številka 9 november 2013 www.vodice.si OS Vodice praznovala 50 let 50 let spominov, znanja in prosvete: Sprehod skozi čas nastanka in rasti Osnovne šole Vodice Gregor Trebušak -deloholik, ki bi se najraje spočil v Sinkovem Turnu! Foto: Rok Štupar 2 Vsebina £ o § o .C CD c § S čim se boste pa vi greli? Ni kaj, zima je pred vrati, pa če nam je to všeč ali ne. Nekateri smučarski navdušenci težko pričakujejo sneg, tisti, ki bodo vihteli lopate, pa verjetno malo manj. Poleg nevšečnosti na cestah nam jo zagode tudi mraz. In res je, kot je nedavno dejal moj prijatelj, ko je človek mlad, ga zanimajo povsem druge stvari kot pa na primer, kako se bomo pa greli to zimo. Iz časa moje mladosti se še kako dobro spominjam kupa črnega premoga, ki ga je oče skozi okno metal v kurilnico. In kako je zjutraj navsezgodaj, ko smo še vsi spali, metal to črno reč v peč, da je bilo v hiši toplo. Takrat smo izbirali med »velenj-čanom« in »lignitom«, »trboveljčan« pa je veljal za zelo dobrega. Pa se je tudi to spremenilo, prišle so moderne in ogromne cisterne, v katere smo začeli točiti kurilno olje. To pa je bila noviteta, kakšen luk-suz! Konec vseh zapletenih kurilnih podvigov, le pritisk na gumb in že je toplo. Arabci so prišli na svoj račun, mi pa tudi, saj je »luksuz« postajal vse dražji. Pa so ogromne cisterne zamenjale manjše in elegant-nejše, v katerih se je »stiskal« plin. Enak luksuz, le da so tokrat na svoj račun prišli Rusi. Pa ni dolgo nazaj, ko so prišli peleti; no, kdo bo tokrat prišel na svoj račun, še ne vemo. Dejstvo pa je, da se vrača kurivo naših babic. Drva! Naša, ki nam jih ni treba uvažati, za katere ne potrebujemo posrednikov in zaradi katerih še ni bilo vojn in prepirov. Ne vem, kako in s čim se boste greli to zimo, zagotovo pa vem, da je v teh časih, ko ni ravno lepo, najlepši občutek varnosti, polna shramba domačih pridelkov, marmelada in kompot na polici ter zložena skladovnica drv ob hiši. Naj vam bo toplo! Tekst: Natalija Rus Foto: Rok Štupar Uvodnik Hišni imenik Občinski teleskop Osrednji članek Intervju Društveni utrip Dogodki Obvestila Knjižnica Obvestila/Črna kronika/Vabila Pravni kotiček Zadnja 2 3 4-9 10-13 14-15 16-23 24-28 29-30 31 32-34 35 36 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462 - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1600 izvodih. - Odgovorna urednica: Natalija Rus - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Mojca Loč-niškar, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Lidija Novak - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Oblikovanje: Janez Hočevar - Prelom: Vanja Dolhar, Littera picta, d. o. o. -Tisk: Littera picta, d. o. o. - Datum natisa: November 2013 -Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: rus.nataly@gmail.com. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si. Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občina Vodice Sprejemna pisarna: vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: obcina@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10. Upravna enota UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: ob sredah med 8. in 12. ter med 13. in 17. uro, petek med 8. in 13. uro. Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice, T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95. E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si. Poslovalni čas: vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17., enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30., enota Zapoge: 7.00-16.00 Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30 - 19.00 TOR: 12.30 - 19.00 SRE: 12.30 - 19.00 PET: 12.30 - 19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); vsako delovno soboto, od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo, od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september. ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 11.30. in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d.d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813). Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice; ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182. Elektro Ljubljana, d.d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško- zasavskega odreda 6a, Kamnik T: 01 230 47 60 Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00. Dimnikarska služba Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563 Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure, ostale dni od 8. do 14. ure ter od 15. do 18. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 832 43 20. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, in sicer: ob ponedeljkih in petkih med 8:00 in 15:00 uro, ter v sredo med 8:00 in 13:00 uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01/721-10-21, 031740-466, ali preko elektronske pošte zavod.campa@ comett.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičic' T: 01 832 40 88 Delovni čas: PON in SRE od 13. do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30. ure. Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med. , T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON 12. - 17. 30 TOR 7. - 13. SRE 12. - 17.30 ČET 7. - 13. PET 7. - 11. 30 ure Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON 13. - 19. TOR 8. - 13.30 SRE 12.30. - 18.30 ČET 8. - 13. PET 7. - 12. ure Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak; GSM 031 331 336. £ CD Občina Vodice je v sodelovanju s Snago, ter ob velikem razumevanju lastnikov zemljišč, letos jeseni vzpostavila dva nova EKO otoka, in sicer v Kosezah (nasproti gasilskega doma) ter na Brniški cesti v Vodicah (parkirišče nasproti Bar Marjana). Mreža zbiralnic v naši občini tako obsega že 29 ustrezno razporejenih točk. Ob tem, da ima vsako gospodinjstvo tudi svoj lastni (rumeni) zabojnik za embalažo, je našim občanom resnično zagotovljena možnost doslednega ločevanja odpadkov. Potrudimo se, da bomo odpadke pravilno ločevali, varčujmo s prostorom v zabojnikih in zbiralnicah (embalažo stisnimo in zložimo) ter poskrbimo za urejeno okolico EKO otokov in s tem naših sosesk, vasi, občine. Vodovod Habe-Martink obnovljen tudi z državnimi nepovratnimi sredstvi V prejšnji številki Kopitarjevega glasu ste lahko prebrali obširno poročilo o izvedenih in načrtovanih projektih našega Javnega podjetja Komunala Vodice v letošnjem letu. Med drugim ste se seznanili, da se občani Kosez (med odsekom Habe in Martink) s pitno vodo tako že oskrbujejo preko novega vodovoda iz duktilnih litoželeznih cevi, ki so nadomestile dotrajane in poddimenzionirane azbestce-mentne. Občina Vodice je s projektom, ki je pomemben v širšem občinskem merilu, kandidirala za državna nepovratna sredstva. Pri tem smo bili uspešni, saj smo s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli sklep in pogodbo o sofinanciranju projekta v višini dobrih 40.000 € ter dodeljena sredstva že počrpali. Miran Sirc, Občinska uprava Občine Vodice Jž .CD ~CD -I—. Združenje občin Slovenije je v sodelovanju z Institutom »Jožef Stefan« in drugimi razvilo virtualnega oz. spletnega asistenta za občine in društva, ki ga je v sredini oktobra na spletno stran www.vodice.si namestila tudi naša Občina. Kaj je Asistent? Asistent je inteligentni virtualni pomočnik, ki odgovarja na vprašanja, postavljena v naravnem, pogovornem jeziku, in je sposoben poiskati relevantne odgovore, do neke mere podobno kot človek, hkrati pa vam lahko pomaga tudi z informacijami, ki niso povezane z občino (vreme, pro- met ...). Tako prilagojen Asistent obiskovalcem spletne strani Občine olajša iskanje informacij in uporabo storitev, ki jih stran ponuja. Storitev je za uporabnike dostopna povsod in brez potrebe po predhodni namestitvi programske opreme. Na spletni strani Občine Vodice spletnega Asistenta odprete s klikom na ikono (tako kot na sliki), ki se nahaja na desnem robu prve strani www.vodice.si. Po vstopu v aplikacijo lahko izrazite tudi stopnjo zadovoljstva ali pa komentirate podani odgovor s klikom na želeno ikono (IS ¿b...) in nam tako pomagate pri izboljšavah te storitve. Vabljeni k uporabi! 25. oktobra pa smo se zbrali na komemoraciji pri spomeniku padlim in talcem NOB na vodiškem pokopališču. Učenci OŠ Vodice - pevci in recitatorji - so pod vodstvom mentorjev pripravili krajši kulturni program. Že skoraj pozabljeno pesem Mateja Bora Srečanje pa je recitiral igralec Šentjakobskega gledališča in lanskoletni Severjev nagrajenec Miha Zrimšek. Ob dnevu mrtvih smo se v naši občini člani Zveze borcev za ohranitev vrednot NOB dvakrat spomnili mrtvih, ki so padli ali kakor koli drugače dali življenja za svobodo. 18. oktobra smo se skupaj s člani ZB Črnuče zbrali na Selu, ob spomeniku prvoborcev partizanov Rašiške čete, padlim septembra in oktobra 1941. Po kratkem kulturnem programu sta ob spomeniku spregovorila predsednika ZB Črnuče Rudi Vavpotič in predsednik ZB Vodice Franc Durič. Šolski pevski zbor na komemoraciji ¿W m Cveto Vrbovšek Občina Vodice je kandidirala za nepovratna sredstva za energetsko obnovo stavbe osnovne šole v Vodicah in v marcu 2013 je s strani Ministrstva za šolstvo in šport pridobila odločbo o sofinanciranju energetske sanacije v višini 555.000 €. Po odločbi Ministrstva so bila sredstva dodeljena za leto 2014. Zgradbi šole bodo skladno z že pridobljenimi projekti za izvedbo zamenjali okna in vrata, dodali nov toplotni izolacijski ovoj v debelini 16 cm, izolirali bodo podstrešje in zamenjali strešno kritino v delu, kjer je nameščena azbestna salonitna kritina, namestili termostatske ventile in toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode ter na novo izvedli zaključni fasadni sloj, ki bi dal šoli nov in moderen izgled. Občina Vodice je tako na Portalu javnih naročil dne 8. 11. 2013 pod številko JN14218/2013, objavila javni razpis po odprtem postopku za »IZVEDBO GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTALACIJSKIH DEL ZA PROJEKT ENERGETSKA SANACIJA OŠ VODICE, pri katerem se upošteva okoljski vidik.« Z objavo razpisa bodo pridobili najugodnejšega izvajalca. Rok za predložitev ponudb je 10. 12. 2013, do 9. ure. Podrobnejši opis predmeta javnega naročila je razviden iz navedene objave ter razpisne dokumentacije, ki je dostopna na spletni strani Občine Vodice www.vodice.si. ||>pitarjev glas številka 9, november 2013 le Na pobudo občanov občine Vodice in mnogih potnikov, ki so privzeli LPP linijo 60 za svojo, se je Občina Vodice že uskladila z Ljubljanskim potniškim prometom glede odhodov sobotnih avtobusov linije 60. Od 1. 12. 2013 dalje bo tako ob sobotah na vašo željo več odhodov in v bolj zgodnjih urah. Prvi odhod v smeri Ljubljane bo tako že ob 5. uri iz Sela in ob 5.08 iz Vodic; v Ljubljano bo avtobus prispel ob 5.40. Prvi jutranji avtobus iz Ljubljane v smeri Selo pri Vodicah (hitra linija s postajališči Ljubljana, Šentvid, Šmartno, Selo) bo iz Ljubljane proti Vodicam startal ob 5.40, iz Šentvida ob 5.51 in iz Šmartnega ob 5.55, v Selo pa prispel ob 6.03. Prav tako je prišlo do spremembe pri popoldanskih odhodih iz Ljubljane. Zadnji popoldanski odhod iz Ljubljane v smeri Vodic (linija, ki ustavlja na vseh postajališčih) je zamaknjen na bolj rano uro, iz Ljubljane odhaja zadnji avtobus ob 14.30. Linija 60 izkazuje od lanskega leta pa vse do danes kar .,.„„.„,- - ........ ,, . 324 % porast potovanj. V prihodnje upamo, da jo boste ja s postajališči Selo, Šmartno, Šentvid do Ljubljane) bo iz ... , . ,. . ,. tudi v prihodnje s pridom uporabljali, in se zavzemali za Zadnji popoldanski avtobus v smeri Ljubljane (hitra lini ja s postajališči Selo, Šmartno, Šentvid do Lju Sela startal ob 13.41, iz Šmartnega pa 13.49 . to, da se bo razvijala skupaj z vami. Jž od| 1. _ 12. 2015) Linija: Selo-Vodice-Zapoge-Repnje-Šmartno-Ljubljana Linija: Ljubljana -Šmartno-Repnje-Zapoge-Vodice-Selo odhod odhod Postajališča 1 2 3 4 5 Postajališča 6 7 8 9 10 Selo 5:00 6:07 8:52 11:52 13:41 Ljubljana 5:40 7:30 10:10 13:00 14:30 Utik 5:02 6:09 8:54 11:54 - Šentvid 5:51 7:41 10:21 13:11 14:41 Bukovica 5:05 6:12 8:57 11:57 - Šmartno 5:55 7:45 10:26 13:16 14:45 OŠ Vodice 5:07 6:14 8:59 11:59 - Skaručna - 7:51 10:31 13:21 14:51 Vodice 5:08 6:15 9:00 12:00 - Polje obr. - 7:54 10:34 13:24 14:54 Zapoge 5:10 6:17 9:02 12:02 - Repnje Kapelica - 7:58 10:38 13:28 14:58 Repnje Kapelica 5:13 6:20 9:05 12:05 - Zapoge - 8:02 10:41 13:31 15:02 Polje obr. 5:17 6:25 9:10 12:10 - Vodice - 8:04 10:43 13:33 15:04 Skaručna 5:20 6:28 9:13 12:13 - OŠ Vodice - 8:05 10:44 13:34 15:05 Šmartno 5:25 6:34 9:18 12:18 13:49 Bukovica - 8:07 10:46 13:36 15:07 Šentvid 5:30 6:39 9:23 12:23 13:54 Utik - 8:10 10:49 13:39 15:10 Ljubljana 5:40 6:49 9:33 12:33 14:04 Selo 6:03 8:12 10:51 13:41 15:12 prihod prihod Knjige po en evro, posoda od petdesetih centov naprej (da o velikem fotelju, ki je bil videti kot nov, prodan pa je bil za 20 evrov, sploh ne govorimo). snaga Na Povšetovi 4 v Ljubljani sta zaživeli trgovinica in delavnica, združeni v Center ponovne uporabe (CPU). Ključno poslanstvo tovrstnih centrov je omogočiti delo tistim, ki so težko za-posljivi (npr. starejšim in invalidom), po drugi strani pa omogočiti, da stari, odvečni ali poškodovani predmeti zaživijo novo življenje ter za simbolično ceno razveselijo nove lastnike. V okviru ponovne uporabe tako nove priložnosti ne dobijo samo odpadki, pač pa tudi ljudje: na eni strani tisti, ki jih popravljajo, preoblikujejo in prodajajo, na drugi pa tisti, ki jih za simbolično ceno kupijo. Naj bo to tehnika, pohištvo ali oblačila, na voljo je skoraj vse, kar najdete tudi na kakšnem bolšjem sejmu, in to za nizko ceno - stilski analogni telefon, usnjen naslanjač, star radio ... Poleg tega so naprodaj tudi pred- meti, ki so jim vešče roke mojstrov in umetnikov spremenile namembnost - na primer omarica za čevlje, ki je bila v prejšnjem življenju igralni avtomat. Ob tej priložnosti občane prosimo za sodelovanje: vse tisto, česar ne potrebujejo več, bi komu prišlo zelo prav. To so oblačila in tekstilni izdelki, porcelan, posoda, športna in otroška oprema, oprema za dom, knjige, gospodinjski aparati, računalniška oprema in zabavna elektronika, pohištvo, čevlje itd. Ljubljanski center ponovne uporabe je del mednarodne mreže centrov ponovne uporabe in je že osmi tovrstni center v Sloveniji. Projekt, ki ga vodi Okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic, sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Snaga pa je partnerica v projektu. Nekatere stvari smo potegnili iz zabojnikov v zbirnem centru Barje, med drugim veliko starin in popolnoma nepoškodovan krzneni plašč. Center ponovne uporabe Povšetova 4, Ljubljana Delovni čas: od torka do sobote med 11. in 18. uro T: 082 054 363, 082 054 364 E: ljubljana@centerponovneuporabe.si www.centerponovneuporabe.si Glavno poslanstvo tovrstnih centrov je, da omogočijo, da že uporabljenih predmetov, lahko so stari ali tudi malo poškodovani, ne vržemo v smeti, temveč da zaživijo novo življenje s tem, ko jih za nizko ceno kupijo novi lastniki. Jž kar se Ü -I—. Na vprašanje, kako bodo v Župniji Vodice oplemenitili Božič, za številne najlepši katoliški praznik, župnik Franc Mervar odgovori z vprašanjem, kako bi šele praznik moral oplemenititi nas, če bi prisluhnili sporočilom, ki jih prinaša. Senzacionalno praznovanje je nepotrebno, sploh če razumemo, da se je Bog učlovečil z namenom, da bi mi postali bolj človeški. Seveda k praznovanju vsekakor spada tudi kaj boljšega na mizi ali manjše darilo, vse drugo vodi proč od božičnega sporočila. Za marsikoga, ki zna lepo podoživeti advent in potem božični praznik, je to najlepši čas v letu, da pa je tako tih kot včasih, pa verjetno ne moremo več trditi, kajne? Morda nam je danes to malo tuje, saj bi človek rad vse in takoj, zato je tukaj prišel v ospredje potrošniški »veseli december«. Kaj naj bi vsak vernik pred tem pomembnim katoliškim praznikom storil? Se spovedal, priznal grehe, skušal postati boljši? Tisti, ki veruje v božično skrivnost, se bo gotovo pripravil na praznovanje tudi s prejemom zakramentov. Je pa včasih pri marsikom tudi tako, kot prikaže francoski dramatik J. P. Sartre v drami »Barjona«, ko položi glavnemu junaku v usta besede: »Svojo desno roko bi dal za to, če bi mogel le za hip verovati, da je Bog zaradi mene postal človek.« Torej je to stvar človekove vere: kdor veruje, bo znal praznovati na pravi način. - Včasih so rekli, da je advent najtišji čas, čas veselega pričakovanja. Danes nam je to žal tuje, saj bi človek rad vse in takoj, zato je v ospredje prišel potrošniški »veseli december«. Imate v načrtu kakšno dobrodelno akcijo v adventu? Ravno na začetku adventa je vsako leto Teden Karitas, otroci pa imajo vsako leto adventno akcijo »Otroci za otroke«, preko katere je podprto nekaj projektov v misijonskih deželah, običajno kakšna šola, vrtec ... Vsako leto izide brošura, ki jo prejme, kdor želi sodelovati, kjer so predstavljeni projekti, ki bi jih podprli, pa tudi rezultati akcije prejšnjega leta. Kako naj verujoči živijo v adven-tnem času? Prižiganje sveč verjetno ni edino, s čimer bi počastili Kristusovo rojstvo, kajne? Kakor je na adventnem vencu vsak teden več luči, tako naj bi bilo tudi v nas samih in v naših medsebojnih odnosih. Duhovne luči so tudi nekateri adventni prazniki: Miklavž, Brezmadežna, sv. Lucija ... Morda bi tu omenil še lepo navado, ki se je ohranila v naši župniji kot »božična devetdnevnica«. Devet dni se verniki zbirajo, vsak dan pri eni hiši v skupni molitvi in petju ob Marijinem kipu. Seveda se na koncu tudi še kaj pogovorijo. Ljudje se tako zbližujejo že pred praznikom. Kdaj boste postavili jaslice in kdo bo pod njimi podpisan? V farni cerkvi običajno postavljajo jaslice mladi, zadnja leta pa povabimo tudi birmance. Vsako leto skušajo v jaslice dodati neko novo idejo, za katero ni pomembno, čigava je. Jaslice so njihove in tako je prav. Mislim, da so tudi v družini jaslice lepše, če pri postavljanju sodeluje čim več njenih članov, ki potem čutijo, da so malo tudi njihove. Seveda pa bodo jaslice tudi v vseh podružničnih cerkvah, kjer sodelujejo nekateri stalni sodelavci, v zadnjih letih tudi birmanci. Božič vse pogosteje predstavlja tudi dober posel, posebej za trgovce. Kakšno je vaše mnenje o »praznovanju« Božiča dva meseca prej? Amerikanizacija praznovanja Božiča je zadnji dve desetletji dejstvo. Vse, kar prihaja iz Amerike, naj bi bilo najboljše, pa vemo, da je od tam prišla tudi kriza. Gotovo je zadnje dni pred Božičem in novim letom drugačno vzdušje in po svoje je prav tako. Da pa se vse skupaj ponekod začne že po prvem novembru, je preveč. Tisti, ki začnejo tako zgodaj, »nagovarjajo« predvsem denarnice potrošnikov, da bi iz njih iztisnili čim več. Besedilo: Gorazd Dominko Fotografije: Rok Štupar Jž Prvi zapisi o šoli sežejo v leti 1786 in 1790. V tem obdobju je šolski komisar Anton Tomaž Linhart v ljubljanskem okrožju ustanovil sedemindvajset šol in med njimi tudi šolo v Vodicah, ki jo je podprla tudi cerkev. Starši so šolnino plačevali v naturalijah. Učitelj pa je bil domačin Pavel Binder. Razmere so bile takrat težavne in denarja premalo, zato je leta 1807 šola prenehala z delovanjem. V letu 1853 pa je bila ustanovljena redna javna začetna šola. Pouk je potekal v prenovljenih in povečanih prostorih mežnarije. Leta 1897 so oblikovali dvorazrednico, leto kasneje pa zgradili novo šolsko stavbo. To je bila prva šolska stavba v Vodicah. Danes je v stavbi knjižnica, glavni vhod pa še vedno krasi napis »Vse za vero, dom, cesarja!«. Po koncu druge svetovne vojne je v celotnem slovenskem prostoru močno primanjkovalo učiteljev. Prav zaradi tega so leta 1946 uvedli sedemletno šolsko obveznost, z izobraževanjem ustreznih kadrov pa leta 1950 osemletno šolsko obveznost. V šolskem letu 1958/1959 je bilo na šoli osem oddelkov. V šolski stavbi so bile tri učilnice, četrta učilnica pa je bila v zadružnem domu. Pouk je potekal dvoizmensko, naslednje leto že v treh izmenah, v četrti izmeni pa je potekal pouk Kmetijsko-gospodarske šole. Po dolgoletnih prizadevanjih se je leta 1962 začela gradnja centralne šole. Občinski ljudski odbor Ljubljana Šiška je 25. decembra 1962 z odločbo ustanovil centralno Osnovno šolo Franca Marna Vodice. September 1963 - slavnostna otvoritev OŠ Franca Marna Vodice je v šolskem letu 1975/1976 poleg centralne šole vključevala še podružnično šolo Utik, podružnično šolo Skaručna in vzgoj-no-varstveni zavod Vodice. V letu 1976/1977 so občani že drugič pokazali solidarnost do družbenih potreb. Socialistična zveza delovnega ljudstva je vse do tedaj vodila priprave za izvedbo akcije samoprispevka občanov za izgradnjo šol in vrtcev v vseh petih ljubljanskih občinah. Občani so se izrekli, da bodo za izgradnjo šol in vrtcev pet let prispevali 1,5 odstotka osebnega dohodka. V programu je bilo načrtovano, da v letu 1978 s tem denarjem v prizidku zgradijo štiri učilnice s stranskimi prostori. S skupnimi prispevki je Krajevni skupnosti Bukovica - Šinkov Turn uspelo zbrati sredstva za centralno ogrevanje. V VVZ Vodice so obnovili obe učilnici. Oddelek je pričel z delom 6. februarja 1977. Leto pozneje je bilo za učence in učitelje še posebej slovesno. Gradbeno podjetje Obnova je zaključilo dela prve in druge faze. Kot rezultat samoprispevka ljubljanskih občin so bile pridobljene nove učilnice za matematiko in fiziko, biologijo in kemijo, glasbeno in tehnično vzgojo ter večnamenski prostor. Urejeni so bili še igrišče, asfaltne površine in zelenice. V šolskem letu 1979/1980 so uvedli novo obliko pouka - celodnevno šolo. V obdobju od leta 1983 do danes je šola doživela ogromno velikih in malih sprememb. Februarja leta 1992 je šola dobila novo ime. Skupščina Občine Ljubljana Šiška je sprejela sklep o preimenovanju devetih osnovnih šol, med katerimi je bila tudi naša šola. OŠ Franca Marna Vodice so preimenovali v Osnovno šolo Vodice. CD C O 'ČT CD ^ OSiVodiçe. tpftmiinojuk Začetek obnovitvenih gradbenih del 2002 Spomladi leta 2003 se je na vzhodnem delu šole za namen devetletke začela izgradnja novega prizidka. Vsa gradbena dela so potekala tudi v dopoldanskem času, zato je bil pouk v tem delu šole večkrat moten. V prizidku je nastajalo šest novih učilnic (tri v pritličju in tri v prvem nadstropju), sanitarije ter garderoba za prvošolce. Neurje povzročilo materialno škodo Neurje, kakršnega prebivalci občine Vodice ne pomnijo, je 13. julija 2008 povzročilo ogromno materialno škodo. Veter je izruval drevesa, odkril strehe ter poškodoval električno napeljavo. Največ škode je povzročil na šolski stavbi, s katere je odnesel večji del strehe, razbil okna, poplavljeni sta bili knjižnica in telovadnica, med drugim so bili polomljeni žlebovi in žaluzije, uničena je bila tudi fasada. Škoda je bila ocenjena na približno 400.000 evrov. Projekt sanacije, obnove in dograditve je bil zahteven, a uspešen. Septembra naslednjega šolskega leta je bila odprta prenovljena telovadnica. Obnovljena so bila vsa okna, zamenjane obloge, posušena tla in stene ter položen nov parket. Oktobra so se že začela gradbena dela za izgradnjo bodočih učilnic v zgornjem nadstropju starega dela šole, a so jo ponovno zagodli nalivi in poplavili vse štiri učilnice v prvem nadstropju. Januarja je ustanoviteljici dokončno uspelo zapreti in pred mrazom zaščititi na novo sezidane prostore. Spomladi pa je šola dobila končno podobo. V šolskem letu 2009/2010 so pristojne občinske službe pridobivale upravno dokumentacijo za dograditev zgornjega nadstropja šole. Šola je uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za multimedijsko opremo učilnic. Tako je bilo 50 odstotkov sredstev za opremo šestih učilnic pridobljenih preko razpisa, ostalih 50 odstotkov pa je zagotovila ustanoviteljica, to je Občina Vodice. V letu 2010/2011 se je ponovno pričela gradnja in 21. decembra 2012 je bila ob novi pridobitvi slovesna proslava z novoletnim koncertom. Naša šola je iz leta v leto lepša, večja in bolj sodobna, naj ji bo mirna in lepa pot še naprej. Zgodovina povzeta po zborniku ob 50. obletnici OŠ Vodice, ki ga je skupaj s sodelavkami Zorko Blažič, Viko Ciperle, Marto Černivec, Miro Debeljak in Evo Ukmar odlično pripravila Alenka Jereb. Ravnatelji skozi zgodovino šole: Štefan Temlin 1. 9. 1960-31. 8. 1968 Lidija Zavrl 1. 9. 1968-31. 8. 1971 Ljudmila Kolman, v. d. 1. 9. 1971-31. 8. 1972 Majda Lenič 1. 9. 1972- 31. 8. 1975 Ivan Sivec 1. 9. 1975-31. 8. 1987 Roman Bohinc 1. 9. 1987-21. 12. 1992 Marija Bergant 1. 1. 1993-25. 10. 1997 Tatjana Bizant 1. 11. 1997-30. 4. 2006 Cilka Marenče v. d. 1. 5. 2006-31. 7. 2006 Ivana Bizjak 1. 8. 2006-30. 12. 2012 Cilka Marenče v. d. 31. 12. 2012-31. 1. 2013 Jure Grilc od 1. 2. 2013 dalje praznovala 50 let jppni PSO in rasfeii Osn^ne^^^Vodice CD C o 'ČT CD CD C o 'ČT CD ^ O Prireditev ob 50. obletnici šole, ki je bila visokemu jubileju primerno pripravljena na izjemno visoki ravni, nas je prek spominov daleč nazaj v šolsko preteklost popeljala v varno sedanjost. Pred šolo so doneli zvoki Godbe Vodice, telovadnica pa je dobesedno pokala po šivih. Z veseljem je bilo med občinstvom opaziti vse tri generacije občanov. Starejše, ki so nekoč obiskovali šolo, te, ki jo obiskujejo sedaj, in tudi tiste, ki na to pot še čakajo. Pevski zbor OŠ Vodice pod vodstvom Tomaža Grajzarja je skozi celotno prireditev razvajal in dokazoval, da je v Vodicah pesem doma. Učenci devetih razredov so odigrali in slikovito prikazali, kako se je učilo nekoč, kako je učenec, ki ni bil poslušen ali ni usvojil znanja, preždel nekaj časa v kotu. Voditeljici Tjaša Breznik in Lucija Lun-der pa sta nas uspešno krmarili skozi odlično pripravljen program. Ob tako velikem slavju so dogodek popestrili še plesalci iz šestega razreda in folklorna skupina pod vodstvom Joži Brank Nastran. Na platnu pa se je vseskozi vrtela zgodovina šole skozi fotografije. Med občinstvom je bilo slišati veselje, ko se je kateri izmed njih prepoznal na fotografiji ali pa se le spomnil nekdanjih časov. Sedanji ravnatelj Jure Grilc, ki trenutno krmari to veliko in mogočno hišo znanja, je v svojem govoru omenil, da šola kljub nekaterim spremembam tako kot pred petdesetimi leti, ostaja prostor, v katerem se učimo, najprej z drobnimi koraki, ki kmalu prerastejo v obilico znanja in celo v velike dosežke. V vseh teh 50-ih letih se je nabralo veliko izjemnih zgodb, spominov, izzivov, ne nazadnje ogromno izkušenj in uspehov. Da smo šola, ki se lahko ponosno ozre v preteklost, nam kažejo uspehi številnih generacij. Za konec se je zahvalil še vsem, ki so v teh petdesetih letih soustvarjali življenje šole. Besedo je dobil tudi župan Franc Aco Šuštar, ki je povzel dogodke, zaznamovane predvsem z gradnjo in nujnimi obnovitvenimi deli. Pohvalil je odlično Tako so se učili nekoč sodelovanje med šolo in Občino ter dodal, da je ponosen, da imamo tako odlično šolo. Zahvalil se je za skrb in delo vsem tistim, ki so do sedaj kakorkoli pripomogli k uspehu, razvoju in nemotenemu delovanju Osnovne šole Vodice. Najzaslužnejši za to so zagotovo vsi dosedanji ravnatelji in njihovi namestniki ter učitelji in ostali zaposleni na šoli, ki so s svojim trudom nenehno skrbeli, da je vodiška šola skozi vsa obdobja na različnih področjih dosegala veliko uspehov in vseskozi imela svojo identiteto. Iz letnih načrtov dela in poročil je vsako leto moč zaznati, da naša šola presega slovenske šolske učne rezultate. Posebno zahvalo je izrekel svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Vodice, pa ne samo sedanjim, ampak tudi vsem svetnikom v preteklosti kot tudi obema prejšnjima županoma. Za konec pa je povedal še, da Občina Vodice, Ministrstvo za šolstvo in šport, Republika Slovenija in Evropska unija naši šoli namenjajo visoka finančna sredstva, kar je že zapisano v proračunih za letošnje in naslednje leto. In to je trenutno najboljše možno darilo, ki ga šola upravičeno potrebuje ob tem visokem jubileju. Boris Kubelj, ljubitelj slikanja, je šoli ob 50-letnici podaril sliko Jerneja Kopitarja. Odkar slika, so mu misli uhajale k portretu Jerneja Kopitarja. Že iz mladostnih, šolskih let se spominja Boris Kubelj, ljubitelj slikanja, je šoli ob 50-letnici podaril sliko Jerneja Kopitarja. Župan je pohvalil dobro sodelovanje šole z Občino. dosežke smo si podrobneje lahko ogledali na plakatih v telovadnici. Na oder so bili povabljeni tudi učiteljice Vika Ciperle, Cilka Marenče, Sonja Kimovec, Zorka Blažič in Lidija Šuštar, ki so našo šolo spoznale kot učenke in takoj po šolanju nadaljevale tu svojo poklicno pot, ki jo opravljajo že več kot 30 let. Povabilu na prireditev se je odzvalo veliko nekdanjih učiteljev, ravnateljev in ostalih sodelavcev, ki so kakorkoli zaznamovali življenje na šoli. Odlična razstava, ki so jo pripravili, nas je popeljala daleč v preteklost in z zanimanjem so jo občudovali tudi najmlajši. Program je bil pripravljen odlično in tako prijetno, da je minil, kot bi trenil, zahvaljujoč Mojci Premk in Ireni Osolnik, ki sta svoje delo opravili več kot odlično. Šola bo stala, njena vrata bodo odprta še mnogim generacijam za nami, na nas pa je, da ponosno ohranjamo njeno dobro. Tekst: Natalija Rus Foto: Rok Štupar Mihailo Lišanin, avtor projektov Mednarodnega razpisa za likovna dela mladih, Mednarodne grafične delavnice in ustanovitelj Galerije likovnih del mladih ter revije Likovni svet, se je na naši šoli predstavil z razstavo »Etno oblačila in plesi mojega ljudstva«. portretov velikih pesnikov in pisateljev tistega časa, vendar portreta Kopitarja nikoli ni videl, čeprav je bil njegov dom tukaj, v sosednji vasi. Na odru so se ponosno zbrali tudi nekdanji učenci, ki jim je uspelo doseči odmevne rezultate na področju športa. Aleš Borčnik - balinanje, Jan Gantar - šah, Luka Janežič -atletika, Lara Janežič - atletika, Žan Kranjec - alpsko smučanje, David (Aleš) Kuster - kolesarstvo in Mateja Rajterič - boks. Njihove Majda Lenič - ravnateljica 1972 -1975 »Zelo rada sem bila v Vodicah. Zelo sem bila žalostna, ko so me prestavili v Ljubljano. Danes sem srečala svoje sodelavce in sem vesela, da sem tukaj. Šola je drugačna, predvsem velika«. Francka Podgoršek - učiteljica »Moji spomini so čudoviti. Vse, kar je bilo kdaj pa kdaj hudega, pozabiš. Ko sem prišla v Vodice, sem bila še v stari šoli, nato smo se preselili v to, le da je bila takrat telovadnica drugje. Če bi se še enkrat odločala, bi spet postala učiteljica.« Pepca Pirc - učiteljica »Šola je spremenjena, a sem doma tako blizu, da se spreminja pred mano. Notranjost je drugačna in zelo, zelo lepa.« Vinko Borovnik - učitelj »Najprej bi pohvalil prireditev, zelo lep program. Srečali smo se sodelavci še iz mojih časov, torej moji učiteljski kolegi. Tukaj sem začel učiti leta 1971 in bi se za enak poklic odločil še enkrat.« Martina Kovič - socialna delavka »31 let je že, odkar nisem več na šoli. Šola je izjemno spremenjena. Neizmerno smo veseli vsi sodelavci, ki smo se danes srečali. Tukaj so še moje učenke, ki so danes učiteljice. Res prijetno srečanje.« CD C O 'ČT CD »Zaradi službe politiko spremljam zelo podrobno, a sem nad njeno pokvarjenostjo in ozkoglednostjo, milo rečeno, razočaran!« Če zares obstaja nekaj, kar od-klepa skrivnosti Slovencev, so to občutki do lastnega doma. Zavzeto jih kupujemo, prenavljamo, lepšamo in z njihovim videzom opredeljujemo same sebe. Nič drugače ni v Vodicah niti v Utiku, kjer je prve novinarske korake naredil danes prekaljeni kritični televizijski obraz, katerega iskrivost in iskrenost je težko opisati in zaobjeti v kratkem intervjuju. In da, če bi bile cene nepremičnin v Vodicah ali okolici ugodnejše, ne bi okleval, pač pa bi si dom zgradil in ustvaril družino v Šinkovem Turnu, kamor zdaj zgolj zaide, ko je trava najvišja in najlepše diši po okoliških, v jesenske barve odetih gozdovih. Kako je življenje v Vodicah vplivalo na vaša novinarska udejstvo-vanja, če sploh? Težko bi rekel, da je občina bistveno vplivala na mojo poklicno pot, je pa res, da sem v osnovni šoli obiskoval novinarski krožek. A ljubezen do tega posla je prišla kasneje, recimo v gimnaziji; takrat sem najraje poslušal Radio Hit in Val 202 in se želel preizkusiti v vlogi voditelja radijskega programa. Nekaj let sem vendarle »pustil« na Hitu. Poleg vodenja danes urednikuje-te oddajo Svet v največji komercialni medijski hiši v Sloveniji, ki jo oblikuje okoli 30 ljudi, in slišati je, da dobro sodelujete, kajne? Ja, res je, prijetno nam je, nikoli dolgočasno, včasih adrenalinsko. In vsakega obiska smo veseli. Prav zanimivo, pred kratkim nas je obiskalo nekaj šolarjev iz Vodic in upam, da jim je bilo všeč tisto, kar smo utegnili pokazati. Studio oddaje Gostilna išče šefa, VIP šova, informativnih oddaj. Kdo ve, morda smo koga navdušili za katerega od številnih televizijskih poklicev. Veliko dobrih novinarjev živi na območju Vodic. Se družite, pre-mlevate aktualne družbenopolitične razmere? Žal ne. Kakšne spomine imate sicer na Vodice? Na »vodiško« mladost me vežejo sami lepi spomini. Veliko časa smo otroci preživeli v naravi, se potikali »Šinkov Turn. Ah, kako lepo je, ko na tamkajšnjih poljih raste koruza, pšenica, ko je trava visoka, ko v gozdu zašumi. Ja, tam bi rad živel.« po bližnjem gozdu, se igrali po jarkih, ki so jih takrat kopali za stacionarni telefon, in zares nikoli ni bilo dolgčas. Po osnovni šoli sem bil seveda več časa v Ljubljani, tam spoznal prijatelje, dobil službo, se preselil in zdaj sem v Utiku oziroma v Vodicah le, ko obiščem sorodnike. Ja, ko pogledam nazaj, je bilo lepo in eno samo veselje! Kateri je po vašem mnenju najlepši del vodiške občine? Šinkov Turn, in če bi lahko izbiral, bi si parcelo kupil prav tam. Kako lepo je, ko na tamkajšnjih poljih raste koruza, pšenica, ko je trava visoka, ko v gozdu zašumi. Vsekakor upam, da se pogosto uščipnemo in znamo ceniti naravno dediščino, ki jo imamo, in se zavedamo, da bodo večje investicije, ki so seveda potrebne, pustile nekaj malega brazgotine. Kdaj in zakaj ste se odločili, da dom poiščete drugje? Ko otroci odrastemo, se spodobi, da si ustvarimo svoje življenje, poiščemo svobodo in si »zgradimo« svoj dom. Če sem povsem iskren, hiše v Vodicah niso najbolj poceni in za nekoga, ki je skoraj ves dan v službi, tudi malo neekonomične. Z Uršo, mojim dekletom, sva tako našla kompromis in poiskala stanovanje v Trzinu. Kako pogosto se vračate v Vodice? Skoraj vsak teden. Če bi se v Vodicah kaj iskrilo, bi o iskrah poročali pristransko oziroma zadržano? Imel bi prednost domačega igrišča, če se lahko športno izrazim. Hitro bi dobil odgovore s te in one strani. Poročal pa bi tako kot vedno: po resnici. In ker zgodbe delajo novinarji v naši redakciji, me ne bi skrbelo, da bi poročali drugače od dejanskega stanja in predvsem objektivno! Gregor Trebušak naj bi bil že skoraj pregovorno resnoben, a to je zgolj »novinarska raca«, s katero se Gregor ne more strinjati. »Nič mi ne manjka in zato res nisem resnoben, rad se smejim,« pravi. Odprete kdaj Kopitarjev glas? Seveda. In včasih težko razumem razprtije v občini, ki so največkrat na meji banalnega in stare skoraj toliko kot jaz. To me žalosti in čudi, saj se vendar vsi poznamo, skoraj vsi smo sosedje, prepogosto sprti. Ampak dovolj o tem. Lepo in prav je, da imajo Vodice svoj časopis. Besedilo: Gorazd Dominko Fotografije: osebni arhiv in Rok Štupar Društvo VITA je prostovoljna, samostojna, nevladna, nestrankarska, neprofitna, humanitarna in invalidska organizacija, ki združuje predvsem osebe, prizadete po nezgodni poškodbi glave, njihove svojce oziroma zakonite zastopnike, strokovne delavce ter druge osebe zaradi skupnih ciljev pri razvijanju in pospeševanju celovite skrbi za osebe z nezgodno poškodbo glave. kapi ter drugih možganskih poškodbah, člankov naših članov ter slike izdelkov ter skupnih izletov. Vsi člani lahko sodelujejo na raznih ustvarjalnih delavnicah ter imajo možnost izmenjave v tujino k drugim društvom v okviru projekta Učna partnerstva pod okriljem Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).Trenutno v občini Vodice izvajamo osebno asistenco in pomoč na domu pri dveh družinah s članom, ki ima poškodbo glave. C £ >10 O Društvo deluje na celotnem področju Republike Slovenije. Pridobilo je status društva javnega pomena JI-076 in je reprezentativno invalidsko društvo. Osnovni cilj Društva VITA je izboljšanje kvalitete življenja oseb z nezgodno poškodbo glave ter njihovih družin, prizadevanje za izenačitev njihovih možnosti za enakopravno in neodvisno življenje, ki vključuje primarno, sekundarno in terciarno prevencijo. Našim članom in njihovim svojcem nudimo svetovanje, informiranje o aktualnih dogodkih ter programih, v katere se lahko vključijo (program dnevni center, osebna asistenca, stanovanjska skupnost), jih povabimo na naše izlete in srečanja, izobraževanja ter jim nudimo ugodnosti pri nakupih invalidskih in drugih pripomočkov. Ponudimo jim možnost brezplačne vstopnine za kulturne dogodke in predstave. Prav tako vsako leto izdamo brošuro Ponovno rojstvo, kjer je kup strokovnih nasvetov za ljudi po poškodbi glave ter po možganski K vpisu v naše društvo vabimo vse ljudi, ki so imeli kakršno koli poškodbo možganov in bi se radi vključili v naše programe. Alenka Bojc DRUŠTVO VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave Dunajska 106, 1000 Ljubljana Foto: Vesna Cugelj Kontaktirate nas lahko preko e-pošte: drustvo.vita92@gmail.com ali na telefon 01/565-87-96, lahko pa si ogledate tudi našo spletno stran http://www.vita-poskodbe-glave.si. V tej informaciji vas želimo opozoriti na dogodke v naslednjem mesecu. Pojdimo kar po vrsti: V nedeljo, 1. decembra 2013, organiziramo sejem smučarske opreme. Kje? V prostorih Osnovne šole Vodice, med 9. in 17. uro. Ne zamudite priložnosti za nakup ali prodajo rabljene smučarske opreme. Za smučarje pripravljamo carving delavnico, v kateri bomo spoznavali zarezno tehniko smučanja. Lansko leto smo bili v Avstriji na Kaprunu, letos pa gremo na dvodnevni tečaj na Krvavec, 14. in 15. decembra 2013. Prvi dan se bomo srečali s tako imenovanimi blade smučkami, ki so narejene izključno za hitrejše učenje zarezne tehnike. Naslednji dan pa nas bo čakalo učenje na lastnih smučeh, na katerih bomo preizkušali že usvojeno znanje. Vsak dan bomo delo zaključili z video analizo. Carving delavnica je primerna za vse tiste, ki želite dopolniti svoje znanje smučanja ter se seznaniti z novejšimi oblikami smučanja. Pripravljamo razpis za smučarske tečaje za otroke v Šinkovem Turnu (če bo snega doma premalo, bo tečaj izveden v Kranjski Gori). Termin: 26.-30. 12. 2013. Razpis bo objavljen pred vhodom na smučarski sejem in na društveni spletni strani. Več informacij o vseh naštetih aktivnostih bomo pravočasno objavili na spletni strani www.strahovica. si, zato vam svetujemo, da spremljate objave in se na razpise pravočasno odzovete - predvsem to velja za letošnje tečaje smučanja, na katere bomo sprejeli le omejeno število tečajnikov. Naj nam dobri možje pravočasno nasujejo dovolj snega, za ostalo bomo že poskrbeli. Jure Marenče Smučarsko društvo Stahovica C £ Kako prav je imel Prešeren, ko je zapisal »Dolgost življenja našega je kratka«, se zavem ob vsakem iztekajočem se letu. Nekaj številk glasila nazaj sem pisala še o zimskih turah, sedaj pa je za nami že cela sezona. C 'c £ -I—. Strma pot na Čaven Ko je sonce končno stopilo sneg in zemljo ogrelo do te mere, da so iz nje pokukali prvi znanilci pomladi, smo se GAMSI podali na Čaven v Vipavsko dolino. Če kdo misli, da so tam samo nizki grički, se pošteno moti, saj smo za vzpon na vrh morali premagati več kot tisoč višinskih metrov. Pa še burja nam je frizure česala po svoje! A mi se nismo pustili motiti in cilj dosegli z lahkoto! V neposredni bližini koče smo prvič to leto že nabrali čemaž, ki nam je popestril zasluženo malico. Preden smo zapustili Vipavsko dolino, smo si šli ogledat še izvir Hublja, ki je tokrat zaradi obilnih padavin bruhal z vso svojo močjo. V mesecu maju smo imeli skupno turo s PD Jeglič in se podali na Ste-govnik. Naša pot je skoraj v celoti potekala po nemarkirani, a dobro uhojeni poti. Najlepši del poti je bil prehod skozi Stegovniško okno. Ker je teren težko dostopen, je temu primerno tudi narava še precej prvobitna - ogromna drevesa, številne različne cvetlice, kopasta mravljišča itd. Po opravljeni turi smo za pripravo zdravilnega sirupa nabrali smrekove vršičke. Eno najlepših tur smo imeli junija na Trupejevo poldne. Ta vrh je sicer izredno priljubljen v jesenskem času, ko macesni medeno zažarijo, vendar bi se težko odločila, ali ni morda lepši prav poleti, ko so prostrani travniki polni pisanega cvetja in popoln mir moti le ptičje petje. Nekaj časa smo občudovali panoramo Julijcev, ko se je pot obrnila, pa smo imeli pred seboj Dravsko dolino. Med postankom za malico smo med travo že uzrli prve listke plahtice, in nekaj jih je že romalo z nami v dolino. Višek letošnje sezone je bila dvodnevna tura na Ojstrico. Tura je bila zahtevna in udeležili so se je le izkušeni člani našega društva. Naporna je bila že zaradi same dolžine ture, poleg tega pa so izpostavljeni deli poti preko Presedlaja zahtevali miren in zanesljiv korak. Ker sta čas in vreme dopuščala, je vodnik Franci predlagal osvojitev vrha Ojstrice že prvi dan. Odločitev se je izkazala za pravilno že ponoči, ko je začelo močno deževati, in bi na- Prostrani cvetoči travniki Trupejevega poldneva slednji dan osvojitev vrha zanesljivo odpadla. Tako pa je večina odšla na vrh in se zadovoljna vrnila na Koroši-co ravno v času, ko je sonce zašlo za Planjavo. V koči se je razvila živahna debata o prehojeni poti in sledila je obvezna analiza ture. Naslednji dan si nismo delali pretiranih skrbi, ko pogled skozi okno ni dajal upanja, da bo dež ponehal, saj nas je čakal samo še spust v dolino. Mogoče je tudi naša dobra volja kaj pripomogla k temu, da je kmalu po našem odhodu v dolino nehalo deževati, in preden smo prišli v dolino je že posijalo sonce. Od tujih gorstev smo letos obiskali Karnijske Alpe, točneje Krniške skale (Gartnerkofel). To je vrh nad znanim smučiščem Mokrine (Nassfeld). Poleg same osvojitve vrha smo imeli tudi »malo šolo geografije«, saj smo se na izhodišče pripeljali preko Trbi- Ponosni na vrhu Ojstrice Kopitarjev glas številka 9, november 2013 odpre kratek razgled. To je območje, kjer so med drugo svetovno vojno potekali številni boji, in spomin na tiste čase je med ljudmi še zelo živ, saj se tudi dom na Vodiški planini imenuje Partizanski dom. Na tablah ob domu so nazorno prikazani kraji teh dogodkov. Na jesenski izlet smo se podali v našo neposredno soseščino. Obiskali smo čebelarski muzej na Brniku, si ogledali grad in posestvo protokolarnega objekta Brdo, občudovali notranjost in slišali žalostno zgodbo zadnjih lastnikov gradu Strmol ter se malce duhovno okrepili v cerkvi v Adergasu. Prijazni župnik nam je razkril zgodovino cerkve in samostana, nam pokazal skoraj tisoč let staro oltarno podobo Marije, nas popeljal na ogled katakomb, na koncu pa nas je povabil še v samostan na pogostitev. Pred koncem leta pa nas čaka še ena stvar; to bo nočni pohod na Smledni-ški grad. Upamo, da bo vreme jasno in nam bo pot razsvetljevala polna luna. Če so komu všeč naše aktivnosti in bi se nam rad pridružil, to lahko stori že v začetku prihodnjega leta, ko bomo imeli predvidoma konec januarja občni zbor, na katerem v svoje vrste sprejemamo nove člane. Vabljeni! Tekst: Tekst: Vida Pirc Foto: Rok Štupar ža in Pontebe po slikoviti gorski cesti, domov pa smo se vrnili skozi Avstrijo in se preko Korenskega sedla spustili nazaj v Kranjsko Goro. Kar pa se naše poti na vrh Krniških skal tiče, lahko rečem, da je bil to dan za uživanje. Vreme je bilo ves dan brez oblačka, razgledi so bili fantastični, da o prijetni družbi sploh ne izgubljam besed. Ob poti so cvetele še zadnje cvetke, zato pa je jerebika toliko bolj žarela z živo rdečimi plodovi. Jeseni se zahtevnost naših izletov zmanjšuje in v mesecu oktobru smo se podali na Vodiško planino. To ni kakšna planina v naši občini, ampak planina v osrčju Jelovice. Naše izhodišče je bila slikovita vas Jamnik nad Kropo. Pot ves čas poteka po neskončnem gozdu in le tu pa tam se C £ Vodičani na Vodiški planini q društvo Vojdfce v ponovnem zagonu V občini Vodice primanjkuje dogodkov za mlade ali morda le priložnosti, da bi se nove ideje realizirale. Po treh uspešnih Rockfestih Vodice, katerih organizacijo je v veliki meri prevzel Žiga Janežič s pomočjo Jureta Sve-telja, ju je želja po organizaciji še več dogodkov v občini Vodice pripeljala do ideje o mladinskem društvu prostovoljcev. Tovrstna društva so dobro poznana že v mnogih občinah. Rešitev je bila kmalu na dlani, saj je bilo tako društvo v Vodicah nekoč že ustanovljeno, zadnja leta pa je njegova dejavnost nekoliko mirovala. Prosvetno društvo Vodice je bilo najbolj dejavno med leti 1995 in 2006. Izpeljalo je kar nekaj omembe vrednih dogodkov, kot so: obnova dvorane, devet Rockajad, devet miklavževanj (sv. Miklavž je pristal tudi s padalom in helikopterjem), tri gledališke igre, od tega tudi na Šmarni gori in Sv. Tilnu, različna udejstvovanja ob kulturnih prireditvah, obnove znamenj, foto natečaji, plesni tečaji, lastna skupina D'organizators in še več. Toda z leti so obveznosti članov zahtevale njihovo predanost tudi na drugih, pomembnejših področjih, kot sta družina in služba. Mlajše generacije članov, ki bi društvo zagnano vodila naprej, takrat ni bilo, zato je delovanje PDV usahnilo. Z namenom ponovne obuditve delovanja društva je bila dne 25. 10. 2013 sklicana redna skupščina Prosvetnega društva Vodice. Skupščine se je udeležilo 40 povabljenih; starih članov ter perspektivnih novih. Dosedanje vodstvo Prosvetnega društva Vodice je poročalo o preteklem delu in finančnem stanju društva. Sledilo je glasovanje za volitve novega vodstva Prosvetnega društva Vodice. Novi predsednik Žiga Janežič je predstavil načrt dela in finančni načrt za leti 2013 in 2014. Prvi projekt, ki je načrtovan še za letošnje leto, obsega obnovo prostorov društva PDV ter prednovoletno druženje v decembru. Prihodnje leto pa se bomo lotili organizacije pustovanja v februarju, spomladi bo potekal kulturni večer ter razstava pod lipami, avgusta se bodo slovenske neuveljavljene glasbene skupine lahko predstavile na avdiciji za Rockfest Vodice 2014, ki bo potekal v septembru. Zabavali se bomo tudi za noč čarovnic, v decembru pa nikakor ne izpustimo mikla-vževanja ter druženja v božičnem in prednovoletnem času. S tem se je uradni del skupščine zaključil, preostanek večera pa smo namenili druženju ter izmenjavi mnenj, idej in želja o nadaljnjem delu. Starejši člani PDV-ja so z nami zadovoljno delili svoje izkušnje in nepozabne trenutke v društvu ter nam zaželeli čim več uspešnega dela. V imenu članov Prosvetnega društva Vodice pa vabim tudi tebe, dragi so--občan, da se nam pridružiš. Če si željan novih izzivov, poznanstev in predvsem produktivnega druženja ter ustvarjanja za aktivno kulturno delovanje občine, nam nameni del svojega prostega časa. Vsaka zamisel je dobrodošla in morda s skupnimi močmi ter voljo udejanjimo prav tvojo. Za več informacij pošlji elektronsko pošto na naslov ziga.pdv@gmail.com. Hvala za pozornost in se kmalu spet javimo! Katja Šuštar, članica PDV C £ 1 J3 O Cj J? Komunala ••• • ••• • • • • • • • • • VSEM UPORABNIKOM PITNE VODE V OBČINI VODICE O B V E S T I L O Spoštovani! Zaradi nizkih temperatur v zimskih mesecih, ko se temperature spustijo krepko pod ledišče, so posledice zaznavne tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hišnem vodovodnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov. a) Z ustrezno toplotno zaščito. Tipski PVC vodomerni jašek mora imeti pravilno nameščen termoizoliran pokrov. Zaradi preprečitve dostopa mrzlega zraka mora biti pravilno nameščen tudi sam pokrov vodomernega jaška. Ravno tako mora biti jašek pravilno vgrajen (zasut do povoznega pokrova vodomernega jaška). Tipski betonski jašek mora imeti pravilno tesnjen pokrov, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Vodomer je potrebno dodatno zaščititi z izolacijskimi materiali. b) Z občasnim pretokom vode. Svetujemo vam, posebno uporabnikom, ki nimajo stalnega prebivališča v objektih, v katerih so vodovodne inštalacije, da zagotovijo občasno kroženje vode po instalacijah in da preverijo stanje vodomera oz., da izvedejo ukrep od točko c. c) Z zaporo zasunov (ventilov) in izpustom vode iz interne inštalacije. V primeru, da v zimskih mesecih zaprete dovod vode v objekt, je potrebno vodo obvezno izpustiti iz vodovodnih cevi (po možnosti na najnižji točki) in pustiti odprt izpustni ventil oz. armaturo na kateri ste izpraznili vodo iz vodovodnih cevi. Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne jaške, vodomere in poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je potrebno takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051/622-282. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Za dodatne informacije in pomoč smo vam na voljo na tel. št.: 01 833 25 00. KAKO ZAŠČITITE VODOMERE IN INSTALACIJE PRED ZMRZALJO? Lepo vas pozdravljamo. Direktor JP Komunala Vodice, d. o. o.: Jure Vrhovnik, inž. str. o 0 Nedvomno je lastninska pravica eden ključnih pojmov vsakega pravnega reda in najpomembnejša stvarna pravica. Ker je o 35 lastnini marsikaj znano že vsakomur, sem se odločila, da bom v tokratnem Pravnem kotičku predstavila eno od posebnih oblik lastnine, to je solastnino. Tudi ureditev solastnine sodi, širše gledano, na področje stvarnega prava. Poznali so jo že v rimskem pravu. Še iz tistih časov izvira rek „Communio est mater rixarum", kar pomeni „Solastnina je mati prepira". Navedeno kaže na zapletenost pravne ureditve solastnine. V tem prispevku se bom zato omejila zgolj na osnove naše pravne ureditve instituta solastnine. Kaj je? Solastnina je lastninska pravica več oseb. Je posebna oblika lastninske pravice, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari (npr. zemljišču, hiši itn.). Pri tem nobeden od solastnikov nima v lasti cele stvari, temveč vsakemu pripada le določen delež sicer skupne stvari, ki se navadno izrazi z ulomkom (npr. 1/2, 1/3 ali podobno). Pri tem določeni delež solastnika na skupni stvari izraža le idealni del stvari in ne tudi fizičnega dela. Fizični delež posameznega solastnika na skupni stvari navadno ni opredeljen. Solastnina zajema stvar kot celoto in ne sega na točno določen del stvari. Navedeno bo morda jasneje razvidno iz naslednjega primera: Če je na primer avtomobil v solastnini dveh oseb, vsake do polovice, to ne pomeni, da eni osebi pripada prvi del vozila, drugi pa zadnji, temveč da ima vsaka od njiju pravice (in dolžnosti) do tega avtomobila skladno s svojim deležem. Vsaka od njiju tako lahko avtomobil uporablja polovico časa, vsaka od njiju pa mora tudi prispevati polovico stroškov za redno vzdrževanje, registracijo itn. Kako nastane? Solastnina lahko nastane na različne načine. Najbolj pogosto pa je posledica dedovanja (npr. več otrok podeduje eno parcelo po materi ali očetu), pravnega posla (zakonca skupaj kupita hišo in prispevata vsak polovico denarja), odločbe državnega organa (v denacionalizaciji je ena parcela vrnjena več upravičencem), priposestvovanja itn. Kako je izraženo solastninsko razmerje? Kot sem omenila že zgoraj, je solastnino na določeni stvari mogoče razbrati iz tega, da je v ustrezni pravni evidenci (za zemljišča je to v zemljiški knjigi) navedenih več (so)lastnikov te stvari, ob vsakem pa je zapisan tudi ulomek, ki predstavlja njegov delež na stvari. Poseben primer pri tem predstavlja tista stvar, ki ima več solastnikov, pa njihovi deleži na stvari niso posebej določeni oziroma razvidni iz uradne evidence. V tem primeru velja, da so deleži vseh solastnikov na stvari v solastnini enaki (npr. če je pet solastnikov, je delež vsakega 1/5). Pravice in dolžnosti solastnikov: Vsak solastnik lahko stvar v solastnini uporablja v obsegu, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu. Solastnik, ki pro- ti svoji volji stvar uporablja le v manjšem obsegu, kot pa to izhaja iz njegovega deleža (je npr. solastnik polovice traktorja, a ga lahko dejansko uporablja le tretjino časa), ima pravico zahtevati spremembo načina uporabe (takšno, da bo lahko skupni traktor uporabljal polovico časa) ali pa ustrezno (finančno) nadomestilo. Vsak solastnik lahko načeloma s svojim deležem tudi prosto razpolaga, a o tem več v nadaljevanju. Vsak solastnik je po drugi strani dolžan stvar vzdrževati in popravljati v sorazmerju s svojim deležem (če se na primer pokvari čoln, ki je v solastnini treh oseb, vsake do 1/3, je vsaka od njih dolžna prispevati 1/3 k popravilu). Če kateri od solastnikov k vzdrževanju skupne stvari ne prispeva skladno s svojim solastniškim deležem, lahko ostali solastniki, ki so založili njegov delež, od njega terjajo ustrezno povračilo. Obstajajo sicer nekatere izjeme od zgoraj navedenih pravil, a na splošno velja zapisano. Upravljanje s solastnino: Ta pravila navadno niso v uporabi takrat, kadar je stvar v solastnini premičnina (avtomobil, čoln, traktor itn.), saj takšne stvari praviloma ne zahtevajo posebnega upravljanja. Toliko pomembnejša pa so tedaj, kadar gre za solastnino na nepremičnini, še posebej za solastnino na stavbi. Če ima eden od solastnikov delež, ki samostojno dosega večino (npr. 51/100), lahko odločitve o poslih rednega upravljanja sprejema samostojno, soglasje ostalih solastnikov pa mora pridobiti le za izredne posle, kot je na primer prodaja ali oddaja v najem cele stvari. Če nobeden od solastnikov nima v lasti večine stvari (torej noben delež ni večji od 1/2), pa morajo solastniki tudi glede poslov rednega upravljanja vselej doseči soglasje, kar zna biti včasih hudo zahtevno in nepotrebno zamudno. V primerih večstanovanjskih stavb z mnogo solastniki se je takšnim zapletom mogoče izogniti z določitvijo upravnika stavbe (ki ga mora sicer tudi potrditi večina solastnikov). Razpolaganje s solastnino: Kot sem pojasnila že zgoraj, vsak solastnik lahko razpolaga s svojim solastninskim deležem. To pomeni, da ga lahko proda, podari itn. Razpolaganje s stvarjo, ki je v solastnini, kot celoto, pa je mogoče samo v soglasju vseh solastnikov. Idealni delež v lasti posameznega solastnika je mogoče tudi deliti (npr. pri dedovanju med več dedičev). Delitev in prenehanje solastnine: Vsak solastnik lahko vedno zahteva delitev solastnine. Izjemi sta ob izrazito neprimernem času (kdaj je neprimeren čas, se presoja od primera do primera) ali če se je predhodno za določen čas odpovedal zahtevati delitev, pa ta čas še ni potekel. Pri sporazumni delitvi se o delitvi oblikuje uradni zapis, delitev pa nato opravi v skladu s pravili, ki sicer veljajo za takšne stvari (velika razlika je ponovno med premičnimi in nepremičnimi stvarmi). Če stvar fizično ni deljiva (npr. avtomobil), pa se delitev lahko opravi s prodajo (in kasnejšo razdelitvijo izkupička med solastnike) ali tako, da eden od solastnikov izplača vse ostale. Solastnina torej preneha takrat, kadar stvar postane izključna last ene osebe (ni več solastnina, ampak navadna lastnina) ali pa takrat, kadar je stvar v solastnini uničena. Za konec pa še kratka, vendar pomembna praktična nasveta: • V primeru solastnine na vrednejših stvareh solastniki med seboj oblikujte sporazum o medsebojnih obveznostih v zvezi z vzdrževanjem, stroški in uporabo stvari. To je še posebej koristno, kadar gre za solastnino na zemljišču ali hiši. Na tak način bodo obveznosti in pravice že vnaprej jasne vsem solastnikom in se boste izognili morebitnim sporom. Sporazum praviloma ni potreben, kadar sta solastnika med seboj tesneje povezana, sta npr. mož in žena ali bližnja sorodnika. • Če gre za solastnino hiše, kjer solastniki niso bližnji sorodniki (več-stanovanjske stavbe), razmislite o vzpostavitvi etažne lastnine, ker ta praviloma omogoča bolj samostojno razpolaganje in upravljanje z delom, ki ga imate v lasti. Osnovam etažne lastnine bom sicer namenila pozornost v naslednjem Pravnem kotičku. Rubriko sem pripravila: ODVETNICA NATAŠA CANKAR Kamniška c. 38, 1217 VODICE Tel.: 041/962-474, E-mail: natasa.cankar@gmail.com področja dela predstavljena na spletni strani: www.odvetnica-cankar.si CD Jš 2 Cl Vljudno vabljeni na NOVOLETNI KO GODBE VODIC v petek, 20.12.2013 ob 19.30 v Kulturni dom Vodice ¿.J1-*. w . P :' mi, »>. I: • * * . - * • ™