PRO glasilo slovenske narodne podporne jednote uro-vEAin. p^biubed and dietributad JUGOSLOVANI IN ČEHI PROTI NOVEMU PAKTU Gibanje proti nemško-avstrijski pogodbi je že v tiru. Slovenski socialisti v starem kraju so se izrekli za jugoslovanski program. Nemčija hoče germanizirati Trst. Glad in bolezen t razsaja v Trstu. /jjmed I €XCtfii SandMys I mdHoUdtv I CHICAGO. ILL. PETEK 17. MAJA (MAY) ttlS STEV.-NUMBEB 11S. Washington, 10. maja. — Italijansko poslaništvo ja prejelo da-ftko iz Rima, da m m jugoelovan dd socialisti v staram kraju pri dražili jugoslovanskemu gibanju Korenski socialisti v Ljubljani in krraiki socialisti v Zagrebu so »prejeli resolucije, v katerih ee ia nkajo m jugoslovanski program Socialisti ao obenem sprejeli protestno resolucijo proti vladni vo lilni reformi aa Ogrskem. Bani, fiviea, 16. maja. — D«, aajiki dopisnik lista "Prankfur ter leitung" poroča, da ao jugo dov&nski in češki driavnoaborski poslanci le pričeli gibanja proti airl namiko-avstrijski. pogodbi. lin, 16. maja. — Tukaj poro-kjo, da je prebivalstvo mesta ht poslalo prošnjo avstrijski r vladi, v kateri pravi, da je mesto [ kai živil. Prebivalo! iajavljajo, kno marajo umreti gladu in ra-j sanjo, da vlada takoj pošlje Hrabno hrano. Veliko število Iju-I jo bolnih viled stradanja in ■lučaji se strašno množe avd io najbolj priaadati I wn - m '" ' ' - JBUa, 16. maja. ~ irest, da nemška mtmop v Trst, kjer ■vojo mornariško šolo s | JJJMom, da Tnt s svojim pristane postane slovansko* tr središče. nju gospodarskih odnošajev, da se čim prej uresniči "Srednja Evropa". Pogodba Se ni podpisana, ker še preostajajo gotove točke, o katerih se je treba bolje sporazumeti. Amsterdam, 16. maja. — Maks Harden, znani nemški protivladni kritik, piše v avojem listu "Die Žukunft", da je ukrajinski mir velik hambug. Dalje piše Harden, da je novi pakt med Nemčijo in Avstrijo tudi humbug. 51,600 M02 POZVANIH V SLUŽBO. lit, an fne atttio Poet Offlos of Ohicago, Tltiaolo Ej mm OBRAMBA PROTI SUBMARINKAM. Kova ianajdba je hada udarila ww»a potapljače, ker ved ne morejo krišariti čaaa. mihi so iap&ls morji. .J*ndon, 1. TOaja. - Kapitula avstrijskega cesarja Karla I nemškim kajzerjera je priče £Witi posledice. Nameato "po alijance" in "teenejšega iteljstva" «e je začel širiti m med Dunajem in Beri i -■ Časopisje v centralnih drla .kl je danes prišlo semkaj nevtralne roke, je polno J'vih komentarjev, proteatov i nerado vol j nosti. tftur Kari je delal na avojo iniciativo, kakor je sam ho ^»dobiti Francijo za mir. Po gospodarske in militarK ! '«leve dvojne monarhije jc J nadvladi Nemčije,.ne da bi ■Ju narodi v Avstro-Ogrski -J vedeli o tem. ^ strani je videti, da tudi .»•varskem in Saksonskem ni 7** navdušenja aa avstro- 0 pogodbo. Predvsem Jc 111,0 to, da sta ae udeležila **nee l.avaraki in sakaonski Lda bi l.ila povabljena. V ^'hener NeUeste Nschrieh. »ledeči odstavek : ** Je resen in Bavarska ne rf {1° 'da ho Prnn[i* «anik ^ usodo vse Nemčije. J Ludvik j€ torej sklenil po- mvni vojni stan, kjer se je »konferenca, in iz ravno U- je ie| tja tudi sakson- |T* J; "»"'revno berlinski kro ItZ 1 ,,junf prieotnosti." L pralni i„ MK-ialktični listi iz 'n Avstrija opozsrjsjo ne lj ,|a * »«ko vašni zaklju- 1 * "«MaAajo na bodoče raz-* «>M< '»'(varatev, sklepsjo 'jp parlamentov. ^^ * Dunaja če« Curih ,v«*liko nezadovoljno«!, Wl"UU v Neka- *n*ke .franke ae sicer zsdo-7' " "poječaaaa slijsnco" in Avstre-Ogrsko, J«t«eknrani as še m ^ItjaviU, da hada mate-m —H sik preti pakta. *inovejJH|, poročilih dole-[T^mška pogodba millu-Ma^V"nrij0 in nejteanejfto obe dršavi ae "ro^m militari • ^'t^ijaai in regulira- Washington, D. O. — General Crowder je izdal dva počiva za novince, po katerih je poklicanih 51,6000 mol v armado. Novinci odidejo v vojaška taborišča med 20. in 24. majem in 29. majem in 7. junijem. H- tema pozivoma je bilo od 1. maja t. I. poklicanih v armado 311,500 moš. To pomeni, da poši jajo vojaške čete hitro onkra, morja. Is Illinoiaa pojde med 20. in 24 me jem 5,000 novincev v Jefferao novo taborišča* v Miaeourijik med 29. majem in 7. junijem pa 5.000 moš v Jeffaraonovo taborišče in 4,000 v,Fort Thomae, Ky. Vojni tajnik naznanja, da bodo odslej po nabornem zakonu kil cali le teke novince v armado, ki jih potrebujejo na bojišču in ne sa vojno industrijo. Ljudje, ki hošeja na mak način, da vlada konekribira tudi delavee, ne dajo miru. Ob vsaki priliki pri-poročajo, da naj vlada mobiliaira tudi delavce. MAGNATJE V ARIZONI 0BT02ENI, KER SO DE PORTIRALI RUDARJE. «1 oeeb aretiranih v Biabee aaradi deportiran ja 1S00 radar-jav etavkarjev. predsednik u;», ki obsega 22,000 AtirijašklH milj. Podrobnosti tega pasu min so seveda tajnoat admiralitete, to. da položene ao v avrho, da zapro pot nemškim subniarinkam ozirom ma otežkočijo njihovo križarje-nje. V tem pasu so gotova plovna pota za ladje, ki plovejo v škandi navske luke. V krogih angleške admiralitete prevladuje veliko u panje, de bo jez min dodobre m pri izhod aovražnim potapljačan. z glavnih nemških oporišč v Kie u in Wilhelmahavnu, kakor jim , e podoben jez zaprl pota ako« Do versko ošino. V mornariških krogih iajavlja jo, da je Anglija z velikim uape. hom oslabila delovanje sovrešnii podvodnih Čolnov. Od 1. jsuuarj. do 30. aprila 1.1. je 172 ladij ušlo submarinakim napadom bres vsa ke škode. "Evening Standard" je objavi-la informacije, da je bilo pred kratkim v enem tednu pokonča nih pet eovražnih submarink, aaed katerimi so bile tri podvodne kri žarke. Washington, 16. maje. — Nem čija ne more več poeleti subma rink na plovne črte med Zdrttše nimi državami in Evropo v priča kovanju, da bodo operirale neo pašerie, bodisi pod vodo aH na po vršju. Vaake sobmarinka, ki at adaj približa trideeet milj daljavt patruljni ladji, prijavi avojo pri eotnoet, seveda proti avoji volji in patruljna Udje jo lahko lokali sire, ako o«tane potapljača dalj čaaa na enem meetu. Ameriške in zavezniške ladje imejo namreč iz najdbo, mehanično pripravo, k natančno osneči prisotnost tuj( ladje v bližini tridesetih milj. Tt. isvnstna iznajdba je v rebi še dal. časa ln rezultat je imeniten, kai dokssuje dejatvo, da je bilo zed • nje čaee malo napedov ne parni ke, a toljko več sovražnih .aub/na rink je bilo pokončauih. Poleg te ga eo ladje oborožene a posebnimi podvodnimi bombemi, ki eksplo. dirsjo z grozovitim učinkom ^ globočinl čim zadenejo ob trd predmet. Te vrste bombe so i poslale mnogo submarink v ko-eih na morako dno. Kajzerjeve potapljače imajo to rej vedno bolj težavno nalogo. Či se jim posreči, da pridejo neze-aledene na svoj cilj, se morajo po greaniti na morsko dno in tam ča kati napada, kar pa je zelo te • šavno. Vse plovna pota med Ame riko in Evropo so ne gosto petru-ljlrana. Medtem ao pe v roka! angleške in emeriške momariet nove iznajdb* proti aubmarinkem ki bodo ie bolj omejile delovanj« nemikih podmornic, Is ftvlee po> rošajo, da vlada v glavnih nem šklh aubmarinakih oporiščih veli ks panika vsled tegs, ker bl a« morali le dsvno vrniti celi Ira droni potepi je/1, ps jih že dene* tii. V morju ao našle svoj grob To dokazuje, da je zaveznišks protiofenziva na morju selo uo- VSI PRIDEJO PRID ZVEZNO SODISČB. SODNIK VZEL IBRIFU MOČ Edtrardsville, 111. — Sodnik Bernreuter je vsel šerifu Jenkln •u moč, da posove porot niške lun didste, i« katerih izberejo poroto, ki bo aodils Unčerje radi Hnčan ja nemškega podanika Ro»»ert Paul Pragerja Drle viti pravdnik fkreuber je predlsgsl. ds as šerifu vzame ts moč, ker je naklonjgn obtošsn*em Hodnik je ugodil predlogi. Taaoon, Arii. — Eden in dvaj set vodilnih uradnikov rudniških kompanij, uslužbencev in trgov oev i« warrenakega diatrlkta jc bilo aretiranih v v Bisbee na pod lagi obtožbe, ki jo je proti njim dvignila xvesna porota, ker so lani v juliju deportirali okoin,900 rudarjev. ■ Prvi je bil aretiran Orant H. >owell, posvetovalni inženir »helpa-Dodge korporaelje v Bia->ee. Zaporno odredbo mu je prečkal zvezni maršal Dillon. Zaporna odredba obtošuje are tirance, da ao na sarotniški na-(Hn oplenill ameriške državljane njih pravic ln kršHi 19 eekeljo zveznega kesenakega zakonika. Ker nI bil zvezni komlaar J. D. Taylor navzoč, so aretirane osebe ustavili pred mirovnega sodnika I. O. ITigha, kl zaatopa komlaar-ja. High je določil za veakega ♦5,000 poroštva in da pride dne 28. maja v Tuscou, Ari«. Zveanl aodnik Svvtelle, kl je oredaedoval veleporotl, je lnštrul-ral veleporoto, ds ne* izreče le obtožbe, da ao hoteli na sarotnlšk načk opleniti ameriške dršavlja na njih pravic, ampek da velepo-rota vpošteva, da eo ovirali l«vr-iitev nabornega zakona, ker ao lepartifali tndi mnogo regletri enih mož in fantov. Poiag Dowella eo bili aretirani. Arald Fltagerald Hhornfan, an-nerintendent rudniškega depart netita pri Copper Queen Conaali iatad kompaniji. tt, T. Watklna, rudar, biv. t nI maršal, vodja Lojalne lile v Bisbee. Kapitan H. H. Btout, superin endent žgal niče Phelpe Dodge kompanije v Dougiaau. Robert Rea, nadzornik Phelpe-Dodgavih interesov v jugozapadu Milea Merili, rudar, organisator Lojelne lige. M. J. Cuninham, blagajnik na banki v Biabee, ravnatelj banke Dougiaau, Douglaa In vest men t kompanije ln Bisbee-Naoo Watee kompenije in bivši peedaednlk zve-'e arizonsklh bankirjev. N. O. Bledsoe, šef zdravni-red enim desetletjem prelakavo škandala, ki ae je pojavil v aava rovatnik drušbah. ■Najprvo je predaednlk imeno val poaaošnega juatičnega tajni ka Frlereona preiskovalcem. Križarji ao takoj aagnali krik, da »reiakava nima drugega namena kot oprati krivioe. Tq je najbri vplivala na pre&ednlka, da je pl-aal mr. Unghesu, svojemu političnemu nasprotniku, da pravu-m c vodetvo preiskave. M. Hnghee je odgovoril na predsednikovo pismo, da sprejme. Medtem, ka ja uprava podvaela torake, 4» m preiskava Uvrši točno, pravilno ln nepriatramiko, je bila v senatu obširna debata predsednikovi aaktevl, da naj m Chambarlalnova resolucija Bav^ ne. V plamu, ki ga je naelovil pred sodnik na senatorja Martina, vod jo večine, pravi predaednlk, da bo ematral glasovanja m Izjavo aau panja v vlado In priparoča, da re-aoluelji Ohambarlalna oponlrajo vsi, kl saupajo vladi. Ko ja blo znano, predeodtaiko-va plena, ao ae voditelji Saaaakm-tor skrall-v pisarni senatorja Mar- Na odmkovl seji je bil sprejet predlog 3 prati I glasovi, da prip» roše modificirano resolucijo aa prelakavo, kl dovoljuje v te na-$10,000. Resolucija določa prelakavo produkcije letal in o-In oekrbniškega depart-menta, črtane ea pa v nji beaed e "In faake druge atvari, kl ae na nalaiu vojna.11 italijani potopili avstrijsko bojno ladjo v polju. VaUka kanonada aa beljgijeka-franooelfem obrežju bTaa^il mm " fronti. RBSOLUOIJA SA POVIŠANJE PLA0B POSTNIM USLUZ-0BM V SENATU. Valklagtoa, D. 0, — Senat je sprejel apimnembnl predlog k po. Štnemu proračunu, kl povišuje plačo poštnim ualušbefteeta. Povl-. ja precej podobno povišanju plače v MaddenOvetn predlo* gu, kl je bil v kongresni zbornici sprejet kot aamoetojen predlog. Sonetni predlog doloie poviša n ja le m to leto, medtem, ko Med-denov predlog etalno povišuj«-plačo. Razlike med predlogome Is-ravna kongreenl konferenčni od-bar. " Senatni predlog povišuje plačo m $200 in m eno leto poštnim u-redni kom na poštah prvega In drugege razreda, plsruonoAein v itu, poštnim urednikom ne šs> eznieah od 1. do 10. razreda. Ravnotakega pa višanja ao deležni poštni uslužbenci In uredniki, kl prejemajo nad $1.500 na leto. tTalažbenH, kl prejemajo $A00 na leta, dobe 20-odstotno poviša "Ja. Uslužbenci, kl prejemajo od $000 do $1,500 na leto, dobe 15. odatotno povišanje na leto. Ptemonole na dsiell, kl dostav jajo pisma « vosom, 90*6etatao Piaaaoaoše na deželi, ki dostav jajo pošta s motornimi voaml, 20-odatotno povišanje, ■sčeeao nastavljeni aH pomošnl prvega In drugega raarede prej siejo 40 centov na aro. SfcBUA JB DOBILA IMOO^OI D. 0. — SrMja je I ad emeriške vlsds $3,000, 000 posojlls Zdsj dolguje Zdru lenim države* $$,000,000 Vea dolg zaveznikov znaša $A,77f,-«0*00____ ambrioani zriu tri nbm-•bb broplane. iBim, 1, maja. Danea por^a-Jo. Ja je itelljanskš bojna ladja [»rodrla v avetro-ogrsko bojnt) lu-ko Pulj In torpedirala avstrijsko oklopuieo la razred« "Vlr«)us Unltla Oklopnlea ae je ^topila. Nipadn eo prieoatvavall tudi itn-ijanskl eroplanl, ki so isetrellli na tla dva evatrijaka letalca. 1-Ulijani ao ae vrnili bres izgub. (Avstrijska bojna ladja "Viri-bus l.t n lila" Ima tonažo 90.000 iu tisoč glav moštva. Enake veliko-Mi eo le tri oklopnloe "Haent etvan", "Princ Evgan" in "Te-getthoff", Ako je gornje poroči-o resnično, tedaj Je potopljena ena zadnjih treh ladij.) Hp^ Pari«, 16. maja—Ameriški vaj. nI atan v Franciji j« dr.nee izdal prvo uradno poročilo, ki m glasi t "Severno od Toula In v Lomni je artllerlja na obeh straneh zelo aktivna. Dva naša letalca ata danes sbila na tla tri nemška erepla-ne. Druaega ni kaj pofučati." I.ondon, 16. maja. — Parola ee, da je vea nemška flota zbrana v Kielu. (Ta braojavka morda anašl, da se nemške mornarlea - pripravlja ofenzivo na morja.) SmL. c«»ko.hsl| nje topov je trajalo val ur In vi. deti ja bilo tudi ognjena jaslka, kl m švigali v daljavi. Is Amater-dama tudi poročajo, da ja kila ell* lati kanonado na llalandakam. r rs d nega poročila še nI a kakem boju na morju, toda domneva m, da Je angleško brodovje ponovilo napad aa Oetend ali Zeabnagfo. Parla, 16 maja- - Nemški ero-planl ao v preJUnji noči poekueiii doseči Pariš, t4sla bUl m Ukoj odguani. Nekaj bomb ja padlo v predmestju. London, 16. maja« — Praneoake čete m všersj Izvršile uapeŠsn napad ne hrib št. 44 ss verno od gore Kemmel v Flandriji In Ugnale eo • vrelnlka la mnogih granatnih Jam na slenaenu hriba, v katerih m Je doslej trdovratno držal. Nekaj Nemcev je Mlo ujetih V nemškem urednem poročilu priznavajo, da so Preneoal prodrli v sprednja nemške šrte, (oda v splošnem — pravi porodilo — sa nI obnssel francoski napad. Ob* enem JaviJeJo I« Berlina, da oa. at« iajalovlle francoski nspedl sever-nompadno od Moreullla v Plkar-dijl. Topniška bitka je trajala veo noč. Nemške čete m včeraj «ju-t raj protinapadi« franemk« pozicije na sspadnem bregu A vref k I m jih Nemd lagublll prejšnji tlen, toda protinapadi so bili adrobljenl « velikimi Ugubeml m Nemre. la Parise poročejo a siloviti ar* tilerijeki bitki severno od Avre In direktno vzhodno od Amlsnsei ravno Uko divja IJuU kanonsda od Montdldiara do Noyona. Kljub Uma, da la traja topniško boie. vanje nejbujle vrste bllao teden dni, nI še not«negs znemenK da bi bila aemške infsnlerljs pri-pre vi jena ss naval, kl bl ana^ll ponovitev Jlindenburgove ofen-izve. Na mnogih krajih fronte, posebno v okolišu gore Kemmel pod Vpreaosi in aspsdno od Avre, kjer m Nemci nsjbllžje želeanlel Psria-AmlensCslsls, Js kilebtlvs f rekah uvesaikov. VeaU • prihajajoč otenaivi prati Lendos, 16. maja. — Neuradne porodile la Rima se glese, de se vrši zs avstro nemška fronto v Italiji veliko gthenje Jot la topov. (Daljs aa t. str, L kal) ■ • T"J • " PROSV "vifff^r' )VEH NAEO j vodi Amerika s svojimi zavezniki. Velike pravica mora zmagati. Narodi v Avstriji proti kajzerjevi nadvladi, toda Če ne bo p bodo padli zadušeni v lastni krvi. O «QfJ Ne ■BHMMH »a od ________________revoluciji v femčiji šeni nobenih znamenj nitijih ne bo, dokler bodo nemike armade »tale zunaj Nemčije. Vojna se mora torej nadaljevati, nadaljevati z vsemi silami in vsemi možnimi sredstvi. Nemčija mora biti poražena! Pruski militarizem moi* biti poražen! Kajzeri-zem morm biti pora&n! V te namen se moramo združiti in pomagati vsi mm napak ja«, o, jaz na, jas la ne! nI lepo, da tisti ceitttalni od v OHaagl, rn. *m L iior SRŽ. moli, kadar zvoni ange-I Ijevo čclčenje az namen SBZ. Ta-ljevo čaščenje za namen SRZ. Ta-jvidiš, je sramota za vee narod! _____Jaz pravim: Doli z molitvijo, d£v\ii UšoČe smrtnih so- tukajšnji Slovenci ahod, pozivu predsednika Wilaona, se ta dan praznuje kot prazn svobode bi na j se vrši spi kampanja za tretje vojno poeo, smo sprejeli n ji s ^m, wii «« dan ai rlapravlja tiaoče smrtnih ao ^j|na podlagi v nebesihvražnikčv. Med Poljaki že ne do-moči nc pn^akujeizn^fSHZJbite Intdl tMjš 31ovek ^ je S ko ni direktno v kajzerjevi slufbi, ^ « « «i-patiziral z Nemčijo. V SVOJ Avstriji, in oa di Dim vojna a juanuvu ~JJ, ^ ^ . ^ ghodu dQe 2f popularnejia, ni slutil, da v tistem trenotku stare Avstrije apriu l918( i0glluin0 izjavijaji f I M ___I • J. ..<•«! uiiunt Titnili I eo jo porodile \ časovne potrebe. Slovensko republičanako adruže-nje ni kaka frazarska orgapizaei-I ja, nego ona je organizacija res -nega dela in propagande. začetku vojne je bil velik del polj jskega naroda na atrani Nemčije, ker ao upali od nje, da jih oavobo-jdj ruskega carfema. Sedaj ao Po- ni bilo več. "doli « denarjem prikazuje ^Mkajzeriaw|^to velja tudi za U- da hočejo atati na atrani Zd Nemčija je anektirala Avrtro-OgrAo ^ fet^tj dali jo obdrži brez krvoiitja, je pa drugo vprašanje. , g„lotno in moralno pomoč. Avstrija je prenehala eksistlraU kot samostojna mo- njavij.mo, d. mor.wh narhija b£šJL» zadnjo soboto, ko je tat fe—»JSUfW burg v konferenci z Viljemom Hohencolernom sprejel ker le v porMU Nem{ije in Av nakt. Id vsebuje po Informacijah, katere je prejela ame- ,tro^>gr.ke vidimo «oi>o riika vlada, sledeče glavne toike: L Oj** aj^JJ. vež 2. miiitdrlstična unija, 8. carinska unija in 4. pripoznanje k J^^^om v .»gieik.m H- » »vtokr««., nego d. «1. -Ili___- .. JJtn.mth MltAti{k rtKoVl HfiftV L..J.. ui t* tivtnhZfli nafilll« ksizeri najmočnejše^ kapHaltema v - nJ e arma "—t T - east Sl aiejem poi^cau, u» ^ ' zakoni morejo biti teko pre- tukajšnji Slovenci zavedajo Vf »organski enoti Nemčije in nosti te orgsnisaelje, reaven - je pa četrte ustrojeni* da----—m—w w . Avstrije; to se pravi, da bo treba v Avstriji tudi v para- s»- ZaTMUdt amo M prispevati Av«ije; to ee prav. o. oo ^^^^.^"'" d^iov.,! po nrfih najbolj m grafih pripoznati poleg majhnega Karlovega velttaiwtva L h u ld(je a R z glavno Viljemovo veličanstvo oziroma vrhovno vlado) NOj „u*i m j* rf.n, ki m« Nemčije. Pr m BZ un ičije. Kari Habsburg je torej izročil narode v nekdanji Avstro-Ogrski nemškemu kajzerju. Pravzaprav jih je prodal pod pogojem, da si ohrani prestolček, ki ga Je zabela majati revolucija. Avstrija je pahnjena nazaj v nemiko federacijo ali "Bund" in je postala vazalna država kakor Bavarska; s&atka Avstrija je zdaj malo manj k6t nemSka kolonija. „• ' /r A-v Nemški vladarji so le formalno zapečatili, kar so že davno izvriili. Avstrija je izgubUa stojo samostojnost kmalu potem, ko je pričela vojno. Armada je bila pod nem&ko komando; avstrijske čete so služile le za zadnjo stražo v okupiranem ozemlju, katerega so prej pomandrale nemike armade. Ravno tako se ni smelo ničesar iavršiti v političnem in gospodarskem oziru brez dovi Berlina. Cemu tofej te komedija? In kajzer je------ 41 Ako ie vodim konja ta uzdo, zakaj ga ne bi zajahal in pognal kamor hočem?" Kari seveda ni vpraftal podložnih narodov, kako jim prija njegova kupčija s kajzerjem. Iz Švice poročajo, da j« bila dunajska vlada v stiskah zaradi velike notranje krize; nezadovoljnost med Cehi in Jugoslovani Je priki-pela do vrha; delavstvo se punta in revolucija nepre ' homa kaže svojo krvavo giayo. Karfse je ustrašil. Njet tron Je bil v nevarnosti in zato Je vso odgovornost naprtil kajzerju, čei on naj ima vse skupaj in gleda naj, kako bo zaduiil revolucijo. In zdaj poročajo, da pojde črna vojska krotit rebelne mase v Avstriji Pruski groze sestradanemu in mukotrpnemu ljudstvu. Toda pruski bajoneti gor ali dol. Kari lahko dela račune s Viljemom, ali naia trdna vera Je, da se bosta oba zmotila. Najbolj smeino je, ko so sklenili, da je pakt med Nemčijo in Avstrijo veljaven petindvajset let Kajzer ima ie precej vere v svoje kanone, da upa na obrtanek ' svojega despotisma ie četrt stoletja. Toda podložna ljudstva ne bodo čakala toliko časa, kajti petindvajaet let železne, imperialistične pruske vlade lahko popolnoma uniči manjše narode in satre demokratične ideje Ba eno rtoletje. Rojaki! Slovenski delavci v Ameriki! Nai narod v stari domovini se nahaja pred obupnim bojem za življenje in smrt Avstrijska vlada ga Je prodala in izročila bajo-netom najhujšega sovražnika svobode te čkrvečanrtva. Pijani kajierjevi hlapci bodo morili v slovenskih krajih kakor more v Rusiji. Nikdar nt ie Ml boj bolj oprtfHčea proti tiranskemu .kajierismu kakor Je danes — ln te boj et prav pošteno "oštel" pri moji gitacljl za S. R. Z. "Ne, tu im tvoder, je dojel, toda mojega h na ti ni treba podpisati." Na mi je prepeval še dolge 1 toda na lavretanake, kajti on smatra aa naprednjaka. Moje' kritosrčno mnenje je, ako ji č vek v resnici napreden, da na skrtval svojega imena, aH ee s moval priapevati nekaj centov dobro atvar. . Dodobra aem prepričan, ako d bil nai rojak v reaiitol pozvan i a boj za iittereee proletarijata, i na ekmo skril avojo ime, nego tu 1 avojo oaebo spravil v varno zi . vetje. Litanije našega rojaka šo t lata obupna jokavoet, ki je na, -boljša orožje demagogije. Prlpr h viš ee na boj, upanje imaš v pr i-vičnoat svojega boja, pa ti pride človek, od katerega sl upal po či, toda on ae ti pomilovalno a hlja, češ, kaj pa boš napravil ai aaj vendar spoznaš, da d maji« n in alaboten, brez vaake moči in t h pen bo«, kakor hitro at prikaftš v boja. | Tako nekako jo sororil tu4i naš rojak. Kaj hočeš tš, ko ai prh-ti drugim Uko neanansko maj Majhne eo naše deželice, ti aki narod pa je najmanjši narodi Torej k-e-e-J h t-i-i, ko ai tako majhen in ala fmja t.k.ga .Utem. ted.j p. .tgrokr.j.k« 81o- g?1,*?..T ^U^J*.o napovedale boj avtokra- ITv!? ~ "tt- «»W2k. repnbllfanako ^ J ^'tIA JZiČZTvZ Jmhnj* M. namen pomagati odprav.l. TI««, pomtalekov vam v doroovini d„ njo. bodo navedli. Pri tem vam bodo „, lA„ „,„,. t avojih aanjavili moiganih aava-l«^ woW® b,..Mof ova< t taboru. So ljui glasni so, ki tn jali druge načrta, ki so baje edini, | so spooebni rešiti človeštvo. Ta-.. ljudje ao coklja napredka ravno tako kot idjvečjl nazadnjaki, visnosti. Da bo farnioč toliko iz-lf datnejša, je treba eodelovanja " I vaah ameriških Slovencev. Pridružiti ae moramo vai in raaVM našo Sm^k ^^ *Beveda treba »m aa napredek. Organigaeiji SRZ. sledeči predlog, če bo našel dovolj podpore: Da ae vatreše vaem av strijakantom, ultra radlkalcem, nemčurjem in ostalim ljul)iteljei i suženjskega sistema, naj centralni odbor izda posebne, velike plaka tako delo je aeveda treba moč-atavlm pa, K ""C!"!^ rTJSLT^vS1«^lsSM»riJa Slavenakega republi-^L o ',^ 4anrii«ga bratenja, priatopl va- nU. narodnoat. V plakatu naj ^^LlTJ^ W delovati bikom. gatl nemško-avatrijskl aam! Ali pa val, da je to militai spi« mogoče t Ta militarizem ja še dJMTslir la agrajon na m podlagi, orfanlairan v najpoi nejšem smisla. Pomlali, imajo pove, a katerimi streljajo ia Bdr-Kt Pariz, (kdor trdi to, nisan nobenega pojma o eunljepisla. Topov^ o katerik aa poročali, da bondmrdiraja a njimi Paria, tt» bili oddAl>ni 74 milj ia ataUJlS bliao Leona v FranrijL Dotičn nemški topovi ao ee nakajall Si franeoakem oaemlja, ne pa v B4r-llnu. Franeoake baterije ca uničile nemlko toptfve in Parit l*a sedaj pr»d njbnl mir. Op ured.), potem se pa pojdi a njim! borit. To aa pravi, la bolel, le pojdi. venci amo v stanu, da si jo vstva-rimo, samo če hočemo. Rojaki,- kdor le ni, naj pojde na delo, da Baa veliki šaa ne bo dobil nezmožne ln nepripravljene. Če je v vaši naselbini lokalna or gl prijatelj, in napravi ai trdne Oilovati John Reven. ba skriti aamo imen, nago bo po -t robno, da ae tudi vai oaebno po -skrijemo v varna zatišja. Saj vi-. dite, da ni nič a nami, le manj pa ™*nl> f*** ~ Do » našimi rojaki v domovini! Naša fakU, nazadnje sem pa le priča- bela Ljubljana ja mrtva! Kar M ^ jfr* * SEulfi g še Sloveneev v Ljubljani, ao val Slovenskemu republičan^emu zaverovani v apsnje s škofom Udmienju, Mirili sem že, ds «a na vred. Tistih par slovenskih ka - K mi P^^"® ^ko\\ko tu- v« bi trgovin ao iad*j»iaee raa- 2 bili Nemci, torej nam ne kaže * j« ki nam Predalina ves drugega, kit da - lopo mimo po- jMg ležemo in umrjamo, pa bo konec delovati v gibanju HR/,WJ alovenakega naroda. Slovenskega republlčanakega Jaa umaknem avoj predlog! W podpirati vmk demokra-SlovSl ae narod, četadl majhen.) tično mlalSil Slovence, ne gledg kl jo poln odporne meči proti evo-ies^llj jim aatiraleem. Kot v vsakem na rodu, je uali med nami najti pdl no ljadi, kl ne čutijo v aebi niti iakrioe bojnega raapolo^enja, najmanj odporne aile. Vse, kar tirno prida, prt* pravijo taki tfedj. drainiee vemko ali #tfMčno SER. raa ne Ala nlkakih obljub, trnla uapebe je še doaeglo Ne bodimo tako malomarni ki lo- eatanovitev po-ega repebllčan- ker znajo magogov. ljudje ',kl smatrajo vsake volit v državne ln lokalne uprave potrebne. Oni bl najrajie vid« da bl bil en cesar (nemški um da,) en bog in ena vtjri. Takil dje res niso vredni, da tlači zemljo, tisto zemljo, za katere svoboditev je dalo tisoče in tid če prčdnlkov svoje življenje. ? hajati bi se morali kje v kaki kraju, podobnem Slbirfji pod c jevo vlado, kjer bi občutili sladkosti reakcije in avtokrse jKmerika je šla v vojno nt u da okupira nova ozemlja, nego pomaga k porazu avtokracije, pdetajala vedno bolj okrut tem boju moramo sodelovati di mi, ameriški Slovenci Zmaga pride gotovo, ne j ga avtokracije, nego £raa|ll mokracije ln to tudi v defe Nemčije in Avatro-Ogrsks| tem bomo lahko ponosni na a delo v zavesti, da smo k pori avtokracije tudi mi prip°m« po avojih močeh, najsi bodo « riški Slovenci ali oni v domor Vae ae probuja, narava in veštvo. Celo Minneaota, pr« valed svojega mraza, je pn«| marljivo'gibati za SBZ. Ali bomO mi zadnji1 Ce bomo M dalje spali, potem sploh ni rt no, da amo na svet«, kajti od di, ki samo ape, in tistih par Ito'bde, samo kritizirajo ln dajo delo drugih, nima flovd nobenih koriati. Minerali i,. ■ t UETIIIOA UEEPEliTVŠ J. O., Oamp Utrla, WaA Dopisov ia taborišča ne priobčevati drugače, kot če so gledani in potrjeni od vojl eenzure. Val dopis nima česar takega, ksr bl m** kakšne vojaške veeti, tods as s^rTpsrc.^ smo nI sme biti zapečste.»o njem lahko napravite> w "for pablieatlon". V voto-i borEču imajo ljudi vaM« pnue, pms, i»r»v«jv 1 eFf1 T---\ . T ah Toda oni niso odločujoča moč. 1> Ukepi »dn^nja., AU mokraeija nt odvisna od takih kolonija w £» ^ ljudi, nego od ljudi, kl ra taved-ln^ W » fe^^ffij^ čvekačev, k) nam favt i nftevda predsottA B- ubdi, nego oa ijnai, ki se zsvena-in^ sls *m> jo, da so ljfldje. In kot taki zahte ganizaeije vajo enakopravnost f državi, šVo-bodo zase tn aa dtnge Ikava. tiMIUa več tistih isjo avoje trhla poataja njegova atavbs dohen ja tlatemn bogathieu. grsbi k«pa-pramo*enja. me«in ^lilpropn bi sdravtl svojo beleeen, pri tem | hodil pa tako oslabi, da pofine Ko bl kaj ser priaatf! miravne pogoje za «ML oš pole« av..j. vojni,'kl nove lapra- organlaaeije I la le sa radfveHM f Ameriki pm^bao SflSa« iavliane Ml V zorja, Er USBSmjo ke Kdor pa noče ^"JAJ Ao, lahke pl^^ ^ mi bomo dopis pttredl1^ aki jezik. Toda todi^P^ angleščini, morete u, i'uk p. w»« if' ■ \i Dlt JO8. V. GRAHEK sdlni slovenski sdravnflt In rsnoostdPe l'šnnylvanljl. Mrsvi vs* otsošje, ftsaske Mi molke bolsznl. Uradu« ur« «o 110 ure sju-trej do 2 ure popolden. Bsll Telephuiie Oedsf 8810. Pershing bo poveljeval f T Uvezniškim Mis. tukingten, 1«. meja — Oe-uril Pershing bo kmalu povelje-nl todi francoskim in angleškim ki bodo fcrigadifane c atne-rtlktai enotami. Brigade, ▼ kate-A4a reč Američanov po številu pkkor Angležev in Francozov, pri-I kjo podfvodstvo ameriškega ge-|**li, medtem ko bodo brigade Minnjlim številom ameriških vo-jdov dodeljene angleškim in hseodkim poveljnikom. L u mU Wuhingu», 16. maja. — Da-IJJls lista izgub vsHauje 01 L IZ* l«rAs so porasdeljene: [r® ml J® nbitih v boju, «tir-U»ttmriiza ranimi in drugI P* "M boleadf' eden je smrt-Ponesrečil in eden je umri iz Wpnl vzroka, štirje so tefko S"" j« lahko ranjenih, 18 mo* *P0nj, daj. ne drli ee tako prokleto klalo! . . Martin ue ntreae. 'Ah, te nearečno sanje! — Proklete sanje 1 — /ekaj nima mirn vsaj ponoči. ko je tniden in počitka potreben * MergeSe ne re prev ničmer — ln 1 o ni naj enkrat sablje v glsvo. Nihče ne evetn ne ve. kskor edini Mue Ah. Muc! Odkod je Bog prinesel tega človeke? Psdel je kskor t nehe ln rahavel vao drulbo Vee je nekem ošivelo in ae ■mejelo, ko je sečel hriti norce it vaeh ljudi fo jih pitali a hinsvel. Ali msr niso hinsvel? f"emu _ spotikajo nad njim, ko nieo sami niš boljši f... Tako js rekel Mue — in fant ima prev. Lep hs prijazen večer je bil . , . Sle eU skupsj v "Narodno gostilno" in tam ga je Muc sssnanil s Me-riško . . j, Ah — Marička! . • ,Kam pa greva no-eojt .« . Kam? • . . Na Lake Vlewf . . . O, net — ne l — tam ni saU . • . Pojdiva rajša v cerkev, ne piknik, kemorslbodi . . . Lepo in sladko je v tvoji bližini, Marička! . . . Veš, jaz aem bil teko sam, da ai nlsam mogel pomagati ... AS ne bi šle ne plesišče, Marička f Tam, kjer je grbsati Me-U. On sna lepo igrati na harmoniko ln tla so tako gladka . . • "Huj, Peter, beži, belil 8treljaH bodo, stre * Ijall . . . Skala bo padla, pa te bo ubila, beži!... Vrag--" Martin plašno odpre oči In mm ga spre-leti od peU do glave. ' ' mm ' «*> ""V mm,., .r, .;> * 1*» Drugo jutro je Martin vsul e težko glavo, in ko je svečer prišel is rudnike, js pisel ženi v eUri kraj, da je hvalabogn zdrav in drugače je vse dobro. Denarja pa topot ni poslal. llAimrATjn PROV^foRJI U- Slovenci, Nemci L t. d Ng STANOVI SVOJI UČILlSCR. ferenei ae je marsikaj raz, lvalo in vsak aeatopn* j^1 I profesorji" na raznih učiliščih sol govoriti pe/SS •^dalS? bili odpuščeni, ker so ee uprevite- kom Wilsonom, kskor t drf«7 ljem univerz in učilišč zdeli njihl sakladničerjem McAdo.^S neuki preradikalni. Ti profesorji prošnje teh dveh mož 8Ino ^.J ai • n.wi ut ^ na ee- 80 ** n»tstK>ve svoje uči- bili vai lojelnoat ter podpirati (NMitUmnK) v politični to narodni ekonomiji. '»e demokrati*«, ■T1 ^tl Med ustanovitelji novega u«U- V imenu Blov«™,v f* k J Strtig.Llk »n. .vrf.no ^ljubil kom« priM PJ-^etaU, I«J. v Jf P f h{i TO[. narod n. to »o.ulv T. Pk7 « ^ Whi.oeyja, H.rb«rt Orol- - Pregovor pr.vi, d. iti mogei •»^r.«"«"","* , urednik liata "N.w Repubiie," dolg del., kar je tudi resnica aton Chur- •« pa pri nas Slovencih kaj ■v teiu oziru P™i, da obljuj ___ U.:u Hnr.nre.la vi1)', ureanrn uaia «ow nepuuuc, ir^a ——, —r je tudi resnica IJ burgn v M*k. MhAVAOSO aLBDI.' Po osemlndvajeetih dnevih mučnega položaja je Martinu zmanjkalo slavil. Porabil je vss in zdelo se mu js, de je boljši Kožni izbruhi so nekoliko odnehsll in bolečine, v zgi-bih ter glavobol ga ni več toliko nadlegoval kot prej. Martin se je rszvesslil. Zdravila torej pomagajo. Bil je prepričan, da bl še bolj pomagala, še bi se ravnal dosledno po navodilih, ali to ni zdravnikova krivda in njegova tudi ns; pripksti jo mors razmeram, katerih ne more iz-premeniti. Martin je pisal zdravniku, kako ki kaj ln g« profil nadeljnih zdravil, selo dobrih zdravil, da čimprej ozdravi. Ni bilo treba dvakrat pisati in prositi. Dobil je odgovor, da so zdravila le ne ppti in jih dobi kakor prvič proti povzet jn. V par dnevih je Martin sopet plačal dve najst dolarjev in ekspresnino, v svoj kovček je pa ziklenil nov savoj kroglic in tekočine v ate klenicah. Bila je ravno Uke reč kakor prvi mesec. Martin je na akrivnsm zobal kroglice, na-eejal kapljice, pil vodo na velik sasmeh domačih v hiši in požrl marsikatero pikro bessdo, ki je bila bolj grenka kot vee kroglice ln kapljice. Kljub temu je pa molčal, trpel in jemal vae ss zasluženo pokoro. menitejšega vladarja in če sije aolnce zlatih časov. Vzroki zmr eenja in sovrsštva so najrazličnejši, marsikje tndi že nemirna kfi, ki povsroča, da upornik ne more brzdati samega aebe ... 'i In na Danekem je bilo sa Vel-demarovih časov Uko. vladi, da dane obljube tudi LJUBOSUMNOST ZAKRIVILA ^polnimo UMOR. > |, c«ni®ni rojaki, sedsj čaa, da ae izkaiemo naši novi d Johnstown, Pa. — Tuksg so a-|®®vini P^rtvovalni in lojali retirali 20-letnega Berkenbuaha ®k,uPno m *1(^no nastopimo na obtožbo, da ie natreUl svojo »^»P0 »kronmih moč ___tAko , 18-letno ženo Marie. Po izjavi po- \n ye™? P»triotizm. n| J Wnik ie preganjal Heije je Berkenbuah oddal štiri 11 n* 2e njegov prednik je freganjai| ^^ Jn- ,Mnn Wn ^ Maraikdo izmed vas žKi 8 .vo v novi d iu uravum m u«au pnjoicijicu. n » tmeli ate dovolj ])ic|)ric Tod. .trie V.ldem.r M ni Ml Berkenburi, j. i.j.vil, d. j. niti JSrnib dni to M _ Sttri da'ie n»ju-1AMKI ŽELEZITIČAKJI Doli^j^ikakor In zdelo se mu je, aa je noju MVT.VA »wv> >*raclJ0, imate dovolj jasne dok godnejša prilika kraljeva svstbs,! BB POVLANO MEZDO ko nikdo ne misli ns nič druzega kakor na to, kako bl vživel vade- ue. •. . . 1 lESiSESrSJESS ,.m|j« Mas d. j. a L» njegov preuiu* jO - - JMarsikUo izmed vm in ».tiral ropanrtvo, ki je we bre- "««lf." »vojo šeno, ko je «^ela gov. in v« vode okoli DU** imeli .,. dov delalo v najvišji meri nevarne^ P1"'"^".^"^^.Jnj., kakino življenje BS| r m ni M »"kmibu.h je ttj.vil, da je bil L ^ držaj , ' J je rveral «|«»>no 1j«bo«men na Wojo Da ^ Jf™ g** kratično vlado, kakor pod sut k racijo, imate dovolj jasne dok ze, kajti marsikdo jo je popih Wtaudp«, Man - Ofibdttinl - 11M TT -.a TJTT . ali priromal hitro zopet nazaj, ? ... . iS^ Lm t i, j® da Amerika h Našlo se je tudi nekaj propalih drugI feleznišk ualužbenci na ka-L ^ nekdaj demokratWni ^ duš, ki so se za judeževe groše ^dakjh železnicah dobe v nekajl razpolago> ampak Mnj ^ razšli v vee kote danake dežele, J®dmh povišano mezdo, da bo ona- morali naii ppedniki krvavo h da ibi naščuvali k uporu ribiče in mezdi železničarjev v Zdruie-brodarje . . . Needen izmed Uhdržavah za enako delo. mol je že tako sahrepenel po ne- ______ ijem življenju, ko je *e bre- VŽIOALIO« NISO ZA OTROKI, Tako ao tekli dnevi in tedni. Gerki dnevi ao ae umikali in prišla je jeup z orumenelim lktjem, e pogostim in dmernfcn de-levjem* pusto meglo in z mrzlimi vetrovi^ kanadskih šum, ki navadno oananjsjo zgodnjo zimo na gornjem michlgstiskem polutoku. Zdaj-pazdaj je solnce prodrlo obok megle in posušilo blatne steze neokrog rudnikov, k! pk nieo bile dolgo suhe. Ispremembo vremena je občutil tudl,/Mgrthi. Nič več ni bilo prijetno hoditi v gosdič sa rudni-kom in uživati zdravila na samotnih prostorih. Ob večerih je moral ostajati doma, poehiieti večni pogovor ln prepir o delu v jami, gledati, kako so t overitt praznili steklenice in prenašati prezirljive poglfcde, katerih se ni nikoli manjkalo. Včsslk mu je Ulo tako hudo, da ss ga je lotile nepoštene islji| ds bi umrl. Strseel ee je Martin ob tsfcft misli, kajti pomenila js velik greh, ali bridko js čutil, da ji pritisk zunanjega položaja močnejši, kakor njegovo notranje raspoloienje. Minil je drugi messc in s njim so zopet potekle zdravila. Martin ss je skoraj jokal, ko js pisat "Specialistu4> v Nsw York, de mu topot ni nič bolje. Rotil je "ljubsga gospoda zdravnika," da mu mora poslsti boljših sdravil, ker je o sedanjih prepričsn, da mu ns bodo pomagale. Preslaba so U sdrsvlls sa njega; če bi doma lsiel in po-aedal bres dsls, bi mords pomagala, ali tako, ker mora teiko delati v rudniku, js treba močnih zdravil, H kaj zaleiejo. Tgko Je mialil Martin kt pisal. V odgovor je pa bil pošteno oitet. Zdravnik mu je odpisal, Čemu de potrebuje doktorji, če je sam tako modsr, da ve, česa mu je trebaf Zdravnik vs vendar bolje od njega, kakšnih zdravil mu je trebe, kajti sate je štodlrd ln priča tega so tisočerns zahvalna pisma od hvaležnih pacientov, katere je ozdravil. Zakaj mu ns zaupa ln potrpi t Noben Človek, ki je imel sifilis, ni Is osdravil v dveh mesecih In on, Martin, tudi ne bo, pa naj se Is Uko repenči. Pravzaprav bo slabše: Čimbolj je bolnik nesenpljiv napram svojemu zdrsi iiSne, nezadovoljen, čmeren1 ln siten, tem msnj bode pomegale zdravila Ako so sdrsrvils pomagala tiaoeerim dragim, sekaj ne bi njoraT De — tafcaj ne bit Martin je prečHal piamo ln prečltal zahvelne pleme, katera ssn je poslal "Ipeeklist" s pismom vred, ds prepriča nevernega Tomaža To je pomagalo. Pisma so bila polne vroče kvaleinoatl arečnlh ljudi, ki ee kili rešeni težkih ln grdih bolesnL Kdo naj dvomi, da te nI resf "O Bog dsj, ds bl jas mogel Aoraj pisati U-ko pismo I Veliko leple bi ss sehvsin." Meri in je gledel akozi okno ns pnsto trato In v duhu je čital zahvalne pismo, ki ge je spisal on, vee srečen la sdrev. Kdaj bo U, kdaj t Na ekspresnl postaji so ga Šsksls sdrsvlls ke» kor po navsdi ln Msrtln je sopet odHel dvanajst dolerjsv In tiste rente. Ne prvi pogled je spoznal Msrtln, ds mu js zAravnlk poslal revno Uko rel kakor prej. Kaj es hoče t Res je bilo neumno od njega, da je zahteeal kaj dragega, kakor de ve bolje od zdravnika, čese »n je trebe. Doktor le ms, kekšne sdravila ao potrebns za to in niega je trebe poalušstl. (Nadaljevenjs sledi.) ttdsnjem w . . govih po noči in po dnevu vlada lo Kvo gibanje, ko ao tli ladjice aamo švigale eem ter tja, ko so na ladjicah vozili gromade najdragocenejšega blaga, katero ao prodajali za pojedine. Ribiške ko-če na obrežju Velikega BelU so Sls od pradavna zavetiš&č tlbo-petva . . . Zs poslednjih let pe se je vse izpremenilo . . . Brodsr-jj so sedevsli z ribiči pred kočami: vpirali glaVe ob roke in gledali s očmi nepremično na* dvigajoče, kipeče in peneče ae valovf. tn sato je ne obrežju povaodl vse vaUlo f odkupljeni so izborno vršili fivoje poslanstvo. "Skof Vsldemsr vam odpusti vse davke, od ribištva ne bodete plačevali ničessr, povrnejo se vam sinil «asi, ko je vladala v vaših kočah blaginja, o kateri se mlij šlm izmed vas niti ne sanja . . "Za pokojnega kralja se je go-dilo dobro samo vitesom po vtr-jenih gradovih, in kako vam, od govoriu mi, kako vam?" "Hudo . ... selo hudo!" Ribiči na assenskem obrežju so odgovarjali kakor is enega KrlAjj Spominjali so se nerodovitnih let ln skoro vsekdanjih vlhsrjev ki eo raslhrall besneče valove daleč po pokrajini . * . Kjer eo ne bogovih strmele v zrak visoke skale in se na njih temenu črnile koče, so bile pometane v brezda-nje vode . . . Holeč ali nočeš, morali so ss nekaj časa sapuetiti tul kajŠnje obrežje, ln ko so se vrnili eo bltt siromaki . . . Boise Ml v. zspsdnl rm*"** Zs torej priporočam «s -to kjer m javnosti, de ss vstsnovi sks Ameriške Pstriotlčn* Z" Slovenski Nerad ed 7. marca peroše, di je po nekaterih krajik ne Dolsnjsksm zapel pol metrs debel «ssg. Ves promet js vsled selo oviran. V Kakor jO vtodni dspertment povabil ▼ Ameriki katere j" HlovJ® Poljeki, Izvolijo nsj si jo ne aeHn ki jkn nsJMJJ Delovanje pod enim 1 tss peveod bo Isselo vel.k plivaVk^ps Pl Kedor si želi ^jHjJJ "Slovenske Ameriške P« ; Zvees", naj se 5 stih. . - t*