let star, je šel vendar pri ti priložnosti v Brešjansko mesto, božjega moža blagoslov zadobit. Sveti Kardinal se je močno veselil in čudil, kadar jex iz kratkih besed mládenca spoznal, kako veliko milost (gnado) mu je že Bog podelil. On mu reče, naj bi se k svojemu prvemu obhajilu vredno pripravljal, ino večkrat presveto resno Telo prejel, tudi ga je podučil, kako se ima bližati temu svetemu opravilu, da božje milosti (gnade) vreden postane. Slednič ga je opominjal kako se mora zadržati pri drugih božjih službah. Vse, kar mu je sv. Karel Boromej ski vkazal, je on natanko spolnil, ino čez vse ga je veselilo, da je svetega moža vidih Od tega časa je tak srečno v sv. sakrament resnega Telesa zamišlen bil, da je večkrat pri sv. meši, posebno po povzdigovanju v pobožnih solzah plaval. Tudi je ti pri svetem obhajili mogočno milost zadobival, in Zveličar ki ga je pod podobo kruha prejel je bil od zdaj njegov edin tolaž ino cela njegova ljubezen. V mesti Kazal, kjer je bil njegov oce — knez Kasti jonski namestnik na Monferatu, je nas svetnik pogosto v Kapu~ cinarsko in Bafnabitarsko cerkev molit hodil, V tedni se je trikrat postil Ob petkih opoldne je samo sočivje jedel, zvečer pa majhno kruha. Druge dni je tudi tako malo jedel, da so se čudili, kako more živeti. V postelji je diljo pod seboj imel, ino je ob polnoči tudi po zimi k navadni molitvi vstajal. V leti 1581 je Avstrianska cesarica Marjja, Gospa Maksimiliana IL po Lombardski v Spanjolsko deželo k svojemu bratu Filipi II* popotovala. Na ti poti jo je Kastiljonski knez z svojimi tremi otroki, to je : z eno hčerjo in z svojima sinoma Alojzom in Rudolfom spremoval. Oba so odločili za dvorno službo pri kraljeviču (princu Jakobu), bratu Filipa IIL Alojz naš svetnik je zdaj v štirnajstem leti bil. Tudi v tem visokem, tovarštvu je se Alojs, kakor poprej pridno učil, ino vse svoje molitve opravljal. Na svoje počutke je zmirej čul in sam sebe z postom tak ostro« po* koril, da so dvorniki od njega rekli: mladi Kastiljonski knez živi kakor duh. Posebno koristno je bilo za-nj, ker je bral razlaganje od molitev v bukvah Ludovika od Granade. Trdno si je naprej vzel, vsaki den eno uro premišlovati ; to premišlovanje je dostikrat še dalej trpelo. % Zdaj je sv. Alojz sklenul, svet zapustiti in v Jezuitarski red stopiti, da bi za izveli* 12 caiyje ans skrbel iuo še bolj in ložej cast božjo pomnožil. Kadar je njegov spovednik pravi namen vidil, ga je potrdil v tem sklepu. Povedal je tedaj svoj namen starišem, in mati njegova se je posebno tega veselila ;, oce pa, ki je Alojza k drugemu stanu odločif, se je razsrdil, ino ga je zacel z kazenjo (štrajfingo) zato strašiti Miadenc na to ponižno odgovori, da mu je velika sreča, pri— ložnost dobiti, zavolj božje ljubezni trpeti. Kar je pa očeta se bolj razdražilo, je tole bilo: ki je mislil, da ga hoče sin s tem od igranja in zapravljanja odvrnutl Zakaj bil je Alojzov oce navajen igravecino je vkratkem časi veliko dnarjov nespametno zapravil. Vidivši da sin vse igre zaničuje ino zgube dnarjov tudi za božje ražaljenje drži, si je to misel áe bolj v glavi vtrdil Vendar so prijateli očeta pregovorili, da je privolil, kar je sin zeleh Zdaj je kraljevi brat Jakob vmrl, in Alojza Gonzaganskega od dvorne službe odvezal, zato se je sv, Alojz v leti 1584 brez vse skrbi na Laško vrnul Podal se je na ladjo z Andrejem Doriom? ki ga je Španjelski kralj za vojvoda, svoje vojske na morji postavil V ladji ni pripustil, da bi ga, kakor brata Rudolfa, služabniki v zlatem oblačilu spremljovall Na ti poti se*je samo z Bogom veselil, in je rad od božjih reči govoril. Kadarkolj' je v krčmo (oštario) prišel, je za majhno jisbo prosil, kjer bi sam prebival, ino Bogu brez vse zmote služil Po kloštrih? ki jih je objiskaval, je vselej naj pred v cerkev sel > ino lam svojo moütvo opravil Il Kornej je v mesto Kastiljone nazaj pri«šel, so še druge težave nanj čakale. Bližnja knezova rodovina (žlahta), med tej tudi en Kardinal in več škofov so hotli našega svetnika pregovoriti, naj bi od svojega namena, duhoven biti, odstopil, ino v posvetnem stanu svojo rodovino (žlahto) častil. Mladenč je pa vendar pri svojem naprejvzetji tako stanoviten bil, da so mu neki tistih, ki so se od konca trudili, njega od duhovšine odvrnuti, zadnic prav dali, ga celo v njegovem namenu potrdili. Alj oče je začel svoje privoljenje tajiti, ga na vse sorte (viže) zasramovati, ino raznih opravil iskati, ki bi mladenča na druge misli pripeljale. Ravnal j p v ti reči, kakor drugi posvetni ljudje, kteri svojih otrok poklic ne premišiujejo, ampak na ravnost zavržejo, Alojz je" vse voljno tr~ pel, še srčneje molil in se hujše pokoril, Bog je zadnjič vse po njegovi volji obrnul. Očetu so se vendar enkrat oči odprle, ki je si- nu perpustil, si stan izvoliti. Objel ga je po očetovo, in ga preporočil vikšemu (generalu) Jezuitarjov Klavdiju Aquaviva po imeni, kteri je Rimsko mesto za kraj Alojzove poskušnje (noviciata) odloči]. Ker je pa Alojzov oče preveč svet in kar je posvetnega ljubil, ni bil mož beseda, in mu je svoje privoljenje zopet odrekel. Obdržal je sina devet mešcov v Milanu, in se trudil, kak bi ga na svet privezal. Potem je Alojz na očetovo povelje v Mantavo in Kastiljonsko mesto popotoval, pa vender vse to ni moglo Alojzo vega sklepa razdreti Taka stanovitnost je trdosrčnega H očeta toliko omečila, da ni dalej poskušal, ga od poklica odvračati. Dal mu je svobodo (samosvojnost) z besedami Í Moj sin ! vdaril si mojemu srcu ranu, ktera dolgo ne bo ozdravila* Jez te ljubim ^ kakor ti zaslužiš; bil si ti vupanje moje rodovine, ker pa vidim, date Bog v drug stan klice, te nečem zadržovati: pojdi kamor te Gospod kliče., Bog daj da srečno živiš! Alojz se je na to očetu z kratkimi besedami zahvalil, in se je, da bi dalj pričejoč nedělal njemu še veči težav, naglo v svojo jisbo podal; kjer je Boga za prejeto milost hvalil in častil- V listopadu leta 1585 je cesar Rudolfa, brata Alojzovega, za kneza na Kastiljoni v spričnem pismu potrdil Kastiljonski prebivavci (mestničani) so veliko žalovali, ko so slišali, da jih bo Alojz na vselej zapustil ; ali mladenč nje tolaži rekoč : da jih samo za to zapusti, da bi ložej svojo dušo izveličal, in jih opominja, naj bi'tudi oni takih misel bili. Kadar je v Rimsko mesto prišel, je naj poprej cerkve in naj imenitnejše pobožne kraje obiskal. Potem se je papežu Sikstu V. pre poročil, in njemu nogo poljubil. Den 21» listopada 1585 je v Jezuitarski red v posku šnjo stopil v osemnajstem letu svoje starosti. Jisba, v ktero so ga peljali, se mu je dozdela pozemeljski raj, kjer bo lehko Boga brez zmote častil. Poln veselja z prorokom reče : „Tukej je kraj mojega pokoja, tega sím si zvo lil, kjer hočem prebivati/' Bil je naš svetnik prvi med vsimi no vinci v pobožnosti, ino sramoval bi se bil, 15 ako bi jih nebil v ti premagal Vse svoje tovarše je goreče ljubil, in sebe med vsimi za slednega držal Takih misel je bil do konca življenja. Mocno ga je veselilo naj poslednej še dela opravljati* Vrednost svoje pokore je primerjal pokoršini, in je dobro vedil, da brez pokoríme vse njega djanje nič nevelja. Zatorej je marsikra t rekel: „Kloštersko življenje je enako čolnu, vkterim sedeči se ranvo tako naprej pomikvajo, kakor veslarji/' Tako ostro se je pokoril, da mu za vse druge reci, ktere niso ravno v cast božjo, ni mar bilo. Še orodja jedilnirc, (jisbe v kateri so jedli) ktero je vsak den lehko vidil, ni poznal, tudi ne lišpa (lepšanja) kapel in altarjov, kjer je navadno molil. Per jedi si ni nikdar zberal, in je pazno vse opustil, karkoli bi pocutke lehko mikalo* Posvetnega govorjenja ni nikdar poslušal, on je malokdaj govoril, nikol pa sam od sebe ; zakaj ni se za vrednega imel, na kte~ r ega bi ljudje mislili, in je želel, da bi ga svet pozabil. Golusijo je zaničoval, in je jo strup keršanske prostiti imenoval. Zosebno ga je bolelo, kadar so ga hvalili. Vesel je nosil tor- bo po ulicah Rimskega mesta, in je od hiše do hiše v bogaimé prosil. Ravno tak gaje veselilo, kadar je v kuhnji pomagal, ali vbolnicah (špitaleh) bolnikom stregel. Per vseh teh opravilih je vselej na Jezusovo ponižnost gledal, ki je bil Bog, in se je za nas toliko ponižal. Učil je tudi ob uedeîah in praznikih otroke resnice keršanskega nauka. Čez vse je vbožtvo ljubil, in se je vaioval kake nove reči se poslužiti. Molil je brez nehanja, in za pre« u mišlovanje je bil tak vnet, da ga je kratko pot krščanske popolnomosti imenovat V teh rečeh je neizrečeno veselje občutil; klečal je, in ni se genul; zakaj bila je njegova du- ša polna Ča&ti in žive ljubezni do svojega Qdrešenika* Dostikrat je bil v nebesa zamaknjen. Večkrat je od pobožnosti poln solz bil, posebno pred svetim resnim Telesom^ in kadar je Jezusa pri svetim obhajilu prejel. Tri dni je Jezusa, ki se je ponižal k njemu priti, hvalil; in pa sledně tri dni se je v goreči ljubezni perpravijal, svojega Zveličarja, Boga kralja, ozdravoika in ženina svoje duše vred/io prejeti» Zvečer pred svetim obhajilom je le na to imenitno opravilo mislil, in ni od nobene druge reči govoril Vselej je z gorečim srcem od svetega resnega Telesa marnovaly v kterém se je božja ljubezen tak očitno pokazala* Tudi drugih , z posebnimi pravicami obdarovali. Tudi nesramen nasladnež (nečistnik^jnora nedolžnost tiho častiti, zakaj ona ima nekej neheškega v sebi, kar človeka vrh sveta povzdigne ino Bogu bliža* — Sam Bog ljubi čistost* To vidimo na Mariji devici. Zato pravi sv. Augustin : „Ako se je hotel Bog roditi, se je moral od device poroditi, in ako je devica porodila, je morala le Boga roditi." Sveti Janez krstnik, Jezusov naj ovedvavec, sv» Jožef, njegov rednik, sv. Janez, med vsem nar ljubeznivši učenec Jezusov, -— ali niso bili čisti — nedolžni možje? — Imel je Jezus med svojimi učenci lakomnega in nevernega, pa nobenega nečistega» Kdo bi iz tega nespoznal, da je nedolžnost vsakemu pravemu kristjanu potrebna ? — Ino glej ! kakšna čast in slava je v nebesih za njo pripravlena „Blagor, pravi fezus, ki so nedolžnega srca, oni bodo Boga gledali/' Čisti so, po besedah razodenja svetega Janeza, nar bližej božjega sedeža (trona) kamorkoli jagnje gre, ga povsod spremljajo; prepevajo novo pesem, ktere nobeden drugi peti ne zna. O velika čast nedolžuosti* „Vse karkoli je hiv^e vrednega, je nič proti nedolžni duši, (Sff. 26.) Oh káko lep je čist rod! . . , Njegov spomin je večen, pri Bogu ino pri ljudeh hvalo ima! Nedolžnost človeka nad zemljo povzdigne, ga stori tovarša angelov in Bogu prie|nega. Iz tega lehko vidimo, zakaj je toliko mládenče v ino devic rajši vse mučenje (martre) pretr» 27 pelo, kakor čistost zgubiti ;*iz tega tudi Içhko spoznamo, zakaj se jih je toliko bogate ino visoke ženitve branilo, da bi ložej imeniten zaklad čistosti ohranili. 0 angelska čednost! jaz te hocern čez vse častiti in ljubiti! Ti si len limbar (lepa. lilja) čistosti — ti si paradiža Q|fja) roža! O Iqpšaj mojo dušo, da bo nebeškemu ženinu dopadla, kteri med limbarji (liljami) prebiva! — Premi šluj : 2. Potrebne pripomočke sveto čistost ohraniti. Ako je ravno sv* Alojz posebno gnado od Boga zadobil, da večidel ni bil mesnim skušnjavam podvržen, ino da jih je lehko premagoval, si je vendar veliko skrb dajal, nedolžnost ohraniti, ker Jezus opominja: „Čuj# ino molite, da v skušnjavo ne padete." Na svoje oči je tak pazil, da dolgo časa še kraljice po obličji ni poznal, pri kteri je vender žlahtnič bil. Kedar je tukej nesramen serec v pričo Alojza ino drugih mládencov nespodobno govoril, je Alojz naglo preč pobegnul. Ogibal se je posvetnega veselja, in jo ojstro pokoril svoj nedolžen život z postom in drugimi dobrimi delami. Ljubil je samoto ino tihoto, ogibal se je Ijudi, rad se je p& z Bogom pogovarjal, ki mu jerbil zmirom pred očmi. Mislil je tudi na devico Marijo, ktero si je mater zvolil, ino na svojega angelca varha, kterega je visoko častih Tako je čul in molil, in se ohranil limbar (liljo) nedolžnosti do smrti. Zato zasluži, kterega častimo varha čistosti, izgled çialdosti, ino pomočnika nedolžnosti. 0 cmti mladenč! kak si skrbel žlahten zaklad ohraniti, ki ga človek v slabi posodi s soboj nosi ! — V resnici, kdor stoji, naj gleda, da ne pa- de! — Kdor se v nevarnost poda, bo v nevarnosti koncan. — Le beg zamore tukej premagati. Čistost je mlada r,oža, ktera vsahne, ako se je le dotakneš* — Zatorej hočem cm vse skrbeti, med trnjem (nevarnostjo) tega sveta limbar nedolžnosti ohraniti. Čuti hočem na svoje oči, da ne gledajef ničemernih reci» Svoje ušesa hočem zamašiti, da ne poslušajo presnih marnj. Proč od mene kvantanje, požrešnost, gizdost, in vse posvetno veselje. Hočem se vselej hudobnega tov^rštva kakor strupne kače ogibati. Moja tovarša naj bota vselej sramožljivost ino strah. Povsod naj me misel spremluje, Bog me vidi in moj angele varh je pri meni. Ti pa, o BÉg! prijatel nedolžnih dus, ki ne le djanje sodiš, ampak tudi v srce gledaš, ne pripusti, da bi te jaz po necistih mislih kdaj razžalil! Tebi darujem svoj život in svoju dušo po čistih rokah presvete device Marije, moje varhinje. Tebi se darujem po prošnji angelskega mládenca Alojza, ki sem si ga pomočnika izvolil. Trdno obljubim, da hočem do konca svojega življenja nedolžno ino čisto živeti. Amen, (Moli šest očenašov in ó šest č c š %nih Marij v čast svetih let, ktere je sv. Alojz v Jezvitarskem redu živel,) 29 Molitev za dar čistosti. 0 sveti Alojz, angelski mladenč! ki nisi nikolj belega oblačila krstne nedolžnosti z smrtnim grehom ognusil, ino ki si limbar čistosti brez| madeža vedno ohraniF! Prosim te, sprosi mi gnado od Boga, da Gospodu v čistem životi služim, ino z nedolžnim srcem dopadem. Ne dopusti, o izvoljeni varh čistosti ! da bi jaz od nečimernega sveta zapelan svojo nedolžnost z kakim grehom kdaj ognusil. Uči me po izgledu tvojega svetega življenja, moje oči, moje ušesa ino moj jezik skrbno, strahovati, se nevarnih, grešnih priložnost varvati, tako živeti, kakor pred očiqi vse videčega Boga. Priporoči me pa tudi, o sveti Alojz! prečisti devici Mariji, tvoji ino moji materi; priporoči me zadnic vsim našim svetim angelom varhom, s kterimi vred se pred božjim obličjem veseliš. Bodi moj prosnik ino varh, dokler moram v skušnjavah mesa na zemlji živeti, da bi življenje v nedolžnosti dokončal, ino enkrat v tvoji druž 3Ö bi novo pesem pel, ktero le cisti peti znajo. Amen. Druga nedelja» Premišlovanje. Alojzove pokore, Kteri so Kristusovi, so svoje meso z grehi ino poželenjem vred kri žali. (GaL 5, 24.) Premislil j , kak sveti Alojz še mladenč tudi v merzli polnoči iz p o- stele vstane, moli, ino svoj nedoižni život o}stro kaznuje. Kaj se je vendar pregrešil, ker tako ojstro pokoro dela? — Premišluj potrebnost pokore. 1. Pokora je kazen (Štrafinga) zavolj grehov. „Ako hočeš, da te Bog ne kaznuje (štrafuje), sam sebe kaznuj govori sveti Augustin* Greh mora kaznovan biti, ali od tistega, ki je grešil, ali od tistega, zoper kterega je grešil, ali na tem svetu skoz pokoro, ali pa enkrat na unem v ognji* — Kristus je sicer z svojo smrtjo na križu za nas popolnoma zadosti storil, vendar nas njegova smrtne odveže od dolžnosti, se pokoriti, kolikor #amoremo; zakaj Kristus sam govori: „Ako ne storite pokore • bote vsi pogubijenhu To je svetega Alojza spodbodlo, se že v mladosti ojstro pokoriti, zakaj držal se je za enega 31 naj večih grešnikov* Pri prvi spovedi je od žalosti omedlel, in neka dva pregreška otročje nezavednosti je ves cas svojega življenja bridko objokoval. Akoravno ni nikolj smrtno grešil j se je vendar še v prvi mladosti silno mocno pokoril. On je vedno na svoje počutke čul, vedno pobožno molil, se ojstro postil, se bičal (gajžlal), je na trdi posteli ležal, posebno je pa vedno srčno grivingo občutil, veliko solz prelival, in tako neprenehoma pokoro delal. Premišlujmo zraven tega njegovo znotranje trpljenje, z kterim Bog zvoljene obišče. Lehko vidimo, da sveti Alojz ni bil samo eden naj večih pokornikov, ampak tudi, kakor sveta Magdalena od Paciz trdi, svetnik, ki se je iz ljubezni do Bega skrivno mučil (martral). Oh, nedolžen se je tako pokoril, kaj mo*ram jaz grešnik storiti? — Res je, da se nemore vsak človek k taki svetosti povsdigniti 5 vendar se mora vsak pokoriti. ino sam sebe kaznovati, da ga ne bo Bog kaznoval. Strašno je, v roke živega Bopa priti, O Gospod! bodi mi grešniku milostliv! — Sklenul sem; zdaj začnem pokoro delati! Hočem svoje meso krotiti ino svoj život, strahovati, da bo moja duša zveličana. Ako ravno sem preslab Alojzovo ojstrost v pokori následovati fposnemati), vender hočem z božjo gnado svoje grehe obžalovati, ino jih objokovati. Oče! grešil sem v nebo ino v tebe. Kdo da vode moji glavi, in mojim očesom obilno solz, da jokam noč in den! — Zdaj na tem syeti, o Gospod! reži! zdaj žgi in zdaj zbadaj ? le v vecnosti mi vsmiljen bodi*— Premišluj potrebnost pokore: 2. Pokora je bramba zoper greh. Grešnik potrebuje pokore, da svoje hudobije kaznuje; nedolžen se pa pokori, da v greh ne pade* Čisti ne bo dolgo čistega srca, ako se ne kroti ino pokori. Zatorej pravi sv. Apostelj : „Kteri so Kristusovi, so svoje meso s grehi ino poželenjem vred križali." Poželenje je zvir grehov. Meso se z duhom bojuje, ino hudobna natura se upira božji zapovedi. To hudobno naturo z njenim poželenjem, nagnenjem in strastjo moramo premagati ino strahovati, ako hočemo, da se duša lehko božji volji vda. Od tod izvira dušni boj, ki trpi do konca življenja; zatorej je pokore vedno potreba. Vsi svetniki so svoj život za dušnega sovražnika spoznali, s kterim se moramo vedno srčno vojskovati, ino ga kakor hlapca ne kratko ampak ojstro strahovati, da ne bo nepokoren ino preošaben (presveten). Zato so se svetniki zmirom trudili, svoje oči, svoje vušesa, svoj jezik, svoj pokus, vse počutke telesa ino vse posvetno poželenje v strahu imeti, mehkužnosti se varvati, ino se tudi marsikake dopušenih reči odtrgati. Tudi so svetniki vidili, da hudoben svet naši spačeni naturi prav daje, zatorej so pred svetom bežali, se nepotrebnih pogovorov, nevarne tovaršije ino nevarnege veselja, tudi gizdosti varvali ; ljubili so pa samoto, premišlovanje božjih reci, ino vse sorte dela pobožnosti ino pokore. Sami sebe so ojstro strahovali, ino tudi se prizadevali vsaki videz ošabnosti, nepotrpežljivosti, požrešnosti zatrti? kadar jih je slaba natura z kakimi skušnjavami mikala. Vsak greh, kterega so se morda deležni storili, so naglo ino ojstro kaznovali, kolikor ojstrejše so se pokorili, toliko menjše ino redkejše so grešili. Tako je tudi sveti Alojz žive], on se je pokoril, kakor naj veči grešnik, da bi se ložej grehov varval. Jaz pa — kako sem se dozdaj pokoril? — kako mehkužno sem dozdaj živeh Ki sem bolj za svoje telo, kakor za svojo dušo skrbel. Oh koliko grehom sem sam preložnost dal, kadar nisem na svoje radogledne (firbečne) oči, svoj žlabrav jezik, ino svoje požrešne usta pazil, ali kadar sem lenemu in mehkužnemu životu preveč prijenjal! Kolikokrat v svojem življenju sem s togoto, sovražtvom in opravljanjem bližnjega grešil ino se nisenrdozdaj nikoli prizadeval, mikanja k nevolji ali sovražtvu, ino tudi predrzne sodbe zatreti ! — kako slabo sem se dozdaj vadil, sam sebe premagati, ako ravno Kristus pravi: „Nebeško kraljevstvo se le s silo dobi,a ino: „Trudite se skoz ozke vrata v nebesa iti," 0 Bog! kakšna je moja pokora! — ker še pri vsaki bolečinci5 ki jo čutim, pri vsakem od cerkve zapovedanem postu, in pri vsaki nadlogi gla^no ječim* — Pa zdaj bom začel svoj život križati, zdaj bom svoje telo, ki je bilo.deležno tolikih grehov, tudi ojstre pokore deležno storil Hočem kratko spati in trezno jesti, se rad postiti, in z dopuščenjem svojega spovednika tudi z drugimi pokorami svoj život kaznovati. Hočem na svoje počutke paziti, svoj jezik v brzdah imeti, se vsemu nevarnemu veselju odpovedati, ino svoje želje do gizdosti, jeze in nečistosti od začetka krotiti. Taka pokora, koliko grehov zamore odvrnuti! — Z*faj sklenem ino hočem zanaprej obilni zad prave pokore prinesli. — Ti pa o Bog! ki nečeš Smrti grešnika, ampak da se spokori ino živi, daj mi gnado, naj speljam svoje naprejvzetje ! — (Moli šestočenašov in šest češe nih Marij.) Molitev za gnado grivinge inopokore. Sveti Alojz, nedolžni pokornik! ki si belo oblačilo krstne nedolžnosti z dragimi bis erami solz prave grivinge lepšal — sprosi mi od Boga dar grivinge ino objokovanja mojih brez stevila velikih grehov. Po zasluženji tvoje ojstre pokore sprosi tudi meni duha pokore, da bi se jaz svojih grehov vedno spomnil, in jih z djanjem prave pokore na sebi kaznoval. Tvoj post, tvojç ponocno čuvanje ino tvoje pokorne dela naj me ucé, moj život Ž poželenjem vred križati, vse strasti »premagati, ino zapeljivo veselje sveta opustiti. Podpiraj me z tvojo prošnjo, da sovražnike svoje blagosti (svojega zveličanja) srčno premagujem, ino po dokončanem boji kerščanske pokore venec vecne časti žadobim. Amen, Tretja nedelja. Premislovanje: pobožne molitve svetega Alojza. Bog je duh; ino kteri ga molijo^ naj ga molijo v duhi ino resnici. (Janez 4, 24.) Misli si svetega Alojza klečeočegapred tabernakelnam svetega resnega Telesa ino v p rem i šlo vanj e božj e skrivnosti vsega zam aknen e ga. Premišluj po izgledu svetega Alojza: 1* Kako moramo v duhi moliti* — Molitva svetega Alojza ni bila prazno blebetanje (žnablov gibanje)» pri kterém duša kaj ne misli5 srce kaj ne občuti, ampak bila je njegova molitev zdihovanje si ca, bila je živa besejda ljubezni, od ktere je srce polno bilo. — Se otroka je mati učila Boga ljubiti in z njim govoriti, ino čisto srce otroka se je hitro z Bogom sprijaznilo. Še mladenč se je navadil, vedno na Boga misliti, zato je on pričujočega Boga povsod vidil, in ni kaj misül brez da bi ne bil tudi na Boga mislil Tftko je bilo njegovo življenje vedna molitev, ker je u v^ena in povsod samo Boga iskal, kte*rega je edin© ljubil Kadar seje še otrek vse 36 mu3 kar ni božjega, od povedal, ino oči, ušesa in jezik krotil, ni skorej nikoli njegova molitev raztresena bila. Kleče se ni genul, je bil ves v Boga zamišlen, ino ni vedel, kaj se okolj njega godi, ker se je ves v Boga zamislil, s kterim se je pogovarjal. Cele ure je pred božjo martro tudi v mrazi zimskih noci klečal, kakor da bi na zemlji ne bil več. Vsak den je premisloval, ino to premišlovanje je kratko pot k popolnomasti imenoval. Rad je bral življenje svetnikov ino druge pobožne bukve. Posebno mu je pa srce gorelo pred tabrnakelnom presvetega resnega Telesa. Cel obraz se mu je svetil od ljubezni, kadarkoli je Boga ljubezni na alt«rji molil, se bolj pa takrat, kadar je pri svetem obhajilu Jezusa v svoje srce prijel. Tri dni se je k svetemu obhajilu pripravljal, ino tri dni je*zato Gospoda hvalil. Srčno je tudi častil Marijo, prečisto devico, ki jo je v otroški ljubezni svojo mater imenoval. Od prvih let je nji v čast vsak den neke psalme ino roženkranc navadno molil. Rad je tudi svete angele častil, bil je sam na zemlji angele v človeški podobi, zdaj je združen z njimi v nebesih, in večno hvali Boga. — Zlo se moram sramovati, kadar vidim svetega Alojza se mládenca s gorečo ljubeznijo ino s zbrano dušo moliti! — Ino jaz pa sem ves len ino mlačen pri molitvi, ves raztresen, ker se moje oči radovedno okoli pasejo, moje srce se pa na prazne posvetne reci trese. — Kadar z ljudmi govorim besed ni konca, pred Bogom pa ne vem kaj reči ! Ino ako ravno z Bogom govorim, ali dolgo molim, vendar »7 kde so moje misli? Ali ne zadene tudi mene, kar Bog v svetem pismu pravi: To ljudstvo mene s ustmi časti, njih srce je pa daleč od mene/4 Uči me, o Gospod! moliti — v duhu moliti! Zanaprej hočem se zbrati pred molitvo, ino na pričujočega Boga živo misliti. Hočem svoje oči ino svoj jezik prav v strahu imeti, da me pri molitvi nič ne bo motilo. Posebno pa bom svoje srce od vsega posvetnega odvrnul, ino Boga čez vse ljubil, zakaj prava ljubezen dobro ve^ kako se z ljubčekom prav govori. Dozdaj nisem te, o Gospod! še nikoli prav ljubil, zato nisem tudi nikoli prav molil. Hočem zdaj po izgledu svetega Alojza življenje svetnikov rad brati, vsak den premišlovati, posebno pa v tabernakelni presveto resno Telo obiskovati, ga moliti, in ga pri sv. obhajilu pobožno prijeti, ino tako ljubezen do Boga v sebi buditi. Oh kolikokrat prejmem presveto rešnje Telo pri sv. obhajilu, pa sem vendar vedno mrzel ! Od kod to pride ? Od tod ker se na vživanje nebeškega ženina pre- malo pripravljam, ino po vživanju hitro nanj pozabim« To mora biti zanaprej drugači. Z srcem ino z ustmi hočem te zanaprej častiti, ino vedno na te misliti. Tudi tebe, o Marija! hočem ljubiti ino kakor svojo mater častiti;— Začeti hočem prav moliti, da bi se prav živeti naučil. —. Premišluj : 2. Kako moramo v resnici moliti, — Molitev iz ljubezni pride* Kdor pa Boga ljubi, tudi njegovo zapovedi drži* Nek do pravi; Gospodi Gospodi bo v nebesa prišel, as ampak kdor voJjo nebeškega Očeta spolni. Ako hočeš v resnici moliti, spoinuj v vsih rečch voljo božjo, Zivi po njegovih zapovedih, bodi v kterém kolj stanu. Sveti Alojz je v resnici molil. Molil je, ker je Bog hotel in kadarkoli je hotel On ni molil zavolj tolažbe in veselja, ki jih je pri pobožni molitvi večkrftt občutil, ampak molil je Bogu na čast Kolikor je mogel, je zakrival svojo pobožnost (andoht) pred ljudmi, in jo# naj rajši v samoti molil On svoje navadne molitve ni nikdar opustil zavolj lenobe in zavolj naveličanja, pa tudi ni bil svoje glave pri molitvi, kadar ga je klicala zapoved predpostavlenih ali okoljšine drugemu delu. Ravnal se je po nauku svetega Ignaca, Boga zavolj Boga zapustiti» Brez dvoma je tedaj vselej molitev zapusti1, kadarkoli so ga kam drugam klicali ali predpostavleni, ali ljubezen do bližnjega, ali strežba bolnikov, ali zapovedana sprehaja. Molitev ni nič skoz to zgubila 3 zakaj dobro je vedel, da so tudi druge opravila * molitev, zatorej je vse v imenu božjem storil in je vse dela le njemu daroval. Sveto re&ftje Telo je le tolikokrat prejel, kolikorkrat so mu predpostavleni dopustili, ino kadar so mu predpostavlerii zapovedali, je tudi clo svoje pokorjenje krajšal. Pobro je vedel, da prava po božnost le v ljubezni in premaganji svoje volje obstoji, ne pa samo v zvunanjih opravilah. Oh kako malo jih je, ki Boga v resnici molijo ! Ali ni morda bila tudi moja molitev doz jaj bol) zvunajna kakor znotrajna ino v resnici? Ali nisem morda v časi mislil, da sem m že zato pobožen^ ker velijo molitev molim, in pogustim »vete Sakramente prejmem? Kako je pa pri meni z poboljšanjem ? Zraven vse moje pobožnosti (andoliti) sem še zmirom kakor poprej jezičen, prevzeten, nemaren, togoten, neprijazen ino len. Ali prava molitev tak sad prinese? — Dostikrat sem iz navade molil, dostikrat zavolj sam sebe in zavolj kratkega casa» K svetemu obhajilu sem pogostem hodil, da bi me ljudje hvalili. Žalosten sem bil, ako nisem smel tolikokrat, kolikokrat sem želel, svete Sakramente prejeti — ako nisem toliko moliti mogel, koliko se mi je zdelo. Hotel sem le po svoji volji živeti, zato me je jezilo od molitve k delu iti, Zdelo se mi je, da imam zavolj tega škodo na duši, ker bi bil vender zamogel skoz premaganje in potrpežljivost velik dobiček imeti. Velika žalost me je obišla, ako sem kako molitvico opustiti moral, imel sem pa mirno vest, ako sem svojo dolžnost opuščal, ino nisem svojega bližnjega kakor sam sebe ljubil Oh kako nespametna ino napačna je bila dosihmal moja molitva ! Pa zdaj hočem začeti prav živeti ino prav moliti^ Bog je blizo vsem, ki ga kličejo, in ga v resnici kličejo, (Moli šest očenašov íno šest češe nih Marij i. U d/) Molitev za pravo gorečo pobožnost, 0 sveti Alojz, prijatel molitve, ki si se eelo svoje življenje % Bogami uplivo pogovarjal, ino po kterém je tvoje srce vedno hrepenelo; izprosi mi duha molitve in gorečo ljubezen do prave pobožnosti (andohti). Uči me po tvojem izgledu zmirom tako kakor v pričo Boga živeti, svoje počutke krotiti, se pokoriti, in misli pri Bogu imeti. Sprosi mi od Boga gorečo ljubezen, naj bi v presveto rešnje Telo ves zamišlen bil, ino naj bi ga po tvojem izgledu v crkvi večkrat obiskal ino molil. Posebno mi pa pomagaj, naj bi jaz angelski kruh, pri kterém si ti na zeiolji vse veselje najšel, prav pogostem k izveličanji svoje duše pobožno prejemal. Priporoči me prečisti devici Mariji, ktero hočem vsak den po tvojem izgledu z posebnim svetim opravilom (andohtjo) častiti. Ker pa Bog neče samo v besedi in zvunanjih rečeh češčen biti, ampak molitev v duhi ino resnici zapove: pomagaj mi, o sveti Alojz! po tvoji prošnji, naj bi jaz s pobožnim življenjem Bogu dopadel, dolžnost svojega stana zvesto spolnil, ino ne svojo, ampak božjo voljo v vsem storil. Odvmrl tedej sam sebi] ino svetu, hočem od ljudi pozablen le Bogu živeti; naj bo tudi vse9 karkoli storim ali trpim 41 Gospodu v dar, ino naj Vikšemu v hvalno pesem, da bi enkrat vreden bil, s toboj, o sveti Alojz! Boga v nebesih vekomaj častiti. Amen. Četrta nedelja. Premišlo vanje: ponižnosti svetega Alojza. Večji ko si, bolj se ponižuj u vsih rečeh,* tako boš milost pri Bogu najsel. (Sir. 3, 20.) Misli si tukej, kako sveti Alojz Vpričo svoje rodovine (žlahte) pravici na knežtvoto je kraljevo gospodstvo odreče, k t er o je njemu prvorojencu spadalo, ino kako cesarsko očitno pismo odrecenja svojemu bratu v roke poda. Premišluj ponižnost svetega Alojza. 1. V zvunanjih rečeh. Ako ravno je bil sveti Alojz žlahtnega rodu, ako ravno je bil sin kneza^ in v bližnji žlahti vojvodske rodovine, vendar ni nikolj bil prevzeten, ne zavolj svojega žlahtnega rodu, ne zavolj bogastva in časti svojih starišev, ne zavolj kraljeve milosti, ki ga je dvorskega žlahtneža storila* Svojim služebnikom ni nikolj mogočno zapovedalj ampak jih je le prosil, naj bi svoje opravila spolnilt Imel je svoje stariše in ucenike v veliki časti, ino jih je vselej naglo vbogal. Ako je ravno z častjo in bogastvom od mladosti obdan bil, ga vendar ni nikolj ne posvetna čast, ne posvetno bogastvo veselilo, ker je dobro vedel, dacasne reci tudi pobožne ljudi v gizdost in prevzetnost večkrat zapeljajo. Bolj ko so posvetni ljudje bogastva ino velike časti lakomni, bolj se je sv. Alojz trudil, svet ino njegovo krásnost (lisk) zaničovati, in kakor ponižen menih v kloštri prikrito živeti. Odreče se tedej pravici prvorojstva, vsemu bogastvu ino časti, ki so njemu slišale, ino kleče ponižno prosi vekšega (generala) Jezuitarjov, naj bi ga v svoj red vzel. Bil je v kloštri svojim predpostavlenira popolnoma pokoren, opravlja naj slednejše opravila, pomaga v kuhnji, streže v bolnicah, prosi v bogaimé po ulicah Rimskcga mesta torbo nose, živi v ojstri klošterski vbožnosti, molče pretrpi nedolžno kreganje ino kazen, ino vse druge nadloge klošterskega življenja, O ponižnost svetega Alojza , v kak sram pripraviš napuh oslepenih posvetnih ljudi! — Visoko posvetna čast kaj je drugega kakor mehurec na vodi, ki hitro razpokne! Kaj je bogastvo, ki dušo večkrat vsiromaštvo spravi! Kaj je žlahten rod, ako ga z nespodobnim zadržanjem ognuziš ! — O posvetniki! zakaj ljubite prazne reči? zakaj po smamu )golfiji) in slepariji tak hrepenite? Reznično veliko je, kar nas povikšuje pred Gospodom, ki je prijatel majhinihu Samovolno ponižanje je prava visokost; zakaj kdor se 43 sam poniža, bo povikšan. Ali se ni sam sin božji ponižal, ki je vso svetlobo ino vso cast zapustil, v božtvu ino zaničevanju živil, kakor slednji človeškega rodu ? Mi pa, ki smo prah, hrepenimo po slavi in časti, se jezimo zavolj vsakega razžaljenja in zanemarenja (zaničevanja}, se povzdigujemo čez druge, ki so nižejšega rodu ino bolj vbogi kakor mi, smo prevzetni zavolj naših čednost, ki jih vendar le od Boga imamo, ino po smrti zapustiti raoramo. Mi rajši zapovedujemo kakor vbogamo, smo rajši bogati kakor siromaki, se rajši gizdavo (ofertno) kakor ponižno oblačimo, rajši imenitne kakor vsakdanje opravila stvo* rimo, rajšr visokost sveta iščemo ino imamo, kakor se nje ogibamo ino jo drugim pripustimo, 0 kako slepa ino prevsetna je naša pa- met! Kde je tedej kristjanslfc ponižnost? brez ktere ne* moremo Bogu dopásti? Ako ne bote ponižni kakor so otročiči, ne bote v nebesa prišli, 0 sveti Alojz ! odpri nam oči, naj bi vender enkrat našo in celega sveta ničvrednost spoznali, ino prav ponižno živeti začeli. Premišluj ponižnost svetega Alojza. 2* V srci i n o v m i s 1 i h. Prava ponižnost v tem obstoji, da Boga in sami sebe prav spoznamo. Kdor božjo neskončno svetost in visokost spozna ino prav premisli, zraven tega pa tudi svojo malopridnost in svojo ničvrednost pogleda, o kako se mora sam pred soboj sramovati, ker očitno vidi, kako malo je vreden, in kako prazno in revno je vse na sveti» Zatorej moli sveti Augustín: daj mij o Gospod! tebe prav spoznati, daj mi pa tudi sam sebe prav spoznati. Le to spoznanje, le- to občutenje svetnikov je tudi sveti Alojz imel Kadar je on ves zamaknjen premišloval neizrečeno veličanstvo in svetost Boga, kterega je zmirompred očmi imel, je lehko sam sebe za slabo stvar, za siromaškega otroka prahu, za naj večega grešnika spoznal Zato se je ogibal časti ino visokosti ino je dobro vedel, da jih ni vreden. Sram ga je bilo ino ga je bolelo, ako so ga hvalili, ker je vedel, da hvale ne zasluži. Zato ni nikoli od svoje časti govoril, in je zamolčal od Boga prijete gnade; zakaj kaj ima človek,» kar bi ne bil od Boga prijel? Ino ako je vse od Boga prijel, kako se sme bahati (hvaliti), kakor da bi si bil zaslužil? Zatorej so ganaj manjša opravila veselile, ktere so mu predpostavleni naložili, ker se je med vsim za poslednega držaL Nikolj se ni izgovarjal, ako so ga nedolžno kregali ali svarili, ker je mislil, da se je v mnogih rečeh pregrešil. Pri spovedi se je z veliko grivingo svojih pregreh tožil, ker jih je za velike grehe imel+ Nikoli ni bil samoglav pri opravilih pobožnosti (andohti) ino pokore, ino se je brez dvoma (cvibla) zapovedam svojih predpostavljenih podvrgel, ki jih je za modrejše ino pobožnejše kakor sam sebe držah Nikoli ni pri svojih pregreških obupal ino dvomiti (cviblati) začel, ker je lehko prevdaril, da tako spačena ino slaba stvar večkrat greši* Vse razžaljenje ino vso krivico je potrpežljivo prenesel, ker je mislil, da je vsega zaničevanja vreden, Nifeoli ni bil v marnju predrzen (preglasen) ni se bahal s učenostjo ino pobožnostjo; ampak veselilo ga je, ako so ga drugi nevednega, nespametnega ino pregrešnega imeli, ker je sam mislil, da je v rednici tak. Ako ravno je sve njegovo zadržanje ponižno bilo, vendar ni bilo hinavsko ino prisiljeno. . hotel bili ponižen imenovan, ker sam ni mislil,' da je ponižen, Njegova zvunanja pohlevnost je iz srca zvirala, ni bila tedaj na videš, ampak bila je resnična ino živa. Ali je tudi moja ponižnost tako cista tako resnična ino srčna, kakor pohlevaost svetega Alojza! — Res je, da se pri molitvi vklanjam, na zemljo gledam, se delam ponižnega ino kličem z pobitim obrazom : Jaz sem slaba stvar, sem velik grešnik!— Ali se pa tudi moje srce poniža pri teh besedah? Ali v resnici mislim, da sem tako slab, tako pregrešen ? — Kaj ? ako bi mi drugi človek moje grehe ocital, ali nisem naglo razsrden? Oh, kako ojstro me zaboli, ako slišim, da drugi kaj hudobnega do mene mislijo ali govore! še besedica, pozableno pozdravljenje ali nepriljudeno imenovanje, oh kako me vse to jezi! Svojih grehov se časi obtožim, da bi me ponižnega imeli, pa se tudi hitro izgovarjam, kadarkoli me drugi opominjajo, ogibam se svarila, rad slišim hvalo od sebe in sam se rad hvalim. Pred ljudmi se rad pametnega ino pobožnega kažem, zato bom plašen ino jezen, kadar kaj neumnega ali slabega storim, čudim se, kako vendar du- ša, ki tako dolgo pobožno živi fkakor sam od sebe mislim) še more grešiti, 0 grd napah! še nisem začel pobožen biti, ino še se za boljšega držim, kakor druge, kteri bolj pri redkem presveto rešnje Telo prejemajo* Za torej sem vselej žalosten ino nejevoljen, kadarkol moram zavolj svojih dolžnosti ali na povelje spovednika kako pobožnost (andoht), kako pokorenje, ali sveto obhajilo opustiti 5 zakaj mislim, da nisem vec tako pobožen, kakor poprej. Sebe spoznati bi bilo za me piav koristno, ako bi nebil trdoglav in napuhnjén, ki rajši sam sebi, kakor dušnim predpostavlenim verjamen, ino se rajši po svoj» kakor po njih volji ravnam* O slepota ! moja pobožnost je hinavska ne pa resnična! Hvala Bogu, da jaz zdaj svojo zmoto spoznam ! Zdaj bom začel se v srci ponižovati, svojo slabost in pregrešnost prav premišlovati, hvale ino imenitnosti se ogibati, podučenje hvaležno poslušati, razžalenje potrpežljivo prenesti, svoje spoznanje in svojo voljo predpostavlenim podvrči ! — Gospod ! kdo si ti ? ino kdo sem jaz? — Daj mi, o Bog! tebe ino sam sebe prav spoznati l tebe v tvoji visokosti, sam se- be v svoji nizkosti! tebe v tvoji svetlosti, sebe v svoji pregrešnosti ! Zares! jaz sem prah pred teboj! — Molitev za dar ponižnosti. 0 sveti Alojz, lep izgled ponižnočti! kteri si v svetlobi dvornega živ- Ijenja svoje srce prevzetnosti obvarval, in 1% ljubezni k Bogu vso posvetno ime- Hitnost ino cast zavrgel^ da fei v Moštri m vbožno ino na tihem živel, sprosi mi od Boga gnado, da svet ino njegovo prazno bogatstvo zaničujem, in svoje srce od vsega, kar ni od Boga, odtrgam. Uči me tudi sebe za nič držati, svojo slabost in pregrešnost prav spoznati, kakor si ti sam sebe, ako si bil ravno bogat na čednosti, grešnega spoznal. Prosi Boga za me, naj bi sam na sebe nikoli ne zavupal, naj bi se pohvale in povišanja bal, naj bi se pod- učenja ino ponižanja veselil. Trdno sklenem po tvojem izgledu, sebe poslednega, naj menjšega človeka, naj večega grešnika imeti, razžalenje ino zasramovanje kakor zasluženo kazen potrpež- Ijivo prenesti, ino svojim telesnim ino dušnim predpostavlenim pobožno pokorken biti. Hočem sam na se clo pozabiti, ino pri vsih rečeh le Bogu hvalo dajati, kterému vsa čast ino hvala sliši, da bi me enkrat Bog, ker sem se na zemlji iz Ijabezni do njega ponižal, v nebesih vekomaj povekšal. Amen. Peta nedelja* Premišlovanje Ljubezen svetega Alojza do bližnjega. Naj bi jaz vse človeške ino angelske jezike znal, ino bi ljubezni ne imel, bil bi ko brneča (doneča) ruda ino žvenklajoc zvonec. (I. Kor. 13,1.) Misli sisvetegaAlojzamed množico majhnih stati, ino nje 1 j u b e znivo krščanskega nauka učiti ali pa stoječega pri postel j ah bolnikov, kako jim prijazno streže. Premišluj svetega Alojza ljubezen do bližnjega. 1* V telesnih potrebah. Kadar je sveti Alojz Boga srčno ljubil, kako bi ne bil tudi bližnjega ljubil, ki ga je Bog po svoji podobi stvoril ? Vsi svetniki, še clo tisti, ki so po volji božji v samoti živeli ino primišlovali, so z mnogoterimi deli bližnjemu pomagali, kadarkoli so voljo božjo spoznali, ino pri pokori ali drugih okoljšinah priložnost imelh Tudi življenje svetega Alojza, ki je v Jezvitarski red stopil, kterega, posebna dolžnost je ljubezen do bližnega, nam lepe izglede, le te čednosti posnemati, daja. Kolikokrat si je že mladenč, ker je poln ljubezni do bližnjega bil, jedi, ktere so mu dali, odtrgal, da bi z njimi lačne nasitil ! Kolikokrat je on s svojim prihranjenim dnarjem siromakom pomagal, ali pa ljubeznive darove pri starišeh ali pridpostavleneh za nje sprosil! Kako prelepo se je njegova ljubezen do bližnjega pri bolnikih kazala! V leti 1591 je kužna bolezen v Rimu veliko ljudi pomorila- zatorej so Jezuitarji z svojim »dnarjem bolnico (špifal) postavili za vboge bolnike. Letim so oni po izgledu svoj ega vtkšega (generala) ljubeznivo stregli. Med njimi je pa posebno Alojz nevtrudlivo za bolnike skrbel. On je nje učil ino tolažil^ jim noge zmival, postiljal, in tudi njih ostudne reci snažil. Vec Jezuitarjov je pri ti strežbi na kugi zbolelo, ino med temi tudi sveti Alojz, ki je dopolnivši zapoved ljubezni do bližnjega vmrl. O lepa smrt iz ljubezni vse da, nikdar ne misli da je veliko dala. Plačilo ljubezni na tem svetu je veselje, da je bližnjemu pomagano, ima pa tudi plačilo v nebesih, zakaj lju~ bezen mnogo grehov pokriva, ino kar mi naj menjšemu svojih bratov dobrega storimo, bo Jezus tako obrajtal, kakor da bi bili njemu storili. Vsak kozarc vode, ki ga bližnjemu iz ljubezni podamo, bo plačan. Gotovo bo Jezus pri sodbi posebno gledal na vsmileno djanje, ino bo milosrčnim milost skazal. Bil sem la*cen, poreče, ino ste me nasitili ; bil sem žejen, ino ste mi piti dali 5 bil sem bolen^ ino ste me obiskali. Vi izvoljeni, dojte sem^ posedíte kra* Ijevstvo mojega očeta, kterovam je od vekomaj pripravljeno. 0 kako veliko plačilo čaka na ljubezen do bližnjega! Ali nas ne bo to genulo, ljubezen do bližnjega v djanju ska&a* ti? Oh kolikokrat sem priložnost imel svoje** 3 mu bližnjemu pomagati, pa mu nisem pomagal! Kolikokrat bi bil lehko pomagal siromakom iz svoje preobilnosfi, posebno ako bi bil svoje nepotrebne potroške krajšal* Kolikokrat bi bil tudi lehko enega ali druzega bolnika razveselil, ako bi ga bil obiskal, ah prijazno, kako mu gre, poprašal, ali kake polnoci pri njemu čuval f Kolikokrat bi bil jaz svojemu bližnjemu kaj dopadljivega ino prijetnega lehko storil, zanj opravil ino mu tako pomagal! O kako iznajdliva je bila ljubezen svetnikov do bližnjega! — Premišljuj svetega Alojza ljubezen do bližnjega. 2* V dušnih potrebah» Sveti Alojz ni bil s tem zadovoljen, da je sam Boga srčno ljubil, ampak trudil se je , tudi druge k ljubezni do Boga napelovati ino jih od grehov odvračati. Se mindene je on z obilnosti svojega pobožnega srca od Boga in krščanskega nauka tako goreče govoril, da se jih je več pri teh svetih pogovorih poboljšalo* Otroke posebna pa siromaške je on samovoljno skrivnosti vere ino razne lepe molitve učil, To dolžnost je tudi večkrat ino s velikim veseljem v kloštri spolno val, po izgledu božjega Odrešenika, ki je otroke rad k sebi vabil* Ako se je kdo vpričo njega predrznul kaj pregrešnega govoriti, je bil on, sicer boječ mladenč, dovolj srčen, takega nesramneža podučiti, ino ga posvariti* Kadar je sveti Alojz v Jezuitarski crkvi pridigoval, je tako goreče govoril, ino tako močno srca poslušavcov genul, da so spovedniki še tisti den dovolj spovedali imeli. Posebno je tudi imel dar od Boga, sovražnike z miriti, ino njih pravde dokončati. Nobeno se tako vstarano sovražtvo se ni moglo Alojzovi poklevnosti in ljubezni vstavljati. On je velike grešnike k pravi pokorf pripeljal, in vsak žalosten je pri njemu tolažbo najdeL Ino koliko več ni pa nedolžnega molitev živim in mrtvim pomagala! — Zaslužlivo je lačnega nasititi, pa še bolj zaslužlivo je , le enega grešnika poboljšati, ali saj le en sam greh odvrnuti. Ali ni duša več vredna kakor život? Kavno za to so dušne djanja milosti veliko vec vredne kakor telesne. Grešnike na pravi pot pripeljati — nevedne podučiti — dvomljivim dobro svetvati — žalostne tolažiti — sovražnike zmiriti — hudo z dobrim povrnuti — za vse Ijudi moliti — o kako veliko ceno imajo vse te djanja ljubezni? — Pobožna beseda ob pravem času k srcu grešnika govorjena, o koliko dobrega zamore storiti! Pobožne bukve ako jih komu posodiš, pridega, spoved, ako kterega k temu spraviš 5 oh kako to lehko duší k zveličanju pomaga! Koliko grehov bi pri drugih lehko odvrnuli, ako bi ne molčali, in se jih tako deležni storili. Kolikokrat bi nevednega v krščanskem nauku lehko pod- učili ino tako dobrega kristjana pridobili ! Kako zaslužlivo bi to posebno pri otrocih bilo! Kakšno polajšanje bi marsikteri žalosten ino zapuščen občutil, ako bi ga le mil- no pogledali, tolažno nagovorili, mu dober svet dali! Ino ako nemoremo prav nič pomagati, ali neznámo zanj venda* moliti? 3* Molitva pa iz ljubezni, oh kako veliko zamore pri Bogu! Zdaj, o Gospod! spoznam kak nemaren sem dozdaj bil v ljubezni do bližnjega, koliko priložnost sem zamudil, njemu na trupli ino duši pomagati. Hočem zanaprej v ljubezni bolj vnet biti. Napolni, o Bog! moje srce z tvojo ljubeznijo, — (Moli šest ocena šov itto šest češe-* nih Marij i. t. d.) Molitev %a duha ljubezni do bližnjega. 0 sveti Alojz, izgled ljubezni, ki si v postrežbi bolnikov svoje življenje Ijubezni v dar dal, ohrani me po tvojem modnem izgledu ino po tvoji prošnji du- ha ljubezni do bližnjega, ktera Bogu posebno dopade. Po tvojem izgledu ne bom nobenemu vbogemu, nobenemu zapuščenemu ne roke, ne srea zapiral, ampak veselilo me bo zanaprej, drugim, kolîkor mi bo mogoee, pomagati. Ako sem tudi sam reven, vendar hočem še revnejšem od mene pomagati» ino sebi kaj odtrgati, da bi lepo dednost ljubezni v djanju skâzal. Moja naj veča skrb naj pa bo, duše, ki jih je Je^is % svojo kervjo prikupil, z molitevjo, n^uki ino djaiyem, kar mi bo mogoee, k Bogu pripeiovaM. O sveti Alojz ! sprosi mi » živo ljubezen, da nobene priložnosti ne zanmdim, drugim, tndi svojim sovražnikom in žalnikom na trupli in duši dobrote skazovati, vsem poslužiti, jim prijazen, ljubezniv in vsmiljen biti; tako smem vupati, da bom tudi jaz pri Bogu vsmiljenje najsel, ino s tistim vred, kteri Boga in svojega bližnjega resnično ljubijo, večno plaéilo zadobil. Amen. Šesta nedelja. Premišlavanje; stanovitnosti svetega Alojza. Kdor do konca stanoviten ostane, bo zveliěan. (Mat. 10, 22.) Miili si kako sveti Alojzsvoj odBoga poročen sklep, v duhovski stan stopiti, svojemu očetu odkrije, kte da je svojo ostrost v pokori pomenjšal Lepi izgled svetega Alojza kako köristen nauk mi on daja! Kaj je potrebnejse kakor stanovitnost? Oh kolikokrat sem se vnjopregrešil ! Dostikrat sem si samoglavno ino olabno prizadeval moliti ino pobožen btti, 4ako da sem skoroj opešal Tudi sem se pokehî^cëz svojo moc ino zoper dolžnosti svojega stsítíu, pa to je le kake dni trpelo. K malo sem ope- šal, ker mi je pokora pretežka, molitev pa zoperna bila. Ta napačnost me je pa tako zrnotila, da sem nevarnosti bil, vsi pobožnosti odreci! Dnes se mi je zdelo, da sem pobožejutro sem pa bil kakor poprej ves posvetečlovek ! Dokler me je molitev tolažila ino ven selila, sem brez konca molil; ako mi je pa bila ostudna ino zoperna, sem se ji naglo odn rekei, îno si mislil, da nic ne velja. Nisem, tedaj v svoji pobožnosti stanoviten,* hočem pa zanaprej stanoviten biti. Hočem po svetu svojega spovednika začeti pametno živeti, in te»ga življenja nikdar ne zapustiti. Ne bom pre*vec obljubil, pa kar obljubim« hočem stano*vitno držati ino spolnití. Daj mi, o Bog! gnado' stanovitnosti! — Premišluj stanovitnost svetega Alojza. 2. V svoj cm poklicu (stanu)»Kakor je sploh potrebno, nam. zvestim ostati v božji službi^ tako je tudi posebno potrebno si tisti stan izvoliti, v kterega nas je Bog poklical, svet zapustiti ino v klošter stopiti* l>a ga je resnično v ti stan poklical, pričuje njegovo znotranje, poželenje ki mu ga je Bog obudil ; to pričuje : dovoljenje spovednika, kterému je sveti Alojz srce odkril Alojz svoj sklep ocetii odkrije; pa kak bran, kako žuganje je moral zato slišati! Oče si je hotel svojegaprvorojenega sina korajžnega vojšaka ino častjthvega pesvetnega kneza izrediti ; sin pa želi v kloštri mirno živeti. Trudi se oče mladenča z potovanjem in tovarštvom na svet natveziti, sin pa išče, kar je mogoče, samoto ino molitvo. Posvetni ino duhovski gospodje visoko rojenega stanu so si prizadevali, Alojza od njegovega sklepa odvrnuti^ on pa stanoviten ostane, ino se ne da odvrnutL Privoli, mu je oče, si stan zvoliti (v klošter stupiti) vendar ga je tega privoljenja dvakrat grivalo * Ta trda skušnja je več let trpela, dokler je stanovitnost mládenca premagala^ ino oče mu reče : Pojdi kamor te Gospod kliče j Bog daj da srečno živiš! Zdaj je Alojz hitro svet zapustil, ino v Jezuitarski red stopil. Najdel je tukej nove težave, ki so v kloštrih navadne« Alojz jih je pa srčno pretrpel, inoie ob kratkem plačilo svoje stanovitnosti zaäobiL V kratkem je on časno dokončal, ino je v šestem letu svojega kloštersšega življenja v nebesa vzet bil, fedor je do konca stanoviten, bo zveličan. Blagor vsem tistim, kteri v službi božji ne na drugi kakor na od Boga odločen pot stopijo. Lehko človek pravo stezo zgreši, ako on pri zvolenju stanu ne posluša na glas božji, ampak se po svojih hudobnih željah, ali po ne» #pametnih bôäedah ljudi ravna, Koliko jih je 6» vse svoje življenje nesrečnih postalo, ker so se nečistosti, bogastvu ino posvetnemu veselju, ki kratko trpe, vdali, nainest da bi bili Boga poslušali, ki jih je na boljši pot vabil ! Vsak ima od Boga posebne darove, eden za (o, drugi za uno. Razni so stanovi na svetu, ino iz vsakega imamo svetnike. Vesele so v nebesih svete device ino vdove, sveti zakonski ljudje5 sveti vojšaki, sveti menihi, sveti posli ino kmetje, mestničani, duhovni, knezi ino cesarje, Naj si vsaki tisti stan zvoli, k kteremu ga je Bog poklical, ino bo lehko pobožno živel Naj si nobeden vec ne naloži, kakor nesti zamore ; zakaj le malo jih tako popolna-» ma žiri, kakor so duhovni ino menihi živeti obljubili. Nadlog ino težav naj se nobeden ne vstraši, kdor spozna, da ga je Bog kleni poklical. Stanovitnost z božjo gnado vse premaga. Ako je kdo od Boga vkazan stan zvoIil5 naj v njem ostane, ino naj se ne pusti od sladkega sveta, od mesa ino hudiča zapeljali. Ako je kdo zna biti brez božjega poklica, v kakem stanu, ki ga zapustiti nemore, naj potrpežljivo v njem živi, naj voljno svoj križ nesey ino naj se iz cele duše trudi dolžnost svojega zdaj snega sianu spolnovati ino nikdar ne misliti na nedovoljnost. Dobro ino stano-* vitno voljo bo Bog gotovo blagoslovil (žeg~ nal), stanovitnost do konca bo pa nebeški ve** nec zadobila» — (Moli šest ocenašov ino cešcenih Marij i. t. d.) Molitev za gnado stanovitnosti. 0 sveti Alojz, izgled zveste stanovitnosti, ki si z trdnim srcem Bogu služil, ino dubovskému stanu do konca življenja zvest ostal; sprosi mi od Boga dar stanovitnosti, da bi pot svojega zveličanja, ki sem jo z njegovo gnado nastopil, srečno dokončal. Iz srca obžalujem svojo dozdajno lenobo in nestanovitnost Y dobrem. Griva me pa tu- di svojega napačnega prizadevanja, ki me je dostikrat jšlepilo. Hočem tedaj zanaprej po stezi iti, ktero Bog kaže, ino od nje ne na levo, ne na desno odstopiti. Sprosi mi, o sveti Alojz! božjo voljo spoznati, in to storiti, kar mi Bog zapove. Tvoja mogočna prošnja naj mi tudi srčnost ino krepost zadobi, vso protivnost ino težavo premagati, ino dolžnost svojega stanu, v,kterega me je božja volja ino dopuščenje poklicalo, zvesto spolniti, ino tako do konca stanoviten ostati, da večno zveličanje dosežem. Amen. m Interna molitev« V imeni Boga Očeta, ino Sina, ino svetega duha. Amen. 0 presveta Trojica! molim te, častim ino hvalim te v srcu in z ustmi. Jaz te zahvalim, o nebeški Oce! ki si me stvaril ; jaz te zahvalim, o Sin božji! ki si me z tvojo drago krvjo odrešil; jaz te zahvalim, o sveti Duh! ki si me pri svetem kersti očistil, ino k pravi zvelicanski veri poklical. 0 presveta Trojica! o edini Bog! kakneizrečeno milost ino gnado ti meni vbogemu grešniku vsak den skazuješ ! Tvoja milost me je to noc v življenju ohranila, v kteri je marsiktera duša, ki tvoje božje veličanstvo ni tolikokrat in tak zlo, kaior jaz, razžalila, v sodbo poklicana bila, ino morda je še zdaj vekomaj nesrečna. Kako te hočem, o moja neskončna dobrota! zahvaliti, ker si mi nov den podaroval, ki ga vzveličanje svoje duše lehko obrnem? — O ljubeznivi Oce ! naj ti bo ti den darovan! Prvo hrepenenje srca se ktebi ljubezujivo vzdiguje. Darujem ti svoje truplo ino svojo dušo, vse svoje počutke in moči, vse, kar imam, naj tvoje sveto ime časti. Milostlivo vzemi dar, ki ti ga z darom tvojega edinorojenega Sina vred darujem. Kdaj se bom, o dobrotljiv Oce ! vrednega storil, pred tvoje obličje priti? Nic druzega ne na nebi, ne na zemlji ne želim kakor tebe, zakaj ti si Bog mojega srca, ti si moj del na vekomaj! O ti naj sladkej« ši Jeztis! ki si začetek ino konec, pot, resnica ino življenje! glej! zdaj si naprej vzemem po potu tvojih zapoved ho« diti, ino vse storiti, kar se pobožnemu kristjanu spodobi, posebno pato pobožno opravilo (imenuj eno po seb» no opravilo ali čednost) storiti, ino v ti čednosti.. * se vaditi, çbljubim. ö Jezus! moje upanje ino moja ljubezen! želim zdaj ino vseiçj, kolikokrat dehnem, kolikokrat se moje srce gene, tebe ljubiti, častiti ino hvaM. Podpiraj mojo voljo! Nic druzega né želim kakor, da bi se vse moje besede ino djanja po tvojem imenu spolnile. O sveti Duh! tolažba ino pomoc moje du- še pomagaj mi ; da vse skušnjave src» no premagam. Ali hočem spet svojo dušo iz ljubeznivih rok svojega Boga po sili vzeti, ino jo peklenskemu sovraž« niku izdati? Ali hoeçm /spet vedeěe im 61 rado voljno ti greh (imenuj ga) storiti? O kolikokrat sem že v va-nj pa- del! Dnes pa trdno sklenem: hoěem se poboljšati. Daj mi, o sveti Duh! k temu moc ino krepost. — 0 presveta Trojica! Oce, Sin ino sveti Duh — edini Bog ! Dodeli mi tvoj vsegamogocen blagoslov, razsvetli mojo nevednost, podpiraj mojo slabost! obvarvaj me greha ino veěne smrti! Vi pa ljubeznivi izvoljeni božji pro- site za me ! Posebno ti, o presveta devica, bogorodnica Marija, moja ljuba mati z svojim čistim ženinom svetim Jožefom ino ti moj sveti angel varih, posebno pa tudi vi, moji pomocniki (patroni) imenuj svetnika, ki ga za pomočnika (patrona) imaš), podajte mi slabemu svojo mogočno roko, ino pelajte me slepega na pravo stezo, da bi tudi vse dobro, kar sem denes sklenul, izpeljal. Ravno to gnado do- deli, prosim te, vsim mojim prijateljem ino sovražnikom, posebno pa (imenuj» kterega misliš). Priporočan se tudi molitvi vsih vernih kristjanov na zem- Iji ino želim vsih svetih meš in odpu» stkoi deležen biti Blagoslovi (žegnaj) me Bog Oce, Bog Sin ino Bog sveti Duh! Naj tudi duše vsih vernih kristjanov po milosti božji v miru počivajo. Amen. (Moli očenaš — češčena si Marija — ino vero.) Veéerna Molitev, V imeni Boga Očeta, ino Sina, ino Svetega duha. Amen. 0 moj dobrotljivi Bog ino Gospod! moj stvarnik, moj ddrešenik, moj varih! tebe jaz častim ino hvalim z vsimi svetimi angeli ino izvoljenimi; zahvalim te za vse dobrote, ktere si mi denes ino v celem mojem življenju skazal. Kako ti jih o Gospod! povrnati morem? Truplo ino dušo, ino vse, kar imam, tebi darujem ino se zjedinim z Jezusom Kristusom, ino njegovim neskoncnim zasluženjem. Pridi, o sveti duh! razsvetli moje srce z žarki svoje večne luči, da bi vse grehe ino zamude tega dneva v žalosti svoje duše premišlaval, jih spoznal, resnično objokaval, ino se tako s toboj s svojoj naj večoj dobrotoj spravil. Vidile so tvoje oči moje nepopolnoma življenje, ino es vse moje pote. Brez števila ino velike so moje hudobije ino moje pregrehe, pokaži mi o Gospod! moje grehe ino daj mi zmote prav spoznati! (Sprašuj vest.) Glej, moj Gospod ino moj Bog! kaj sem ti povrnul za vse dobrote, ki si jih meni skazal: Oh, le samo grehe ino nehvaležnost v sebi najdem! Kaj sem storil? O kak sem se vendar mogel predrznuti tebe svojega ljubeznjivega Očeta žaliti, ino tvoja brezštivilnih in velikih dobrot pozabiti? Tebe sem žalil, le pred tvojim obličjem hudobno delal. Vsmili se mene, o Bog! po svoji veliki milosti ! Zgubil sem se kakor zgubljena ovcica; išči prosim te, mojo revno dušo ino jo k čredi svojih izvoljenih nazaj peljaj. Spoznam svojo hudobijo ino njo (..imenuj jo tuk e j) ino vse druge grehe, ki sem jih dnes ali pred kdaj storil. Z grivanim srcem objokujem, samo zato, ker sem tebe, o Bog! vse ljubezni vrednega žalil! Oh! da bi nikoli ne bil grešil! Odpusti mi, nebeški Oee! odpusti mi zavolj zdiho* vanja in solz, zavolj trpljenja in smrti tvojega preljubeznivega Sina našega Gospoda in Žvelicarja Jezusa Kristusa. Ti, o Jezus ! si vse moje upanje v tvo« ji sveti krvi ino v tvojem neskončnem zasluženju naj se omijejo vse moje pregrehe ino hudobije. Izbrisi je , ino zadostni, kar mi v pokorjenji pomankuje, zakaj tisijagnje, ki odjemlje naše grehe. Ali bom zopet grešil? tvoje svete rane, o Jezus! zopet ponovil? tvojo predrago zame prelito kri zaničeval? Sram me je, o Gospod! pred tvoje božje ob» ličje stopiti, nevupam si svojih odi k nebesom povzdignuth Oh, kolikokrat sem že pekel zaslužil ! Da še živim ino vtegnem za zveličanje skrbeti, le od tvoje gnade ino milosti pride! Kaj mi je pa zanaprej storiti? tebe zopet žaliti? zopet grešiti? Ali nebom vendar enkrat začel, sam sebe ino svoje hudobne navade zatirati > to hudobno tovarstvo (imenuj ga) zapustiti; te priložnosti do greha (imenuj jo) se ogibati? Ali mi ne boš ti, o moj sladek Jezus! nikdar ljubši kakor to pregrešno veselje (imenuj ga). „Rekel sem: Zdaj hočem začeti." (Ps. 67, 11.) Daj mi, o Jezus! gnado ino porna-* gaj mi ! O vi izvoljeni pi*ebivavci nebeškega Jeruzalema, naši bratje ino sestre pridite, oh pridite nam na pomoě! posebno pa ti Mati milosti ino zavupanje grešnikov! saj ti nobenega ne zapustiš, kdorkoli pri tebi pomoci išče. O moj zvesti angele varih stoj mi na stranil Sprosite mi tudi vi, moji ljubeznivi pomocniki patroni (imenuj nje) po vaši prošnji gnado od Boga, naj bi se vseh grehov, posebno pa (imenuj ga) ogibal, ino naj bi se v vsih pobožnih djanjih, posebno pa, (imenuj ga) vadil. Potrdi, o Bog! kar si zdaj v meni doprinesel. (Moli očepaš — cešena siMa ria ino vero.) Molitve sv* meše» Fremisluj kaj je Kristus trpel. Kadar m e š nik pristopijo. Stori svoj dober nameu^ ino sam sebe Bo^u daruj. Spomni so poslednje večerje, ki jo je Kristus v vední dar ino v dušni živež postavil Kako bi Gospodu vse povrnul; kar mi je dal? Od sončnega izhoda do za 66 hoda se tebi, o Gospod! cist dar o pravlja. Ti, o Jezus! si rečni vikši mešnik po redu Melkisedeka; zakaj ti daruješ v podobi kruha ino vina svoje presveto telo ino svojo krv* 0 presveta večerja, v kteri je Kristus naš dar ino naš živež. Resnično ker je Jezus svoje ljubil, jih je do konca ljubil. Kadar mešnik pred altar dol stopijo ino tam molijo. Premišluj kako je Kristus po sveti sledni večerji iz gore Sion na oljski vrt stopil, kamor so ga učenci spremili. Ali boš mar ti svojega Gospoda zapustil? Gotovo obljubim, kerkoli si ti, moj Gospod! hočem tudi jaz tvoj hlapec, biti. Gospodi pripravljen sem, s toboj v ječo, celo v smrt iti. Za kom ako ne za toboj, moj Jezus ! hočem hoditi ? Samo ti imaš besede večnega življenja. Sel bom tedaj k altarju božjemu, k Bogu, ki je moja tolažba ino moje ve selje Kada? mešnik pri stopnjah altarja globoko priklonjeni „konfiteor" očitno spoved molijo. Misli si kak Zvelicar na oljski gori moli, kak v smrtni bridkosti na tla pade, ino za- Volj tvojih grehov krvavi pot poti. Kdo moji glavi vode da, ino mojim očem solz, da bi se jokal noc in den! Oce! grešil sem v nebo ino v tebe; nisem vreden tvoj otrok imenovan biti. O Bogi vsmili semene grešnika! Kadar mešnik k altarju grejo ino ga poljubijo (kušnejo), PremiSItij kak je Judaž % poljobcem Gospoda issdal Ali te bom tudi jaz, o Jezus! poljubcem izdal — tebe za revno blago ino za kratko slast predal? Obvari me müosiljivo, o nebeški Oče! take hudobije! — Ti, o Jezus! si moja naj veča dobrota, moj neg čisteji zaklad, moje naj sladkeje veselje. Kdo me bo ločil tvoje ljubezni. Pri zadetku svete mese, ino kadar mešnik molijo „kirje elejson" Gospod vsniili se nas. Fremišluj kak je Peter iz človeškega strahu Jezusa trikrat zatajil, ino kak se je hitro potenc kadar ga je Izvelicar milo pogle> dal, zgrivano razjokal O Bog! kolikokrat me posvetni dofeíěki od tvojih potov odpeljajo! Kolikokrat te po svojih grehih zatajim! Grešil sem, o Gospod! ino hudobno storil pred töboj! Se zavrzi me zavolj mojih grehov. Müostljivo na me poglej, o Bog! vsmili se mene, o Bog! vsmili se me. Pri „glorji" (slava Bogu po višavah ako se moli) Premišluj kak so se hudobni Judje Kristusovega z as r am o vanj a iá trpljenja veselili. Oh prazno veselje, ki ga nam svet pontya! Vse je niéemerno zvunaj Boga ljubiti ino njemu služiti. ŽÔava (čast) Bogu po višavah in mir ljudem na zemljif ki so dobiroveljnega srca. V tebi, u Gospod! se hocefii vesel«, ino v tvoji svetosti se radovati! 69 Kadar mešnik na možki (levi) strapi niolijo. Premišluj kak so Kristusa od Anaza, do Kajfaša peljali, krivo tožili, v obraz Mli ino zapIuvalL Ti, o Jezus! si z nebeško potrpežljivostjo vse voljno prenesel, jaz pa ali ne Bom nobene neprijetne besede iz Ijubezni do tebe potrpežljivo ino voljno prenesel! Zapri mi, o Bog! ob pravem času tista, ino zatisni mi moje žnable, da ne bom grešil z svojim jezikom.^ Zateri, o naj ponižnejši Jezus! moj napuh. Dodeli mi gnado, da hudobne naklepe svojih sovražnikov brez jeze ino nevoljnosti pretrpím; uči me zasramovanje ino zaničevanje voljno prenesti, da bom tvoj pravi ueenec. Pri avangelju* Pom i si koliko je Kristus, zavolj evangelja, ki ga je oznanoval, trpel, kak so ga do Pilatuift vlekli ino zopet po krivem tožili* Kak malo si jaz, o Jezus! besedo tvojega evangelja k sten vzertetó, ža~ volj kterega &i ti veliko trpel j kako poredkem ino nepazljivo ga poslušam, ka~ TO ko počasno iao leno ga spolnujem, iao kako slabo se trudim, ga drugim oznanovati ! Govori, o Gospod! tvoj služb^n^k posluša. Razširi svojo luč in svojo resnico, da mi bo tvoja beseda po mojih potih svetila, Čuden ino mogočen je tvoj nauk, kakor oster meč zadene srce grešnika. Ljubeznive ino sladke kakor str d so tvoje besede 5 dajo pravičnemu tolažbo ino veselje. Pri veri „Kredo" (verjem v Boga Očeta i. t. d.) ako se molt Fremišluj kako so Jezusa od Pilatuža do Herodeža gnali, ino git je Herodež, kterettm Kristus poželen čudež odreče, kakor brezpametnega i v belem plajšu oblečenega do Pilatuža nazaj gnati ^apovedaL Ali si tudi ti tistih t kteri ne verjejo? ako ne vidijo čudeža I Blagor jim, ki (čudežev) ne vidijo, pa yendar verjejo. Verjem, o Gospod! pomagaj moji slabi veri. Srčno se ti * o Bogi zahvalim, ki si ae med miljoni, kteri v temi neve re ino v krivo vernosti žive, k pravi zvelicanski veri izvolil ino poklical. Ud sem prave katolške erkve, v njeni sveti veri želim živeti in vmretL Pri darovanju (ofervanj u) kruha ino vina. Premišluj kako voljno se je Kristus nebeškemu Očetu v â&i dal, ino za nas vse pretrpel. Ali jaz ne bom tudi pripravljen iz ljubezni do Boga kaj trpeti? Moje sr~ ce je pripravljeno, o Bog! moje srce je pripravljeno k vsemu, kar tebi dopade. Tebi jaz svoj život ino svoje srce v dar na altar položim. Ponižna duša je tebi dopadljiv dar ; ti zgrivanega srca ne boš zavrgel. Moj Gospod ino moj Bog! jaz sem ves tvoj, budi tudi ti moj. Kadar mešiiik roke vmivajo. Premisli kako si P ila tuž roke vrniva, ino svojo nedolžnost scifno pokazati želi, kadar je nedolžnega k smrti krivično obsodil* Kolikokrat tudi jaz, o Gospod! le na videz pobožnost in čednost kažem, It ino prav slabo za resnično znotranjo popolnomast skrbim. Očisti me, o Gospod! mojih skrivnih grehov, ino prizanesi svojemu služebniku ptuje grehe. Kadar se mešnik k ljudstvu obrnejo ino pravijo: „Molite bratje." Premišluj kako je Pilatus Kristusa bičanega (gajžlanega) z trnjem ovenčanega (kronanega) ino v zasramljiveni škrlatnem plajšu oblečenega ljudstvu pokazal, rekoč: „Glejte človeka." 0 Jezus! kako bom pred toboj takrat obstal, kadar boš prišel sodit živih ino mrtvih? Obrni svoje milosrčne oci v mene, ino vsmili se me! Kadar Sveto pozvoni (Sanktus*) Pomisli kako so Judje, ki so pred petimi dni Jezusa s veselim glasom: Hdzana (Bogj ga živi J pozdravljali, srdito kričali: „križaj ga, križaj ga." 0 nestanovitnosti človeške! Zdaj z grivanim srcem ^dihujem: m veke ne bom vec grešil; pa hitro po tem svojega B#gH . wvic žaMm, tao njegova Ijube Slab sem, o Gospod! pridi mi na pomoc. Obderži me na mojih potih, da ne zájdem v smote. Poterdi me v STO« jem nauku. Od Sveto pozvonenjado povzdigavanja. Misii si 5 kako mora Jezus od učencov zapuščen, s težkim križem obložen na kalvarsko (mertvaško) goro iti» AU ne bom tudi jaz s svojim Jezusom po poti križa hodil? Saj je sam rekel: Kdor hoče moj učene biti, naj svoj križ zadene, ino za menoj hodi. Daj mi, o ljubeznivši moje duše! daj mi gnado, da bom brez drznosti s we tim Petrom reči mogel : Pripravljen sem s toboj v smrt iti. Zakaj s toboj, o Jezus ! vmreti je pravo življenje. V&bi me k sebi, o Jezus! skoz svojo gnado, ino jaz bom za toboj hodil. Pri povzdigovanju. Kadar se povzdigne sveta hostija. Premišluj, kako so Kristusa na križ pribitega celemu svetu v zaničevanje povzdignuli* Jaz tebe, nevidečBog! molim pod podoboj kruha. Tebi se popolnoma moje srce podvrže, po tebi moja duša 4 n hrepeni, ino ves moj život klice: Tisi moj Bog! Kdo me more od tvoje ljubežni ločiti? Glej, o nebeški Oce! v obraz tvojega mazilenca Kristusa! Odvrni tvoje oči od mojih grehov! Glej tvojega preljubeznivega Sina, nad kterim imaš dopadenje. Pri povzdigovanju sv. keliha. Premišluj, kako je iz Kristusovih ran obilna krv tekla za odpuščanje naših grehov. Jaz tebe molim, o sveta krv, ktera si bila za me, ino za vse ljudi prelita v odpuščanje grehov. Operi me bolj in bolj mojih hudo bij; očisti me mojih grehov. To očiščenje je perilo (kopel) mo je bolené duše, v to rudeče morje se potopim, v ti dragi krvi svojega Zve™ ličarja želim živeti ino vmreti. Po povzdigovanju. Premišluj temo, ktera je pri Kristusovem križanju celo zemljo pokrila* Ne vrzi me, o Gospod! v temoto, ker je jokanje, ino škripanje zob. 0b~ varji mojo dušo večne smrti. Vsmili se tudi, o Gospod Jezus Kri« stus ! revnih (vernih) duš, které v temni ječi vie trpé! Naj nje sveti arhangel Mihael k luci izvoljenih pripelje, ino naj se tvojega obličja, po kterém zdihujejo, zveselé. Kadar se moli: „očenaš." Kakor ima očenaš sedem prošenj, tako je tudi Kristus na križi sedemkrat govoril. Spomni se sedem besed Križanega, ino jih na se obraeuj» Oče ! odpusti jim, ker ne vejo, kaj delajo. — Ali ne bom jaz vsim, ki so me razžalili, iz srca odpustil, da mi tu- di Bog odpusti? Resnično, resnično ti povem: Denes bos z menoj v nebeškem raji! — 0 tolažbe polna beseda! da bi jo tudi jaz na zadnjo uro slišal! Žena! glej svojega sina! sin! glej svojo mater! — Hvala tebi, o Jezus! ki si mi tak dobro mater dal. 0, da bi pokorenv otrok Marije biti mogel! Žeja me! — žejalo, o Jezus! teje po izveličanju moje duše; ali mar ne bo žejalo moje duše po živi vodi — po studenci vsih gnad ino dobrot. Kaj 4* T6 drugega kakor ti bi me mogel oživeti v nebesih ali na zemlji? „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?" Tako tudi jaz vtrplenji vpi~ jem. Oh, da bi tudi jaz ravno tako potrpežljivost imel, kakoršino je imelo božje jagnje! „Dokončano je!" — Zares, hitro mine vse posvetno ino časno; hitro je konec trplenja tega sveta. Blagor temu, kdor do konca stanoviten ostane! „Oce! v tvoje roke zročim svojo dušo!^ — Naj tudi jaz na zadnjo uro ravno te besede izrečem; zakaj tebi, o Bog! živim, tebi vmerjem, tvoj sem na veke. Amen. Kadar mešnik sveto hostij o pre lomijo ino rečejo: „Jagnje b o ž j e." Premišiuj kako se je Kristusova duša od trupla ločila* Oh, kako bo moji duši, kadar se bo iz tega sveta ločila? kadar bo vne*skoncno večnost stopila? Vse svoje upanje stavim na tvojo smrt, o Jezus! Tvoja smrt je moje zveličanje, moje življenje ino od smrti vstajanje. Oh, da bi moja smrt bila smrt pravičnega! 7T Pri svetem obhajilu. Premišluj kako Jezusa pokoplejo; on si tvoje srce za svoj grob želi» Ako ga v sakramentu neprejmeš, sprejmi ga v mislih; obudi živo poželenje po Jezusi, ponižno spoznaj svojo vrednost ino ga prosi, naj on tvoje srce spreobrne, pogostim v va-nj pride, ino v njem kraljuje. 0 Jezus Kristus! kako želim, naj bi moje srce vreden grob tvojega živega telesa bilo. Moje srce tebi odprto stoji, pridi, o Jezus ! ino prebivaj v meni! Duša Kristusova posveti mej telo Kristusovo odreši me; krv Kristusova napoji me, voda iz strane Kristusa operi me ; o dobrotljivi Jezus ! vsliši me ; v tvoje svete rane zakrij me, od sebe ne loci me; na zadnjo uro poklici me; k tebi priti pusti me, da te s tvojimi an~ geli hvalim na veke» Amen. Pri poslednih molitvah. Premišluj Kristusovo veselo iz groba vstajanje. Kdaj bom jaz, o Jezus ! kakor # k večnemu življenju vstal? Mojo dušo žeja po tebi, mogočnem ino živem Bogu; kdaj bom k tebi prišel, ino v pred tvoje obličje stopil? Želim vmre« ti ino s Kristusam biti. Kadar mešnik ljudstvo blagoslovijo (že'gnajo). Pomisli, kako je Kristus v^ nebesa šel, ino svoje učence blagoslovih Zveličaj, o Gospod! svoje ljudstvo ino blagoslovi svojo lastnino. Blagoslovi me, o Jezus ino daj moji duši moč, naj se od posvetnega odtrga, ino išče kar je zgoraj (v nebesih), ker ti moja ljubezen ino moje veselje sediš na desnici Očeta. Amen. Na koncu svete meše. Sprejmi, o nebeški Oče! ta presveti dar, v kteVem je tvoj preljubeznivi Sin — nedolžno jagnje, sam sebe tebi daroval. Naj on svojega neskončnega zasluženja doda, kar moji pobožnosti pomankuje. Zakaj Jezus je spravil naše grehe. Amen. Spove«liie molitve. Pred, spovedjo* Kdo da moji glavi vode ino mojim očem studenc solz, da noč ino den ob 7& jokujem svoje brezštevilne ino velike pregrehe, s kterimi sem tebe, moj Ijubeznivi Jezus ! tolikokrat žalil. Spoznati moram, o moj Zveličar! da sem ravno tako, hudobno, kakor grešniea Magdalena grešil; vendar moje srce kakor kamen trdo ostane, ino svojih nevarnih ran ne občuti. Gospod vdaril je Mozes s palico na skalo, ino na enkrat je voda obilno pritekla. Oh, moj Jezus ! vclari tudi ti z svojim svetim križem na moje kamenitno srce, naj bi moje oci obilne solze prelivale. Rad bi, o Jezus! z Magdaleno tvoje presvete noge s svojimi solzami vmival; rad bi tebi, moja naj vekša dobrota ! srčno ža- lost pokazal, ker sem te mocno razžalil. Ker pa to sam od sebe storiti nemorem, zatorej te, o Jezus! po tvoji neskončni ljubezni ponižno prosim, da ti tvoje predrage krvi priložiš, karmoji grivingi ino mojim solzam menka. Prosim te, da ti mojo dušo v svoji krvi opereš, da bo tako vsih grehov ino nepopolnomost očiščena beljša kakor sneg pred tvoje obličje stopila. K tvojim svetim nogam, o Jezus ! z Magdaleno vred pribežim, pyed nje pokleknem, ino iz globocine duše molim ; 80 O Jezus! zaupanje vsih grešnikov! ne zavrzi me od sebe, daj, da tvoje svete noge z obema rokama objemem, ino se nikoli tebe ne ločim. Spomni se, o moj Jezus! koliko težavnih stopinj si zavolj mene storil; poglej rane svojih svetih nog, ki so očitne znamenja tvoje ljubezni. Ne pripusti, da bi zavolj svojih mnogih grehov pred toboj bežal, saj vidiš, da me vsih iz celega srca griva. Oh, da bi bil prej vmrl ko sem tebe, o Jezus ! o tako močno žalil ! Hočem zanaprej rajši vse pretrpeti, tudi jezerokrat (tavžentkrat) rajši vmreti, kakor tebe s smrtnim grehom zopet razžaliti. Milostlivo me tedaj, o Jezus! sprejmi: tvoj *glas, o dobrotljivi pastir ! me je povabil, k tebi priti. Glej s milostlivimi očmi na mene vbogega grešnika. Poglej vso svojo hudobijo pred sveti križ k trojim ' nogam položim, ino te srčno prosim, naj bi ti moje grehe v morje svoje presvete krvi ino svoje neskončne milosti vtopil. Trdno sklenem zanaprej tvoje zapovedi držati, ino vse skušnjave s tvojo pomočjo stanovitno premagati. Ti, o Jezus! mi pomagaj! Ti, o Jezus! me potrdi 5 naj sveto spoved vredno opra* SI vim, ino odpuščenje svojih grehov zadobim. Amen. J*© spovedi» Moja duša naj Gospoda hvali ino vse, kar je v meni, naj njegovo sveto ime časti! Nikoli ne pozabi njegovih dobrot. On tebi yse grehe odpusti, ino ozdravi vse tvoje slabosti. On tebe od smrti reši, ino te z obilnimi dobrotami daruje. Gospod je milostljiv ino vsmiljen, prizanesljiv ino poln dobrot. Njegovajeza ni brezkončna, njegovo groženje ni večno. On nam ni po naših grehih povrnul, ino nam ni poplačal po naših hudobijah. Zakaj kakoršina je višava neba nad zemljo, tolkišno gospoduje njegova milost s tistimi, ki se ga bojijo. Kakor daleč je solnčni izhod do zahoda, tako daleč on odvrne našo hudobijo od nas. Kakor se oče svojih otrok vsmili, tako jse tudi Gospod tistih vsmili, ki se ga boje; zakaj on dobro ve, kakšne slabe stvari smo mi, on ve, da smo prah. Gospodova milost ostane na vse vekov veke. Ne pripusti, o Bog! da bi gnado odpuščenja svojih grehov kdaj pozabil. Tvojo ljubezen ino prijaznost, mir ino ai tolažbo dobre vesti hočem bolj postavati, kakor vse drugo, kar bi me lehko v greh zapeljalo. — Želini zanaprej vreden sad pokore prinesti. Želim raz110 trpljenje tega življenja voljno prenesti, da bi se tako svojih grehov prav spokoril. Želim čuti ioo moliti, cla v nobeiio skušnjavo več ne privolim, želim tudi, o preljube zni vi ßog! pri tvoji službi ino v ljubezni do tebe do konca življenja ostati. Nobena reč me ne bo tvoje ljubezni ločila. O Jezus! ki si me skoz svojo presveto krv po spovednikovi odvezi mojih grehov očistil, daj mi svoj nebeški blagoslov, naj v miru grem, ino več ne grešim. Amen. Sveto obhajilo. Molitev &re<& svetim ohliajilom» Ti, o sveti, mogočni, nevmerjoči Bog! hočeš k meni priti, ino me s svojim lastnim Telesom poživeti, ki ga je prečista Devica spočela iuo rodila. Ti hočeš k meni priti, kteri si na križi vmrl, tretji den od smrti vstal ino zdaj častito vladuješ v nebesih. Nebesa tebe, o Gospodi ne morejo obseči, ti pa vendar hočeš k meni naj bolj vbogi, nehvaležni ino nevredni stvari priti? Vse nebeške moči tudi sami angeli niso nič pred toboj, ino jaz se predrznem, se tebi, o veliki Bog! bližati? Ako bi ravno bil svet kakor Janez krstnik, bi bil vendar te velike gnade nevreden. Ali pa jaz tak vbog grešnik zaslužim naj Svetejšega prijeti? — Bila bise za mene prevelika gnada, ako bi me le pri tvojih nogah trpel ; ino glej zdaj pa me, ako sem ravno zavolj svojih grehov smrt zaslužil, še celo k svoji mizi povabiš me tukaj med svoje otroke posadiš, ino mi smrt žugaš, ako tvojega Telesa ne vživam. Jaz ne zaslužim, da se mene spomniš, ali mene pogledaš, ti pa hočeš v moje srce priti? — O Gospod! tega nisem, nisem tega vreden! — Ker si pa ti vendar hotel v hlevi rojen, ino v jasli položen biti, ponižno upam, da mojega zgrivanega srca ne boš zavrgel. Spoznam, da sem nečist, reven ino ves v grehe zapleten; pa tudi vem, da ti nisi zavolj pravičnih, ampak zavolj grešnikov na svet prišel. Ti si Samaritanki, ti si Magdaleni ino več drugim grehe odpustil; zatorej upam, da boš tudi meni milostliv. Zlo me griva, ker sem tebe razžalil, ino od tebe prejete gnade zaničval. Odpusti mi po zasluženji svoje krvi mojo nehvaležnost ino nezvestost. Zares od tebe smem vse dobro upati. Ti si sam rekel: „Prosite ino bote prijeli." Tisam me vabiá rekoč : „Pridite k meni vsi, kteri ste obloženi, jaz vam bom polaj* šal. Tukaj sem s celo butaro svojih grehov, ino jih položim pred tvoje svete noge. Izbriši jih, o moj Odrešenik! ino me z dobrotami, ktere si mi obljubil, napolni. Mocno hrepenim, ako ravno nisem vreden, tebe nebeški Zveličar! prijeti. To poželenje si ti sam v frioje srce zasadil, ki si prišel na zemljo ogenj vžgat, ino ki si srca dveh učencov v Emavs gredocih z svojo ljubeznijo vnel. Kakor jelen k vodi priteče, tako jaz po tebi hrepenim. Zlo meje vtrudila grešna pot! Moje srce je prazno ino ne~ zadovoljno ostalo. Le samo ti, moj Bog ino moje vse! me zamoreš nasititi. Pridi tedaj, moj Zveličar! moja tolažba ino moja moč! Oh, kako rad bi te k malo v svoje srce sprejel ! Pridi, o Jezus! posveti ino očisti me, ino nikdar več ne pustí mí se od tebe ločiti* Moj preljubeznivi Jezus ! kako pozno sem zacel tebe ljubiti! 0h? da bi te bil vselej ljubil ino nikoli žalil! Obžalujem ino studim svoje grehe. Hočem rajši vse zgubiti, vse trpeti, rajši tudi vmreti, kakor tebe prihodno žaliti. Pridi gospod Je^us! le skoraj pridi — Po svetem obhajilu. O Bog ljubezni, izvor gnad ino luči, moj Gospod ino moj Bog! ti si zdaj v meni grešnem človeku. V globoki ponižnosti pred toboj na zemljo pokleknem. Bodi tebi večna molitev ino hvala ! Moja duša te časti, ino moj duh se tebe veseli, moj Zveličar ! zakaj ti si na mojo nizkost pogledal, ino si velike reči meni storil. Kako sem vsi mri se tebi za gnado zahvaliti, ki si sam sebe meni v živež dal! Vse imam ako tebe imam. 0 nezapopadljiva ljubezen! Kde je pastir, kteri svojim ovcam lastno telo ino krv v živež daja? Ti, o Jezus! si dober pastir, ki si dal svoje živlenje za svoje ovce, ino ki si našim dušam nebeški živež pripravil. Ker si ti sam sebe za me v dar dal ino se z menoj zedinil, vzemi zatorej tudi mene v dai\ Darujem ti svoj život s« iiio svojo dušo^ vse svoje počutke ino moci. Pripusti mi iz ljubezni do tebe delati ino trpeti! Ti si za me vmrl, ino zdaj v meni živiš : zatorej tudi jaz hočem tebi živeti ino vmreti. Naj rajši bom na te mislil, ino ne bom nič druzega želel, kakor tebe poznati ino Ijubiti. Pomagaj mi, naj povsod tvojo voljo spolnim. Karkoli imam je tvoj dar, ali ga mi vzemi, ali ga mi pusti, ako le tebe imam, sem dovolj bogat. Pomagaj mi, da grehu, svetu ino sam sebi bolj ino bolj odvmerjem! daj, da starega človeka izslečem, posebno pa greh, (imenuj ga) ino naj po tvojem svetem nauku svoje življenje ravnam. Napolni me z svojim duhom, posveti moje misli, želje, besede ino djanja; ne pripusti, da bi se moje srečna posvetno veselje, ali na kako drugo stvar tvezilo. Tebe, le samo tebe hočem zanaprej vselej in čez vse ljubiti. Pomagaj, da bom od dneva do dneva boljši; v pokori živeti, ino srečno vmreti, je moja edina želja. Za to gnado te zdaj pri ti priložnosti, ker si v mojem srcu, ponižno prosim. Ti o naj dobrotljivši Jezus! mi te prošnje ne boš odrekel. Kadar bom naloženo opravilo dokončal, kadar se bo ura smrti bliža» OT la^ mi pripusti presvete poslednje sakramente sercno ino ponižno prijeti. Pomnoži mojo vero, moje upanje, mojo ljubezen ino grivingo, ostani pri meni, pomagaj mi z svojo giiado, ino mi pripusti, da tvoj sveti križ objemem ino v tvoji ljubezni vmerjem. Prosim te tudi, o Jezus! za svoje stariše, prijatelje, dobrotnike ino sovražnike, za vse neverne ino grešnike, Blagoslovi jih, ino daj vsim svojo gnado, naj tebi sveto ino pravično služijo. Daj tudi vsim vernim dušam v miru počivati. Amen. liitanije v cast svetega Alojza. Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se nas! Gospod, vsmili se nas! Kristus sliši nas! Kristus, vsliši nas! Bog Oče nebeški, vsmili se nas! Bog Sin, o dres enik sveta, vsmili se nas ! Bog sveti Duh, vsmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se nas! Sveta Marija, prosi za nas! Sveti Alojz, Ti angelski mladenč, Ti varih krstne nedolžnosti, Ti izgled čistosti, Ti oster pokornik, Ti izgled ponižnosti, Ti ljubitelj vbožtva, Ti prijatelj molitve, Ti dar ljubezni do bližnjega, Ti goreči častivec presvetega sakramenta, Ti rejenee Marije, Ti pomocnik mladosti, Ti razgled duhovnov, ) g Ti lepota Jezuitarskega reda, / B Ti skrivni mučenec (marternik), g Ti varih čistosti, S •"" Ti svetvavec pri izvolenju stanu, 1 Ti izgled stanovitnosti, 1 Sveti Alojz, i Da se v svetem strahu vsakega greha 1 ogibamo, i Da prav čisti na duši ino telesu Bo- J gu služimo, Da duha grivinge ino pokorjenja za- i dobimo, Da se neizmernosti sveta varjemo^ ino jo zaničujemo,, 39 Da bomo goreči pri molitvi, \ Da vselej kakor vpričo Boga ži-J vimo, i Da angelski kruh pogostem vredno! g ino hvaležno prejmemo, | 2. Da smo zvesti častivci ino rejenci ) g prečiste device, j B Da v ljubezni do Boga ino bližnjega? I zmiraj bolj rastemo, Da v dobrem do konca stanovitni ostanemo, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam o Gospod! Jagnje božje i. t. d. vsliši nas o Gospod! Jagnje božje i. t. d. vsmili se nas o Gospod! Kriste súši nas! Kriste usliši nas! V. Prosi za nas o sveti Alojz! R. Da vredni postanemo obljub Kristusovih ! Molitev. O sveti Alojz, angelski mladenč! jaz tvoj naj nevrednejši častitelj, tebi čistost svoje duše ino svojega života priporočim. Prosim te po tvoji angelski čistosti, priporoči me nedolžnemu ja 90 gnjetu Jezusu Kristusu, îno njegovi pre» sveti materi vsih devic Devici ino obvaruj me smrtnega greha. Ne pripusti, da bi se s kakim nečistim grehom ognusil, ampak odvrni, kadar me vidiš v skušnjavi ali v nevarnosti grešiti, od mojega srca vse nečiste misli ino riecisto poželenje. Zbudi v meni spomin na večnost ino na križanega Jezusa, pomagaj mi, da globoko v srci občutim strah božji, ino napolni me z božjo ljubeznijo, da bi, ker tebe na zemlji nasledujemf zaslužil se s toboj enkrat pri Bogu v nebesih veseliti. Amen. (Očenaš — češ c ena si Marija i. t. d.) (Papež Pijus VII. so tistim^ ki to molitev z očenašem ino češcena si Maria vred pobožno molijo ; odpu stek 100 dni dodelili.) Molitev «a odpustek. (Ta molitev se vsako nedeljo na konci opravila moli.) O Bog ljubezni ino milosti! jaz upam od tvoje neskončne dobrote, da si mi ti pri spovedi grehe odpustil, ino večno kazen (štrafingo), ki sem jo za nje zaslužil, izbrisal. Hvala tebi, o milostlivi Oče! ki minisi po svoji ostrosti, ampak po svoji milosti storil ! — Tudi pa vem, da si ti pravičen Bog, ki grešnike večkrat z časnimi kazni pokoris, ino vreden sad pokore od njih terjaš. Oh, kako ostro ino dolgo pokoro bi moral jaz za svoje neštevune ino velike grehe opravljati! — Gospod! ako bos hudobije kaznoval, kdo bo pred toboj obstal? —Zatorej pribežim k neskoncnemu zakladu zaslúženja ino zadostenja svojega zveličarja Jezusa Kristusa, ino te prosim, o Bog! pomagaj mi vbogemu, pa zgrivanemu grešniku postati deležnemu svetega odpustka, ki so ga tvoj namestnik na zemlji za šestnedeljsko opravilo v cast svetega Alojza iz zaklada crkvenih gnad dodelili. Darujem ti, da bi se odpustka deležen storil, vse molitve in dela, k temu name- nu zapovedane, ino jih združim s trplenjem ino smrtjo tvojega božjega Sina, s zasluženjem preciste Device ino vsih svetnikov, da bi mi bili grehi odpuščeni ino kazni (štrajfinge) zanesene. Priporočim tudi tebi, o nebeški Oče! sveto, rimsko — katolško crkev ino te prosim, da jo v njenih velikih potrebah milostljivo vslišiš : 1. 0 Bog ! naj vikši pastir ino Oče vernih! ki si po svojem edinoroje« n nem sinu Jezusu Kristusu svojo easj celemu svetu pokazal : ohrani ino vladat svojo sveto crkev, povzdigni ino razslavi jo pri vsih narodih ino pripusti, naj se po celem svetu razširja — (Očenaš — č esc ena si Maria i. t. d.) 2. Vsemogočni, večni Bog! vsmili se svojega službenika ino namestnika na zemlji, Rimskega papeža ino tudi vsih škofov, ino mešnikov, milostljivo jih vodi po poti večnega življenja, da želijo s tvojo pomočjo, kar tebi dopa- de, ino storijo z vso močjo. — (Očenaš — češčena si Marija i. t. d.) 3. 0 Bog! ki mir daruješ ino edinost blagosloviš, daj vsim krščanskim knezom mir ino pravo edinost, skleni njih srca s zavezo svete ljubezni, da bodo zedinjeni za tvojo čast ino za srečo krščanstva skrbeli. — (Očenaš — češčena si Marija i. t. d.) 4. Vsemogočni, večni Bog! ki vse ljudi k izveličanju vabiš, milostlivo poglej duše nevernih ino krivovernib, ino dodeli, naj svojo slepoto spoznajo, naj vse zmote ino krivovere zavržejo, ino se enkrat vsi narodi s pravo katolško crkvo zedinijo. — (Očenaš — češ« cena si Marija i t d') 5. Vsmili se, o Bog! duš vernih kristjanov, ino dodeli dušam svojih službenikov ino službenic odpuščanje vsih grehov, da milostlivo odpuščanje, kterega so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. — (Očenaš — češcena si Marija i. t. d.) Pesem v cast svetega Alojza. 1. Prelepa Lilia cveti! Iz samga svet'ga raja. In duh deviške čistosti To Lilijo obdaja* 2. Kdo žlahtne lilje ne pozná: Alojzija mládenca? Nedolžnost in pokora ga Zdaj v svetem raji venc^. 3* Prav lepo pesem hočemo Alojziju zapeti, V telesi Angelca lepo V spodobni časti 'meti. 4. Alojzijus, deviški cvet, Nedolžnost si ohranil, Oh bodi tudi nam izgled. Da nas boš greha branil 5* Poglej, v koljki nevarnosti Pregrehe mi živimo, Kako vsi rahli in slabi Se lehko pogubimo. 6* Ti v sveti sramožljivosti Se varval segce greha, u Nas pa priložnost veseli. Pregrešnega posmeha* 7* Do vsrailenega Jezusa Ti srce je gorelo, Marija tvoja mati b'la, Posvetno teb' mrzelo. 8* Nam pa le srce poželi! Veselje tega sveta, Ljubezen sveto pomori, V nečistost nas zapleta. 9* Alojzi, ti se pokoril, Počutke si strahoval, Si molil rad, in se postil, Skušnjave vse premagal. 10. Mi grešniki pa pasemo Pregrešno truplo svoje; Naj nam pomoc premage bo Izgled pokore tvoje! 11. Naj se hudoben svet jezi, Sovraži, zapeljava, Le bodi sploh Alojzi ti Nam luč in steza prava* 12* Alojzi, ti naš vojvoda Pred nami liljo nosi, Od vsmiljenega Jezusa Pomoč nam ti izprosi. 13* Naj se s toboj vojskujemo, V nedolžnosti cvetimo, Naj srečno svet premagamo, Se s toboj veselimo. 14, Tam Bogu hvalo dajali Pred Jagnetom veseli, V nebesih se sprehajali, In novo pesem peli. Kazalo. Stran Predgovor 3 Življenje svetega Alojza od Gonzaga iz Jezuitarskega reda ...... 5 Molitev se pripraviti na vsako nedeljo k temu svetemu obhajilu . * . . . . 24 Prva nedelja. Premislovanje Alojzove čistosti . . . 25 Molitev za dar čistosti ..... . 29 Druga nedelja. Premislovanje Alojzove pokore . . . 30 Molitev za gnado grivinge ino pokore . 34 Tretja nedelja. Premislovanje pobožne molitve svetega Alojza ...... . . . . 35 Molitev za pravo gorečo pobožnost . «. . 39 v Četrta nedelja. Premislovanje ponižnosti svetega Alojza 41 Molitev za dar ponižnosti * .. . * 46 Peta nedelja, Premišlovanje ljubezni svetega Alojza do bližnjega .**,.,.. 48 Molitev za duha ljubezni do bližnjega . 52 v Šesta nedelja. Premišlovanje stanovitnosti svetega Alojza «. * 53 Molitev za gnado stanovitnosti . . , * 58 Juterna molitev .**.*•,.• 59 Večerna molitev *,......*. 62 Molitev svete meše .,.,.,. • 65 Spovedné molitve, Pred spovedjo * . 79 Po spovedi .*...•..,. 81 Sveto obhajilo. Molitev pred svetim obhajilom * . . » 82 Molitev po svetem obhajilu . * . , * 85 Litanije v čast svetega Alojza . * . . 8T Molitev za odpustek .•.*, * * . 90 Pesem od svetega Alojza 93