Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za *It leta BO din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 725. Časopis za trgovino.industrllo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčl. Cevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pil pošt. hranilnici ▼ Ljubljani St. 11.953, — Tel. št. 25-52. mio In petek Llubliana, petek 5. novembra 1937 Cena številki din VSO Skrb za potrošnika Plačani in neplačani zagovorniki veleblagovnic in industrijskih pro-daijalnic silno radi pripovedujejo, kako »Ta-Te« in »Bate« ter podobna podjetja delujejo le v korist konsumentov. Tako prepričujoče govore ti zagovorniki tujega kapitala, da bi človek že moral misliti, da niso prišli ti tuji kapitalisti k nam, da bi nekaj zaslužili, temveč le zato, da pomagajo našim ubogim konsumentom. In ker ni na svetu neumnosti, kateri ne bi vsaj nekateri nasedli, zato tudi ne manjka naivnežev, ki govore o tej veliki socialni nalogi, ki da jo izvajajo preje omenjena velekapitalistična podjetja. 2e prav bežen preudarek pa mora povedati vsakomur, da stvar vendar ne more biti takšna. Kdo more vendar resno verjeti, da prihajajo iz tujih krajev k nam velekapitalisti zato, ker se jim smilijo naši kon-sumenti, ki da plačujejo vse blago predrago. Ti prihajajo vendar k nam le zato, ker upajo, da bodo pri nas mnogo zaslužili, da bodo napravili mastne profite. Samo naivneži morejo misliti drugače! Ko pa se odločijo, da pridejo k nam, potem napravijo dobro premišljene načrte, kako bodo delovali in uničili vsako konkurenco proti sebi. Ker pa imajo tudi zadostna sredstva, morejo te svoje načrte tudi izvajati. Pri tem postopajo skoraj vsa tuja podijetja enako. Dobe si med domačini zaveznike, ki odenejo novo podjetje v nacionalno obleko in ki uglade podjetju pot v našo deželo. Nato znižajo cene blagu, da se uvedejo med kupci. Ker pa dobro blago nihče na svetu ne more prodajati za slabo ceno, prodajajo pač slabo blago. Koliko kupcev pa je, ki morejo ločiti dobro blago od slabega? In koliko kupcev je, ki so tako slabo situirani, da morajo kupiti tudi slabo blago! Na našem domačen: trgu je bilo včasih tako, da je hitro propadel tisti, ki je prodajal slabo blago. Povojna revščina pa je omogočila odjem tudi slabemu blagu. Ali je v tem res tak napredek, da morejo sedaj naši ljudje kupovati tudi slabo blago? Ta tuija podjetja imajo mnogo denarja in zato si morejo privoščiti reklamo, ki je noben domač podjetnik ne zmore! Samo preudarite, koliko stotisočev je treba, da izidejo v vseh jugoslovanskih listih celostranski inserati! Kje naj vzame domači trgovec tak denar! A tudi reklama omogoča kupčij-ski uspeh teh tujih velepodjetij. Kdo pa plača na vse zadnje to ogromno in drago reklamo? Ali ne naš ubogi konsument, ker se vendar stroški te reklame vštejejo v ceno predmeta? Pred vojno nismo imeli v Sloveniji ne veleblagovnic in ne industrijskih prodajalnic. Ali so zaradi tega bili naši konsumenti kaj na slabšem ko danes? Ali so bili takrat ali danes bolje oblečeni in bolje obuti? Razlika pa je bila v tem, da so včasih nosili obleke, ki so vzdržale tudi leta, danes pa je treba kupovati vedno nove. Kdaj so živeli ljudje ceneje? Ljubezen do potrošnika je lepa stvar in samo pozdraviti je treba, če kdo to ljubezen v resnici pokaže. Toda pokazati jo je treba v resnici in ne le govoriti o njej, ker znano je tudi to, da imajo ljudje po navadi na jeziku (o, česar nimajo v srcu. Mislimo, da se med resnimi ljudmi ne- more debatirati s tako neresnimi argumenti, kakor so takšni, ki hočejo dopovedati, da prihajajo k nam tuji velekapitalisti le iz ljubezni do naših potrošnikov. Vsi vendar vemo, da ta tuja podjetja pri nas ogromno zaslužijo, a skoraj ves ta dobiček gre iz naše države v tujino. Ce pa zasluži naš domač trgovec, ostaja skoraj ves njegov zaslužek v državi! Ali tudi to ne bo odprlo oči onim, ki verujejo zagovornikom tujega velekapitala? In naj bi ti, ki zidaijo na tuja podjetja, preudarili tudi nasled- nje: Recimo, da bi se mogle veleblagovnice in industrijske prodajalne čisto nemoteno razvijati. Kaj bi bila posledica? Cim bolj bi rasle te, tem bolj bi padala domača podjetja. Ali je morda to razvoj, ki ga hočejo? Ali naj bo v tem naš gospodarski napredek? Kam pa bomo šli s svojim naraščajem? Ce zmagajo veleblagovnice, potem naj nihče naših mladih ljudi ne misli na to, da bi se eta-bliral. Edino na to sme še upati, da bo nameščenec v teh tujih veleblagovnicah. Toda za kakšno plačo? Vsi vendar ne morejo biti ravnatelji, v teh tujih podjetjih tem manj, ker so v njih najboljša me- sta rezervirana za tujce. Vsak kapital podpira svoje ljudi, tuji kapital ima srce le za tujce. Naša nacionalna naloga je, da ustvarimo domači kapital, a tega ustvarja predvsem domača trgovina. Domači kapital oplaja domače gospodarstvo, tuji predvsem tuje. Tudi na to se ne sme pozabiti. Naj bi vsi oni, ki so v teh dneh smatrali za potrebno, da so z nastopom proti domačemu trgovstvu direktno in indirektno podprli naval tujega velekapitala, malo preudarili svoje postopanje in si izprašali svojo vest. Kdor ima v sebi v resnici ljubezen do našega naroda, ta ne bo imel mirne vesti, ta bo revidiral svoje stališče. Zaprte trgovine Malo odgovora in poiasnila „Samoupravi Glasilo vladne stranke »Samouprava« je objavila dne 30. oktobra v svoji gospodarski rubriki članek »Zaprta čaršija«, v katerem ostro obsoja trgovce, ker so zaprli trgovine v protest proti novi uredbi o obratih velikega obsega. V tem članku »Samouprave« so zbrani prav vsi ugovori, ki se v nepoučeni javnosti naslavljajo na trgovce zaradi njih borbe proti veleblagovnicam in navalu tujega velekapitala. Ker je potrebno, da temi očitki temeljito obračunamo, ..vajamo najprej glavne misli članka »Samouprave«, nato pa še naš odgovor. »Samouprava« pravi v glavnem: Beograd je bil včeraj iznenaden Čeprav delovni dan. so bile trgovine zaprte. Zakaj? Ker niso oblasti prepovedale poslovanje nekemu trgovskemu obratu, s katerim ne simpatizira beograjski trg. Boj se vodi proti veleblagovnicam. Čeprav pa je teli več, ae vodi le proti eni in ne največji. Vlada je sicer izdala uredbo, ki omejuje delo veleblagovnic, toda trgovcem to ne zadostuje. Priznavamo sicer trgovcem, da branijo svoje pravice, toda morajo svoje zahteve tudi utemeljiti. Pada v oči, da se vodi boj zaradi vprašanja, ki je v svojem jedru zelo neznatno in ki je le malenk sl v skupini velikih problemov, ki jih rešuje vlada dr. Stojadiuoviča. Eno prvih na- čel le vlade je, da se da čim večji razmah gospodarski iniciativi in podjetnosti. Pričakovati bi morali, da bodo baš trgovci podpirali politiko, ki imajo svoj raison d'čire baš v svobodnem gospodarstvu. Toda ravno trgovci stoje tej politiki ob strani. Beograjski trgovci so postavili problem veleblagovnic tako, kakor da gre tu za dilemo: domači ali tuji kapital. V resnici pa gre za to: ali čaršija ali množice potrošnikov. Ko so se v dobi največje gospodarske krize veleblagovnice prepovedale, je bilo to izjemen ukrep, da se zaščitijo mali trgovci. Ker nismo več v gospodarski krizr, je postal te ukrep odvisen in za razvijajoči se Beograd naravnost škodljiv. Vendar pa se je vlada ozirala na interese trgovstva in do konca l. 1938. je onemogočeno vsako razširjenje veleblagovnic. Vlada pa je morala upoštevati tudi interese potrošnikov in nesporno je, da «o veleblagovnice vplivale na znižanje cen mnogih trgovskih predmetov. Beograjski trgovci bodo zopet odprli svoje trgovine in solidnim trgovcem bo šlo dobro, slabim pa slabo. Tako je vedno bilo in na tem ne bo spremenil nič niti »strajk« beograjskih trgovcev. Samo zadovoljni smo lahko, če beograjski trgovci nimajo večjih skrbi, kakor so veleblagovnice. Druga stvar pa bi bila, če bi trgovci utemeljili svoje stališče z željo, da se zaščitijo interesi državnega liska. V tem primeru bi se jim moglo tudi ustreči. •II sodilo pravi, da so veleblagovnice dovoljene. Recimo vendar bobu bob in ne lovimo se za besedami! Neokusnost prve vrste je, če vladni list govori, da smemo biti za- dovoljni, če trgovci nimajo nobene druge skrbi ko veleblagovnice. Vedno znova in znova naštevajo trgovci svoje zahteve, toda »Samouprava« za vse te nič ne ve! Kakšno glavno glasilo stranke pa je, da je vse te zahteve preslišalo? Za konec pa si je privoščila »Samouprava« še prav veliko posebnost, da ne rečemo drugače. Pravi, da bi bila zahteva trgovstva tudi izpolnjena, če bi dokazali, da gre tudi za interese državnega fiska. Ta je pa res lepa! Neutrudno razlagajo trgovci, da ima državni fi-skus mnogo večjo korist od samostojnih trgovcev ko pa od veleblagovnic, ki pri vsem velikanskem prometu plačujejo le silno nizke davke! »Samouprava« pa vsega tega ni slišala in sedaj se čudi! Ali čuditi se je treba le njenim slabim ušesom. Vse »argumente« »Samouprave« smo izčrpali in od vseh njih ni ostalo nič drugega, ko odkrita blamaža za tistega, ki se spozablja na vlogo zagovornikov tujega kapitala. Ali je bilo »Samoupravi« tega treba? Prireianie po trgovinah Kdai ni potrebno posebno dovolienie Naš odg Priljubljen očitek zagovornikov tujih veleblagovnic proti trgovcem je, zakaj ne nastopajo trgovci tudi proti drugim veleblagovnicam,proti Mitiču, Kastner & Ohlerju itd. Treba omeniti predvsem to, da so te veleblagovnice deloma že tako stare, da imajo neke prisvojene pravice, deloma pa so v domačih rokah. Trgovstvo pa hoče poudariti baš to, da se ustavi naval tujega kapitala na našo domačo trgovino! Ali je to res tako težko razumeti? Sicer pa zahteva trgovstvo da se tudi = že obstoječimi veleblagovnicami postopa pri davčni odmeri tako ko z vsemi samostojnimi trgovinami! Brez podlage je zato očitek, kakor da trgovci ne bi bili dosledni. Cisto neresno pa je govorjenje, da morajo trgovci svoje zahteve tudi utemeljiti. Naj si vzame vendar »Samouprava« potrebni trud in prečita vse neštete resolucije, spomenice in predstavite trgovcev. Za tistega, ki je preskrbljen in ki ima vsega zadosti, je seveda vprašanje veleblagovnic le malenkostno vprašanje. Drugačne važnosti pa je vprašanje za tistega, ki se bori za svojo eksistenco, kakor se bore trgovci, ki jih ogražajo veleblagovnice. Samo prazna dekla- macija so'tudi besede o gospodarski svobodi. Kadar konkurira velekapital, ni za malega človeka prav nobene gospodarske svobode in prav zato zahteva trgovstvo, da se veleblagovnice, ki jih ustanavlja tuji kapital, ne dovolijo. Žalostno je, če tega »Samouprava« ne razume. Nič ne pomaga, ne zavijanje, ne tajenje: borba gre le med domačim ali tujim kapitalom. Ali bo zavladal nad domačo trgovino tuji kapital ali ne, samo za to gre boj. Kako peresno pa je govorjenje o zaščiti konsumentov pa smo zadostno razložili že v današnjem uvodniku. Cisto odveč je tudi, če »Samouprava« filozofira o tem, da danes naši trgovci ne potrebujejo več zaščite proti veleblagovnicam. Naj bo »Samouprava« prepričana, da to mali trgovci mnogo bolje vedo, ko pa ona, ki se spozna le v veliki politiki. In mali trgovci so trgovine zaprli, ker vedo, da jc njih eksistenca od veleblagovnic ogro žena. Kaj bi še debatirali, kadar so tu jasna dejstva. Prav tako nikogar ne prepriča govorjenje o ciljih in namenih nove uredbe. Saj imamo besedilo uredbe vendar pred sabo in to be- Kakor povsod drugod, prirejajo tudi pri nas trgovci po vseh mestih običajno ob praznikih, ko so trgovine zaprte, v svojih lokalih razstave. Miklavževo, božični prazniki in Novo leto so za take razstave zlasti ugodni. Ob priliki takih razstav okrasijo tčgovci svoje lokalo ter razstavijo v njih nhj-lepše vzorce svojega blaga, da dajo kupujočemu občinstvu priliko, da si ogleda blago, ne da bi bilo prisiljeno kaj kupiti. Ob takih prilikah ni v trgovinah zaposleno pomožno osebje, ker se blago ne prodaja. Take razstave ima v vidu 143. (6) o. z., ki določa, da je prirejanje poediničnih razstav blaga ali vzorcev poedinih imetnikov obrta zunaj njih lokalov prepovedano. Iz tega sledi, da je prirejanje takih razstav v lokalu imetnika obrta dovoljeno. Razstave se morejo naravno prirejati samo ob dnevih, ko sicer obrat počiva, t. j. ob nedeljah in praznikih. O razstavah govori tudi § 195(1), ki določa, da odobruje manjše razstave g. ban. Toda določila tega paragrafa se tičejo kmetijskih in drugih gospodarskih prireditev, na katerih sme sodelovati vsako podjetje in vsaka oseba, ki se hoče udeležiti razstave. Po dosedanji praksi ni za razstave, ki jih prirejajo v svojih lokalih posamezni trgovci, potrebna odobritev g. bana, ampak je prireditev takih razstav dovoljena brez vsake predhodne odobritve oblastva. Ugovarjati bi se moglo dejstvu, da se take razstave prirejajo ob nedeljah in praznikih, ko mora v obratih delo počivati. Ker pa v takih primerih ne gre za obratovanje v pravem smislu besede, ampak za razstavo blaga, pri kateri niso zaposleni nameščenci in se v obratnih prostorih sploh ne vrši prav nobeno delo, ne bi bilo proti takim prireditvam tudi glede na določbe o odpiranju in zapiranju nobenih pomislekov. Pri takih razstavah gre za stare običaje, ki jih je povsod priznala obrtnopravna praksa in ki bi jih bilo spoštovati tudi v bodoče že radi tega, ker se s prirejanjem takih razstav manifestira zdrava iniciativa posameznikov, ki je predvsem v korist konsumentov, kateri se morejo z ogledom razstave prepričati, kaj jim nudi domača trgovina. Da bi se moglo že v naprej izogniti morebitnim sporom, ki bi nastali pri obrtnih oblastvih, je zbornica že pred časom prosila kr. bansko upravo za pojasnilo, ali je prirejanje razstav v smislu paragrafa 143/6 o. z. dovoljeno brez vsake predhodne odobritve, če se razstava vrši v lokalu imetnika obrta in brez zaposlitve nameščenega osebja. Na to vprašanje je banska uprava odgovorila, da za prirejanje razstav v smislu paragrafa 143/6 obrt. zakona ni potrebna nikaka posebna dovolitev, če se razstava vrši v lokalu imetnika obrta in brez zaposlitve pomožnega osebja. Glede na določbo naredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic morajo biti v času razstave ob nedeljah in obveznih praznikih zaprti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami, dočim je lastniku obratovalnice in njegovim rodbinskim članom tudi v tem času dovoljeno v njih bivati in delati. Smatrali smo za potrebno, da opozorimo na gornje pojasnilo banske uprave, ker se bližamo praznikom, ki jih bo marsikateri trgovec izkoristil za prireditev, razstave v svojih lokalih. Združenje trgovcev, za srez Brežice vabi na širši sestanek vseh trgovcev sreza Brežice, ki bo dne 11. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Grobušek v Brežicah s tem dnevnim redom: 1. Obvezno zavarovanje trgovcev. 2. Prijava zgradarine in pridob-• nine. 3. Poročilo zveznega delegata. 4. Slučajnosti. Radi važnosti sestanka je dolžnost vsakega člana, da se gotovo udeležb Stran 2. n ■ Naša najvažnejša vprašanja Podrobnosti z zadnje seie Centralnega predstavništva čeprav smo že podrobno poročali o vseh glavnih vprašanjih, ki *o se razpravljala na zadnji in zelo pozitivni seji Centralnega predstavništva v Osijeku, smatramo vendarle za potrebno, da izpopolnimo svoje poročilo še z nekaterimi važnimi podrobnostmi. To tudi zato, da vidijo trgovci, kako so njih delegati izčrpno obravnavali vsa vprašanja in kako je bila vsa seja na vzgledni višini. Podanih pa je bilo tudi mnogo načelnih izjav, ki naj bodo našim gospodarskim ljudem vedno pred očmi, da bo čim bolj utrjena enotnost mišljenja med trgovstvom. Trgovstvo in politične stranke Ker bi hoteli neki slovenski listi dopovedovati, da so trgovci organizirali svoj zadnji protest proti veleblagovnicam iz nekih političnih razlogov, navajamo tu s splošnim odobravanjem sprejeta izvajanja predsednika skopljan-skega združenja Vojina Varoščiča, ki je med drugim dejal: Govori se, da ni mogel biti vsedržavni trgovski kongres v Zagrebu zaradi nekih političnih razlogov, ker da je politični položaj v Zagrebu premalo razčiščen. Na takšne argumente se ne smemo ozirati in nobena zveza trg. združenj se ne sme ravnati po diktatih, ki prihajajo iz nctrgovskih vrst, ker bi s tem silno škodovali stanovski misli. Mi služimo samo naj-višjim interesom stanu in ne smemo biti hlapci nobenih drugih, ne-trgovskih interesov. Moramo ostati na tem, da smo samo zastopniki naših malih ljudi, naših malih gospodarskih ljudi. Če se pravi, da moramo počakati na kongres v Zagrebu, da še razčisti politična situacija, moramo mi reči, da se nas ta situacija čisto nič ne tiče. Vsak od nas more simpatizirati z gibanjem, s katerim hoče, toda kadar prihajamo na seje svojih stanovskih organizacij, mora vsak pustiti te simpatije zunaj v garderobi. Tu smo samo in edino zastopniki svojega stanu. Nikakor ne moremo čakati, kako se odločijo naši politiki in prav tako ne moremo čakati na milost ali nemilost političnih ljudi. Svoj kruh ne sprejemamo od političnih ljudi in zato naj nas puste tudi politiki pri miru! Trgovci pripravljajte se na kongres v Ljubljani! Za kongres v Zagrebu, ki bi moral biti letos, so bile velike priprave in kakor je izjavil predsed mik Savič, bi prišlo na kongres iz države do 5000 trgovcev. Samo iz Južne Srbije se je prijavilo 1000 trgovcev. Prijavljena pa je bila tudi velika skupina bolgarskih trgovcev, ki bodo sedaj prišli prihodnje leto v Ljubljano. Ti bolgarski trgovci predlagajo, da bi ustanovili zvezo balkanskih trgovskih organizacij, vendar pa so naši trgovci mnenja, da bi se morala najprej ustanoviti zveza med jugoslovanskimi in bolgarskimi trgovskimi organizacijami in šele potem bi se moglo govoriti o balkanski zvezi. Glavno pa je, da je Ljubljana £e določena kot kraj prihodnjega vsedržavnega kongresa. Sicer mora naša Zveza formalno še odobriti, da je kongres v Ljubljani, toda te časti pač ne bo mogla odkloniti. S tem pa nastaja za vse trgovstvo velika dolžnost, da se za kongres dobro pripravi, da bo ta res impozantna manifestacija in da bo utrdil veljavo jugoslovanskega in še posebej slovenskega trgovstva v javnosti. Zato vsi na delo, da bo kongres v Ljubljani dogodek za vse trgovstvo! Davčni dolžnosti se izmikajo! Mnogo se je govorilo na seji tudi o vzrokih, da se zahteve trgovstva ne upoštevajo dovolj. Tu je krivda tudi na trgovcDi samih, ker njihove organizacije ne dobivajo dovolj podpore od svojega članstva. Tako je omenil predsednik Savič, da sta od 40 narodnih poslancev iz vrst gospodarskih ljudi nastopila proti zadružnemu zakonu samo poslanca Mohorič ter Kosič. Zakon je bil nato sprejet tako, kakor je zahteval minister Voja Djordjevič. Dogodilo sc je celo, da so glasovali za zadružni zakon poslanci, ki so nastavljeni pri gospodarskih organizacijah in ki so v upravi stanovskih organizacij trgovcev. In vendar so imeli trgovci vse razloge, da nastopijo proti zadružnemu zakonu. Znano je, da so v Sloveniji zadruge, ki se imenujejo zadruge samo zato, da jim ni treba plačevati davkov. V Beogradu imamo n. pr. zadrugo »Oplenac«, ki opravlja vse mogoče posle, tudi bančne, zastavljal ne, ki zida hiše itd. Dobili smo celo zadrugo industrialcev, iz katere pa, kakor vse kaže, ne bo nič. Kajti interesi in- dustrialcev so tako različni, da jih pihče ne more spraviti pod en klobuk. Zato je najbolje, če pustimo to zadrugo kar pri miru. Na vsak način pa moramo zahtevati, da se mora zadružni zakon izvajati tako, da bodo uživale zadružne privilegije saino zadruge, ki so v resnici zadruge, vse one tudi-zadruge pa morajo imeti iste dolžnosti ko vse samostojne trgovine. Zlasti pa mora veljati to za vse nabavljalno-konsumne zadruge. Prav tako pa se ne bi smelo še v bodoče trpeti, da se spreminjajo samostojna podjetja v delniške družbe samo zato, da jim ne bo treba več plačevati toliko davka. Tako smo zadnjič čitali, da je iz-premenil Milan Vapa svoje podjetje v delniško družbo. Ni pa to storil zato, da bi zbral nova finančna sredstva, saj bo še nadalje pet šestin vseh delnic njegovih, temveč zaradi davčnih ugodnosti, ki jih imajo delniške družbe. Delniška družba je postal tudi Geča Kohn, nato tudi Vlada Mitič. Namesto da bi plačevali davke po oceni davčnega odbora, bodo plačevali po svojih, friziranih bilancah. Socialno zavarovanje trgovstva Tudi o tem vprašanju se je razvila daljša in koristna debata. Na načrt, ki ga je izdelal zavarovalni strokovnjak dr. Matjašič, se zbornice niso mogle zediniti. Predsednik ljubljanske zveze Stane Vidmar je k temu pripomnil, da je načrt dr. Matjašiča zasnovan na kapitalnem kritju, na katerem pa bi sedanja generacija trgovcev izkrvavela. Po tem načrtu bi uživala plodove socialnega zavarovanja šele prihodnja generacija, ki pa bo živela v čisto drugih razmerah ko sedanja. Zato se izjavlja za premijsko kritje zavarovalnih rezerv. To tudi zato, ker potem ne bi bilo nevarnosti, da bi zbrani kapitali čez noč izginili v kak nov fond ali prišli pod okrilje Suzora. Zahteva trgovstva mora biti, da bo socialno zavarovanje trgovstva samo premijsko in da bo strogo decentralizirano po območjih zvez, ki naj upravljajo to zavarovanje. Temu stališču se je v glavnem pridružil tudi Vojin Varošžič, ki je zlasti opozarjal na nevarnost, da bi v tujino poslani strokovnjaki hoteli uvesti pri nas zavarovanje, ki bi se pač ujemalo z zavarovanjem trgovcev v tujini, ki pa ne bi bilo v skladu z našimi razmerami. Nikdar ne smemo izgubiti izpred oči, da so razmere v vsaki pokrajini drugačne in da imamo celo v eni pokrajini čisto različne razmere. Predlog osijeških trgovcev Tajnik strokovnega združenja trgovcev z mešanim blagom in z živili Mamula Branko iz Osijeka je nato podal predloge svojega združenja glede socialnega zavarovanja trgovcev. 1. Socialno zavarovanje bi moralo biti zasnovano na nizkih pre mijah, največ 30 din mesečno. Zavarovanje samo bi moralo biti obvezno, vsak pa bi imel pravico, da se zavaruje tudi za višje zneske in plača potem višjo premijo. 2. Obvezno zavarovanje bi moralo trajati od 25. leta do 65. leta 3. Penzijska renta za primer starosti bi znašala po dovršenem 65. letu okoli 300 din mesečno. 4. Zavarovanje mora biti izve deno decentralistično po območjih posameznih zvez. Več zvez pa bi se moglo tudi združiti. 5. Vse rezerve zavarovanja naj predlog iz leta 1926. Vemo pa, da so tudi brez tega zakona mogli industrialci doseči spremembo posameznih carinskih postavk, kakor je bilo v interesu industrije. Naše Centralno predstavništvo pa je brez tajnika in vse naj opravi predsednik sam. To pa je nemogoče! Naše zveze in tudi naša združenja imajo sicer zelo dobre in delavne tajnike in predsednik Savič zlasti opozarja, kako sc v Sloveniji vsi sklepi združenj in zveze tndi izvedejo, toda tudi naša osrednja organizacija mora dobiti svojega tajnika. Zato predlaga, da nastavi Centralno predstavništvo tajnika. (Sprejeto.) A tudi za naš tisk je treba bolj skrbeti! Predsednik Savič nato omenja, s kakšnimi težavami se morajo boriti >Trgovačke novinec. Njih naklada bi morala biti najmanj trikrat tako velika kakor je. List je dober in ni trgovca, ki ne bi našel v njem koristnih pobud. Ni pa tudi trgovca, ki ne bi mogel dati vsaj 1 dinar na teden za svoje glasilo. In vendar je vse polno trgovcev, ki niso naročeni na naše osrednje glasilo. To se mora nehati! Program za bi se uporabile za ustanovitev trgovske banke. 6. Vsako leto bi se izračunalo, koliko bi znašala osmrtniua. 7. Članstvo nikakor ne želi, da bi bilo njegovo socialno zavarovanje kakršna koli.konkurenca zasebnim socialnim zavarovanjem ali obstoječim trgovskim fondom, temveč mora biti trgovcem dano na prosto voljo, da se tudi še nadalje poslužujejo zasebnega zavarovanja. Po daljši debati je repliciral na vsa izvajanja predsednik Savič ter med drugim dejal: Naša naloga je, da ne postane naše socialno zavarovanje drugi SuZor, v katerem bo vladala birokracija in ki daje njej največ. Naša skrb bodi, da v svojem zavarovanju združimo vse dobre strani vseh načinov zavarovanja ter da poskrbimo, da bo ostal zbrani denar vedno v rokah trgovcev. Nato je bilo sklenjeno, da se vse vprašanje ponpvno razpravlja na prihodnji seji. Zboljšati treba naše organizacije! Predsednik Savič je v daljšem govoru opozoril na pomanjkljivosti v organizaciji trgovcev. Predvsem ni ta organizacija povsod izvedena ter je zato vodstvo dostikrat brez prave podpore trgovstva. Zlasti težka napaka pa je, ker ne moremo svojih sklepov vedno tudi izvesti. Ko prihajamo s sej, nas naši tovariši naravnost napadajo z vprašanji, kaj smo sklenili in kaj bomo izvedli. Mi jim pa ne moremo dati pravega odgovora, ker se samo dogovarjamo, ne moremo pa izvesti energičnih akcij. Zveze dobivajo sicer zapisnike o naših sejah, a to je tudi vse. To pa je mnogo premalo. Tudi pri nas bi moralo biti tako kakor je pri Centrali industrijskih korporaeij. Ta ima dva zelo sposobna tajnika in strokovnjaka za gospodarska vprašanja, ki sta odlično plačana in ki se moreta zato tudi popolnoma posvetiti svoji službi. Pišeta in sestavljata zakonske načrte, besedila uredb, intervenirata v vsaki zadevi, ki je važna za industrialce in sta v najboljših stikih z vsemi industrijami v državi. Nimamo danes še zakona o carinski tarifi, temveč samo Trgovci so bili od pamtiveka nosilci kulture in civilizacije. Kamor so prišli trgovci, tam se je začel z njih sodelovanjem napredek. Sedaj pa smo prišli do tega, da lezemo nazaj. In zato nazaduje tudi vse. Tarnali smo nad vsemi režimi, toda zavedati se moramo, da tudi prihodnji ne bodo boljši. Nismo zadovoljni s smerjo naše gospodarske politike, toda če smo nezadovoljni, zakaj ji ne damo nove smeri mi! Saj res ni treba, da bi morali to smer določevati le advokati. Meni ne gre za nobene politične skupine, temveč meni je na srcu samo gospodarstvo vse naše države. Po naših naravnih zakladih naše dežele bi morali biti med prvimi deželami, v resnici pa smo le malo boljši ko Albanija. Po številu avtomobilov in letal smo med zadnjimi, prav tako po potrošnji papirja, železa in drugih predmetov. Niška Banja, ki je daleč po svetu znano zdravilišče in ki leži ob glavni železniški progi, dobiva pošto le enkrat na teden. In kakšna težava je, dobiti iz Dubrovnika zvezo s svojim obratom! Tisti, ki upravljajo našo pošto, ne razumejo svojega posla. Naša pristanišča nimajo sploh nobenih priprav za sprejemanje blaga, ki leži na prostem, da se potem pokvari. V tujskem prometu vidimo ravno tako, kako se pri nas dela slabo. Tujci o naši državi sploh nič ne vedo in skozi našo državo kar drve, da pridejo čim prej v Sofijo ali Budapešto, kjer vedo, kaj bodo videli, kaj se jim bo vse nudilo. Takšne so danes razmere: Če zahtevamo od vlade, da stori nekaj, kar je dobro za vse prebivalstvo, potem nas navadno ne razume. Če pa nas razume, potem izvedejo njeni organi stvar napačno. In zato ne pridemo nikamor, zato ni pri nas pravega blagostanja. Mi trgovci pa hočemo, da bo v naši državi blagostanje in naša naloga je tudi, da v prvi vrsti pripomoremo, da pride do tega blagostanja. To svojo dolžnost bomo tudi izvršili, če bomo vsi delali za svoje organizacije in po njih vplivali, da se bo v državi vodila dobra gospodarska politika. In če bomo dobro vodili naše organizacije, potem nas bodo tudi naši tovariši z večjim veseljem poslušali in nam sledili. Z živahnim odobravanjem so bi-le sprejete odkrite besede predsednika Saviča in v debati, ki je njegovim besedam sledila, je bila izrečena še marsikatera tehtna beseda. Tako je opozoril predsednik Stane Vidmar na nujno potrebo, da prirejajo združenja čim bolj pogostne članske sestanke. Če hočemo doseči od članstva veliko, mu moramo tudi čim več nuditi. Zlasti pa je treba posvečati čim večjo pozornost trgovcem na deželi. Treba je, da smo z njimi v živem stiku, da jih obiskujemo, da se z njimi porazgovorimo. Potem bo oživela organizacija trgovstva po vsej državi in potem bomo tudi dosegli to, na kar imamo pravico. Našim organizacijam treba dati potrebna sredstva G. Aleksander Lipkovič iz Viit- kovcev je opozoril, kako nujno potrebno bi bilo, da bi moral vsak trgovec za borbo, ki jo vodimo proti tujim veleblagovnicam, žrtvovati vsaj 1 do 2 dinarja za centralno organizacijo, da bi potem ta imela sredstva, da bi tudi v dnevnem tisku vodila horbo proti tem veleblagovnicam. Če more ena tuja veleblagovnica za kampanjo v dnevnem tisku žrtvovati stotisoče, bi jih morali žrtvovati tudi trgovci. In 120.000 trgovcev bi moral'' spraviti skupaj potrebni denar Napačno je tudi, da se trgovci v premajhnem številu udeležujejo sej in sestankov naših organizacij. Posledica tega je, da potem poročajo oblasti v Beograd, da je bilo na sestanku le malo trgovcev. Naše zahteve se potem seveda tudi zadostno ne upoštevajo. Tudi vsi drugi delegati so na-glašali potrebo, da trgovstvo več žrtvuje za svoje organizacije. Naval tuiega Ob koncu seje se je razpravljalo znova o navalu tujega kapitala. Posebno na nekatera dejstva, ki so jih povedali delegati, moramo opozoriti, ker je nujno potrebno, da jih zve tudi širša javnost. Tako je dejal delegat Ljubiša Miloševič iz Beograda naslednje: Istočasno z vprašanjem veleblagovnic se mora temeljito proučiti tudi vprašanje tujega kapitala v naši državi. Osebno absolutno nisem za avtarkijo in za kitajski carinski zid, ki bi nas ločil od drugih držav. Toda kadar vse druge države kontrolirajo .voj uvoz, tudi mi ne moremo biti za popolno svobodo v trgovini. Zlasti pa moramo zahtevati, da uvede država strogo nadzorstvo nad delom tujega kapitala v naši državi. Tuji kapital nam je dobrodošel, da nam dvigne bogastva, ki leže zakopana v zemlji in da nam pomaga tam, kjer nam manjka sredstev. Naj tudi tuji kapital zasluži, če nam služi, nikakor pa ne sme v naši državi vladati! Dve vrsti tujega kapitala ste, ki prihajata k nam. Vsem je znano, kako je prišel k nam Losinger. Ljudem, ki niso imeli nič, so se dale koncesije, da so zaslužili milijone. Prevzemali so od države posle, ki so jih potem izvrševale naše firme in naši delavci, glavni zaslužek pa so obdržali tujci. Denar, delovno silo, material, vse smo dali mi, tujec pa je imel glavni dobiček. Podobno je tudi s »Ta-To«. Prijavila se je z delniško glavnico 1 milijona din. njen dnevni promet pa znaša 300.000 din. Nameščenih ima nad 100 prodajalk, ki jih namešča brez strokovne usposobljenosti in ki jih mizerno plačuje. Tako postaja tuji kapital naš gospodar. Ni pa to vse! Kakor pišejo nemški listi, nas smatrajo tujci za nesposobne, da bi sami upravljali svoja podjetja, zlasti pa, da bi vodili trgovino. Zato že vzgajajo svo- jo trgovsko mladino, da bo vodila trgovske posle pri nas. Čisto odkrito pripravljajo novo invazijo tujcev v našo deželo. »Dcutschos Volksblatt« v Novem Sadu piše, da ni v Jugoslaviji dovolj sposobnih ljudi za vodstvo gospodarskih poslov. /ato bi morali priti k nam tujci, ki bi nadomestili in zamenjali naše ljudi. Nujno je zato, da se tuji kapital pri nas strogo nadzira in da se črtajo iz trgovinskih pogodb vse klavzule o rcciproci-teti, ki je nam samo v škodo. To zahtevo je nato utemeljeval tudi predsednik Savič, ki je med drugim navedel primer našega človeka, ki kljub vsej reciprociteti ni mogel dobiti na Češkoslovaškem dovoljenja za zaposlitev. Tujci, ki jih imamo v večjih skupinah v Čupriji in Jagodini, kjer delajo v čeških podjetjih, se obnašajo, kakor da bi bili v kakšni koloniji. Pri nas delajo, ustanovili pa so si svoje konsume, samo da ne bi izdali nič pri nas zasluženega denarja. Reciprociteta je za nas samo škodi ji val * Tako so zastopniki naših trgovskih združenj dobro osvetlili vsa za trgovstvo važnejša vprašanja in naloga trgovstva je sedaj, da se oprime svojih organizacij in da složno dela za njih napredek, ker bo samo na ta način doseglo, da se bodo začele zahteve trgovstva uresničevati. Pritožbe proti nerednemu funkcioniranju kliringa z Italijo V zadnjem času se nmože pritožbe zaradi nerednega izplačevanja dobroimetij v kliriugu z Italijo. Zlasti se pritožujejo naši izvozniki, da se ne izplačujejo njih terjatve po vrstnem redu, v katerem so bile vplačane. Tudi nad poznim izplačevanjem se pritožujejo izvozniki. Mnogo takih pritožb je prejela tudi naša Zbornica za TOI, ki se je zato s posebno vlogo obrnila na Narodno banko. V svoji predstaviti jo zbornica naglasila, da ne more kontrolirati, če se klirinške nakaznice res izplačujejo v redu, vendar pa mora opozx>riti, da vpliva to, če se ne izplačujejo po vrstnem redu, zelo demoralizujoče na interesente, ki komaj čakajo na svoj denar. Preprečiti pa bi se mogle pritožbe proti poznemu izplačevanju nakaznic, če bi dajala Narodna banka na izdano klirinške nakaznice predujme vsaj v taki izmeri, da bi bil del terjatve plačan. Zbornica prosi, da Narodna banka upošteva, v kako težkem položaju je izvoznik, ki mora čakati na svoj denar skoraij tri mesece, za ves ta čas pa mora plačevati banki visoke obresti. Marsikateri trgovec ima v kliringu vsa svoja razpoložljiva sredstva ter je sklepanje novih kupčij v njegovem obratu ocfvisno od klirinških izplačil. Zato prosi zbornica, da dovoli Narodna banka predujme na klirinške nakaznice ter s tem omogoči nadaljnje trgovsko poslovanje. Zahteve društva za ceste Na zadnji plenarni seji društva za ceste, katere so se udeležili tudi delegati društev iz Ljubljane, Za greba, Novega Sada, je seja sprejela po daljši debati resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev cest nih fondov, ki da so se izkazali tudi v drugih državah kot najboljše sredstvo za zboljšanje cestnega omrežja. Tem fondom je treba zajamčiti zadostno velike fonde, s tem da se jim prepuste že sedanje dajatve za ceste ter jim dajo še nova sredstva. V ta namen naj se čim prej izda zakon o cestnih fondih. Resolucija nadalje ugotavlja, da so sedanji krediti za ceste mnogo prenizki in da je nevarnost, da bo vse naše cestno omrežje propadlo, če se v zadnjem trenutku ne reši. Izdatke za ceste je treba smatrali kot dobro investicijo. Društvo za ceste je nadalje mnenja, da ba- novina in občine posvečajo premalo pažnje zboljšanju cestnega omrežja. Posebno važno je, da bi se iz milijardnega kredita začete ceste popolnoma dokončale in čim prej izročile prometu. A tudi iz socialnih razlogov je potrebno, da se ta cestna dela nadaljujejo. Pogrešamo, da ni v resoluciji prav nič govora o potrebni decentralizaciji cestnih fondov ter o za- htevi, da se ves za zboljšanje cest nabrani denar porabi v onih pokrajinah, v katerih je bil zbran. Ta zahteva pač ne bi smela nikdar izostati. Občni zbori Kranjska industrijska družba ima 68. redno glavno skupščino v petek, dne 19. novembra ob 11. uri v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice je treba položiti najkasneje do 13. novembra pri blagajni družbe ali pri Kreditnem zavodu za trg. in ind. v Ljubljani ali pa pri Donavski banki v Beogradu. Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi ima 31. redni letni občni zbor dne 15. novembra ob 11. v posvetovalnici tovarne. Po velikem solidarnem nastop Borba vsega jugoslovanskega trgovstva proti invaziji tujaga kapitala tudi v našo domačo trgovino postaja vedno odločnejša. Manife-stacijska zatvoritev trgovin je pokazala veliko disciplino in enotnost vsega jugoslovanskega trgovstva. Ta manifestacija je obenem dokazala, da si ije trgovski stan svest resnosti sedanjega časa in da se zaveda, da se mu pripravlja še težja bodočnost. Sklep seje Centralnega predstavništva je bil, da se trgovine zapro v znak protesta proti dovolitvi tujih veleblagovnic. Ko je izšla uredba, ki je legalizirala dosedanje brezpravno poslovanje »Ta-te« v Beogradu, je to izzvalo enodušen odpor trgovstva tudi v ostalih, doslej neposredno sicer še ne prizadetih centrih v državi. Trgovstvo si je bilo takoj na jasnem, da pomeni določilo v uredbi, da »Ta-ta« v roku 14. mesecev ne bo mogla ustanavljati l>odružnic in da bo otvarjanje podružnic po preteku tega roka mogoče le v krajih z nad 50.000 prebivalci, in to na podlagi posebnega banovega dovolila (koncesije), le pesek v oči. Dejstvo je, da se pri stilizaciji nove uredbe prav v ničemer niso upoštevali predlogi in interesi nacionalne trgovine, 725 1 pengo tt 860 1 braziijski milreis . tt 265 1 egiptovski funt . . tt 240 — 1 urugvajski pezos . tt 23 — 1 argentinski pezos . 1285 1 čilski pezos . . . 140 1 turska papirnata lira „ 3475 100 albanskih frankov . ft 1410 — 100 francoskih frankov tt 162— 100 švicarskih frankov li 1000 — 100 italijanskih lir . . tt 225 — 100 nizozemskih gold. . tt 2384 — 100 bolgarskih levov . tt 45 — 100 romunskih lejev . tt 32 — 100 danskih kron . . tt 953 — 100 švedskih kron . . t» 1100 — 100 norveških kron . . tl 1073 — 100 pezet tt 230 — 100 drahem tt 3950 100 češkoslov. kron . . tt 151 — 100 finskih mark . . . tt 9440 100 letonskih lat . . . tt 811 — Tem tečajem je že prištet pri- bitek (»prim«). Skromno povečanje hranilnih vlog Od 1. avgusta do 1. septembra so se hranilne vloge v vseh naših denarnih zavodih povečale le za 11 na 11.701 milijon dinarjev. 1‘ripomniti pa je treba, da so vlo- Za inšpektorja vse naše pehote je bil imenovan poveljnik savske divizije gen. Kostič, za poveljnika “® divizije pa general Antič. Tudi preteklo nedeljo je priredila zdruzena opozicija po večjih krajih Srbije številne sestanke in konference. Več konferenc je bilo tudi v Bosni in Vojvodini. »Vreme« poroča o shodu HSS v Posušju, kjer je govoril poslanec Smoljan o sporazumu med dr. Mačkom in združeno opozicijo Po »Vremenu« je dejal radičevski poslanec naslednje: »Vsi ste te dni slišali besedo »sporazum«. Vprašali boste, kaj je to sporazum. Prišli so te dni v Zagreb Srbijanci in so rekli: »Priznamo, da vse to, kar smo dosedaj delali ni bilo pravo, in zato smo prišli, da se sporazumemo.« Dr. Maček jim je odgovoril: »Jaz sem bratje vedno za sporazum.« Tedaj so pisali dr. Mačku, da je narodna suverenost steber in da se mora ustava, ki je bila sklenjena brez pristanka Hrvatov, zavreči. Prav tako so Srbijanci priznali, da smo mi Hrvati čisto poseben narod in ko so prišli v Zagreb, so sprejeli tudi vse druge zahteve dr. Mačka.« Tako vladno »Vreme«. Drugi listi o tej izjavi posl. Smoljana ne poročajo nič. V občinskem svetu na Jesenicah je predlagala skupina dr. Stanovnika, da občina pozdravi zagrebški sporazum. Ta predlog pa je bil odklonjen z glasovi pristašev JNS in JRZ. Pač pa je bil sprejet drugi predlog skupine, da se proglasi 29. oktober kot slovenski narodni in državni praznik. Umrl je senator Toma Jalžabe-tič. Bil je pristaš JNS ter je užival v krogu svoje stranke zelo veliko spoštovanje. Češkoslovaški trgovinski minister Neumann, ki uživa kot zaveden borec za pravice trgovstva popolno zaupanje čsl. trgovstva, je prišel v Zagreb, kjer je obiskal Zagrebški zbor. Ogledal si je mesto, kjer bo zgrajen češkoslovaški paviljon. V Ljubljani je bil te dni Tomo Blazina, nacionalni komandant ju goslovanskega oddelka ameriške legije iz svetovne vojne. Skupno z ameriško legijo je prišel v Pariz k odkritju velike grobnice ameriških vojakov, nato pa je odpotoval v Beograd in se poklonil spominu neznanega junaka na Avali in kralja Aleksandra na Oplencu. Sprejet je bil tudi od kneza-namestnika v avdienci ter tudi od njega odlikovan. Iz Jesenic se je vrnil Blažina v Ameriko. Dr. Ante Trumbič se je po daljšem bivanju v tujini vrnil v Zagreb, kjer je imel daljši sestanek z dr. Mačkom. ANTON KOVAČIČ iKtolovanl« glinastih peti v najmodernejših vaore’h. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov In kaminov. - Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic Itd. — Samotne in kmečke peti. — Vsa popravila Izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za material In delo Llublfana, Viška ul. št. 3 (Rožna dolina) Telefon 3357 »Službene novinec so objavile besedilo novega trgovinskega zakona, ki pa še ne bo tako kmalu stopil v veljavo. V kratkem se prične sestavljati potrebni uvodni zakon. Jugoslovanski. olimpijski odbor je sklenil, da bo predlagal, da se prihodnja olimpiada ne vrši na Japonskem, temveč na Finskem. Nekdanjo Smoletovo hišo (poleg Figovca) je kupila Kmetska posojilnica ljublj. okolice za 2,360.000 dinarjev. Mednarodna lovska razstava je bila otvorjena v sredo v Berlinu. Otvoril jo je ministrski predsed- nik Goring. Na razstavi je zastopanih 30 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Kot zastopnik slovenskih lovcev se je udeležil razstave ravnatelj Pogačnik iz Maribora. V Ženevi se je začela mednarodna konferenca za zatiranje terorizma, ki je bila sklenjena po marsejskem atentatu, člani jugoslovanske delegacije so: dr. Živ-kovlč, dr. Stojkovič in dr. Gavrilo-vlč, vsi iz Beograda. Ameriška vlada namerava vpoklicati pol milijona prostovoljcev, da bi Imela vojska zadostno število Izučenih vojakov, če bi prišlo do mobilizacije. Za primer mobilizacije namerava uvesti washing-tonska vlada splošno vojaško dolžnost. Vse ukrepe vojnega ministrstva za izDopolnitev vojske je predsednik Roosevelt že odobril. Predsednik Roosevelt bo sprejel kot svoje goste vojvodo in vojvodinjo V/indsorsko. Kuriva 33%, jeze 100% To prišteili Lutz-peč — Šiška. Italijanski poslanik v Parizu, ki je bil nenadoma poslan v pokoj, je pri odhodu iz Parizu dejal: »Obožavam Francijo ne samo zbog njenih privlačnosti, temveč zbog tega, kar je v resnici.« Angleški lord Strabolgi je izjavil v angleškem parlamentu, da se nikakor ni treba vznemirjati zaradi vesti o bližnji vojni. Vojaški položaj Italije bi bil zelo slab. Italija bi morala vzdrževati izven Italije tri armade: v Libiji, Etiopiji in Španiji, ki bi štele skupno najmanj jx>1 milijona mož. Vse te tri vojske bi bile takoj odrezane in bi bile za nasprotnike Italije le talci, ker je premoč Anglije in Francije na morju izven dvoma. A tudi zračne sile Francije in Anglije so že danes najmanj tako močne ko nemško-italijanske. Sicer pa bi .odločitev padla na severnem bojišču. Nemčija zahteva vrnitev kolonij Togo, Taganjika, Kenia in ue-run. Za kolonialnega mi bo imenovan v. Ribbentrop. Novi poljski proračun predvideva 2447 milijonov zlotov izd kov in prav toliko dohodkov. V primeri z lanskim proračunom je novi po večan za 131 milijonov zlotov. Pri občinskih volitvah v Londo nu so najbolj napredovali laburisti, ki so dobili 778 mandatov. Konservativci so dobili samo 598 mandatov. Laburisti so skupno pri dobili 52 mandatov, konservativci pa izgubili 51 mandatov. Zelo slabo so odrezali komunisti, ki so si priborili en sam mandat. Glavni ravnatelj največjega ja ponskega lista je izjavil, da bi se mogla razviti sedanja japonsko' kitajska vojna v svetovno vojno, če bi trajala dalj časa. Najprej bi se vpletla v vojno Rusija. V tem primeru ne bi Japonska pod nobenim pogojem popustila, pa naj bi se zgodilo kar koli. Ta izjava se more. tudi razumeti kot poziv, da velesile pomagajo, da bi mogla Japonska čim prej končati vojno. Draginja na Japonskem silno raste, ker je ves izvoz zastal, uvoz pa se je zaradi intenzivnega dela vojne industrije silno povečal. Vse japonske vojne bolnišnice so prenapolnjene z ranjenimi japonskimi oficirji in vojaki. Vojno ministrstvo je odredilo, da se odprejo nove bolnišnice. Komandant japonske garnizije v Mukdenu je bil ubit, njegovo stanovanje pa izropano. Japonci so dosedaj zasedli že 1.114 000 km5 kitajskega ozemlja 75 milijoni prebivalcev ter razdejal’ 62 kitajskih mest. Japonske čete so s pomočjo plinskega napada iz letal prodrle čez Sučovski kanal, ker so strupeni plini povzročili med kitajskim vojaštvom paniko. Nakrat pa se je veter preokrenil in plini so udarili nazaj na japonsko vojsko in je sedaj nastala panika med japonskimi četami. Kitajci so tako. položi j izkoristili in vrgli Japonce nazaj. Mednarodni vojaškii strokovnjaki so soglasni, da so imeli Japonci pri napadu čez kanal silne izgube. Cenilo jih na 20.000 ranjenih in 10.000 mrtvih japonskih vo jakov. Ofenziva Japoncev proti Nankingu pa je obtičala v blatu in dežju. Pričakuje se, da se bodo Kitajci popolnoma umaknili iz šangaja. Glavni del te kitajske vojske se je že umaknil na nove in dobro pripravljene položaje 5 l?m severno od čapeja. Japonsko vrhovno poveljstvo je objavilo, da je vrglo v času od 25 do 27. oktobra na šangajski fronti 850 japonskih težkih bom bardefjev na kitajske položaje 5216 bomb. Nova pozicijska bitka se je raz vila ob obrambni črti, ki so jo zgradili Kitajci za šangajem. Ka kor preje, tako se tudi sedaj Ki tajci junaško bore. Bruno Mussolini je na Mallorci prisostvoval pogrebu šestih itali janskih aviatikov, ki so se ubili pri padcu italijanskega letala. ’ Standard Oil Company bo poleg običajne polletne dividende enega dolarja izplačala letos še suj>er dividendo 0'75 dolarja. SLO VEN IA - TRflNSPORl Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah PREVOZI vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno. Zagrebški tedenski sejem Kljub slabemu vremenu je bil dovoz na zadnji sejem velik. Pripeljanih je bilo 1384 voz. Kupčija z živino ni bila posebno živahna, ker ni bilo tujih kupcev. Krave za klobase so se podražile za 25 par. Živahnejša je bila kupčija s perutnino. Vendar pa so cene padle. Cene debelim prešičem so se povečale za 20 par. Dogon: 14 bikov, 528 krav, 166 unic, 64 volov, 18 juncev, 174 telet, 784 konj in žrebet, 572 preši-čev in 584 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 4, krave za klanje po 3'75 do 5, za klobase po 2’50 do 3'25, junice za klanje po 4 do 6, za rejo po 1500 do 1700 za žival, voli II. vrste po 4'75 do 5, bosenski po 3 do 3’50, živa teleta po 7 do 9, zaklana po 9'50 do 11, debeli prešiči po 8 do 8‘75, mršavi po 7 do 7’50, zaklani po 10'50 do 11, pujski po 60 do 100 žival, lahki konji po 5 do 6 tisoč, srednji po 7'5 do 8’5 tisoč, težki po 10 do 12 tisoč din za par, žrebeta po 1500 do 3500 din za žival, konji za klanje po 1*25 do 1'50 din. Tržna poročila i b»rva, plectra In Ze v 24 nrah itd. Skrobl in sretlolikn srajce, ovTaf-albe in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova uL I Telefon li 22 72. Zunanja trgovina Avstrijska vlada je energično protestirala proti odredbi naše vlade, da se plača od vsakega pre-šiča, ki se izvozi v Avstrijo 100 din ter za ta znesek zniža dobiček avstrijskih uvoznikov. Na vagon bi izgubili avstrijski uvozniki 4500 din. Avstrijska vlada je baje zagrozila, da bo odpovedala trgovinsko pogodbo, če se ta odredba ne prekliče. Izvor svinjske masti v Nemčijo se je začel. Do konca tedna bo poslano v Nemčijo 100 vagonov masti. Ta teden se tudi začne izvoz živih prešičev. Dosežen je tudi že sporazum glede cene masti in prešičev. Svinjska mast se bo plačevala franko nemška meja po 15 50 din, živi prešiči po 9'50 za kg žive teže, zaklani pa po 11'50 do 1175 din za kg. Za češkoslovaško vojsko je bilo te dni kupljenih v Bački 1700 mladih konj. Konji so bili prodani po zelo dobri ceni. V Avstriji se namerava uvesti obvezno mešanje krompirja v kruh, da bi se s tem povečala poraba krompirja. Avstrijski listi zahtevajo, da nastopi vlada proti kartelti predilnic bombaža, ker so znižale predilnice proizvodnjo za 20%, da bi mogle vzdržati sedanje visoke cene. Bolgarska bo letos pridelala samo 32 do 34 tisoč ton tobaka, dočim ga je lani pridelali 42.000 ton. Romunija namerava uvoziti 3000 vagonov surovega sladkorja, ker je bila letošnja žetev sladkoi-ne repe izredno slaba, da bo proizvodnja romunskega sladkorja premajhna. Blasnikova »Velika 1’ratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5'— za v*ak komad. Naročila na tiskarno J. Blasmka nusl.. Ljubljana. Breg it. 10 — 12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj pri ljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. STAKLO B. TOBER Sf. VID 1AD LJUBLJANO * Telefon 39-64 Nudi Vam: medicinsko steklo, stavbno steklo In znane kozarce za vkuhavanje sadja znamke „Fruta“, tehnično steklo, kakor akumulatorje in drugo 1 Zahtevajte ponudbo! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke Akt snel. Prvni češka sklarna. KvjOT Č.S.R. CHELIN m Glavno zastopstvo MICHELIN SUME Autoservis stanica S. J. Rozman Št Vid nad Ljubljano Telefon 39-64. 39-65 KNJIGOVEZNICA i eLLlLL JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace. i onrna le. ^ulska /. v e z k n maim. od jemal n« k n i i-žice. risalne bloke itd I Cenjenim trgovcem se priporoča DOLENC JOSIP, TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA Barvanje in strojenje vseh kož Sv. Petra c. 19 - Tel. 22-62 Oglasi v »Trgovskem listu" imajo uspeh! A. Šarabon UUBUANA Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina $ Špecerijo Velepratarna za kavo Hlini za d i S a v e Glavna zaloga rudninskih vod* Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Oglejte si našo stalno razstavo v novih, najmo-derneje urejenih prostorih. Prepričajte se o kvaliteti naših jedilnic, spalnic, gosposkih sob, kuhinj itd. Plačilo tudi s hranilnimi knjižicami Erman & Arha? Tovarna in skladišča tik zadnje tramvajske postaje v Št. Vidu Telefon Št. Vid 16 ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC A. ZESCHKO Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1 Ustanovljeno 1867 Telefon St. 2519 — PoStna hranilnica Ljubljana St. 10 951 ur LINOLEJ A. & E. Skaberne, v veliki izberi priporoča tvrdka Mestni trg 10 R. THALER Škofja Loka tovarna odej in vate se priporoča cenj. odjemalcem BRIVNICA MOŽINA ROŽNA DOLINA U/3 se priporoča cenjenim gospodom in damam. Izvršuje se tudi trajna ondulacija Velecenjenim odjemalcem se priporoča veletrgovina s papirjem M. TIČAR in jim nudi vse pisarniške potrebščine po najnižjih cenah '. * LJlBLJIM.IeMgrgna rilca 1 in Sv. Petra cesta 26 Električne instalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod Ivan Mihelčit, Ljubljana elektrotehnično podjetje Borštnikov trg itov. 1 Telolon 2J.04 Za nabavo vagonskih pošiljk moke, pšenice, koruze, zelja, ovsa i. t. d. se obrnite na tvrdko Bregar & Krek Telefon 3675 — Brzojav: Žitopromet Palača Vzajemne zavarovalnice Ljubljana, Miklošičeva 19 Nakup naših izdelkov z znamko E F-K O Vam jamči za stalen porast Vašega prometa NODNE PLETENINE INTERLOK- PERILO F. KOS LJUBLJANA, Židovska ul. 5 S FILIP BIZJAK, Ljubljana Telefon štev. 30-17 Kongresni trg štev. 8 krznar in izdelovatelj čepic Velika zaloga moderne kožuhovine ter različni našivi za damske plašče, ovratniki za dame, gospode in otroke. Solidno delo! Nizke cene! Poljedelske stroje najboljše vrste, ki delujejo zajamčeno brezhibno, motorje na bencin in nafto, vsakovrstni stavbni material, kakor železo, Isteg-jeklo, nosilke, cement, stavbno in pohištveno okovje, vodovodne in plinske cevi, armature,-pločevino, žico in žičnike, železne peči in štedilnike, črpalke, tehnične predmete za industrijo, vsakovrstne predmete za kuhinjsko in hišno opremo ter vse ostalo v železninarsko stroko spadajoče blago Vam nudi po brezkonkurenčnih cenah tvrdka SCHNEIDER & VEROVŠEK trgovina z železnino, vsakovrstnimi stroji in orodjem Ljubljana. Tyrševa (Dunajska) cesta 16 HIP KAVARNA v Vzajemni palači Ljubljana, Miklošičeva testa priporoča svojim cenj. gostom „Ekspress kavo** kakor tudi pristno domače vino ter narezke in pecivo Testenine »OKI« v najboljši kakovosti priporoča Ivan Oprešnik, Ljubljana Celovška cesta 232 Izložbena stojala — Konzole za steklene nastavke — Omarice za kavo. olje, petrolej Kovinski pokromanl in nerjaveči predmeti hitro in solidno le pri KROM-KOVINA Medvešček Rudolf LJUBLJANA Tyrševa 34 (Dunajska) Pri nakupu vsakovrstnega manu-fakturnega blaga posebno priporočamo znano veletrgovino R. MiLJauc „Pri Skofu“, Ljubljana Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3 Solidna postrežba in ugodne cene! Engros oddelek v 1. nadstropju Ustanovljeno leta 1869. .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrieva cesta it. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA It Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan 1*1688, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.