275. številk*
Ljubljana, v četrtek 29. novembra 1900.
XXXIII. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in i*aanuu>, i»r velja po posti prujomau za, »vstro-ogrske dežele aa vso leto 2B K, M pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafla poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoW frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj .so blr-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 6L 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla . koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času pcnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
11
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta . ...„!!•— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta ...,.„ 13-— I En mesec . . . ,, 2-30 tCs"   Naroča   se   lahko    z   vsakim   dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. 02" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda".
Državnozborske volitve.
Volilni imeniki.
Naši somišljeniki so storili veliko napake: zanašali so se na poštenje klerikalcev in niso pomislili, da klerikalec slepari in vara, koder more. Tudi nekateri klerikalni župani so pri sestavi volilnih imenikov sleparili, kar se je dalo. Dasi so dobili točna navodila, kako morajo sestavljati imenike, so vendar izpustili vse polno naših delavcev, čeprav se isti nahajajo v imeniku občinskih volilcev. Ti klerikalni poštenjaki so našim volilcem torej volilno pravico ukradli in to vedoma in prevdarno. Menda so dobro preštudirali tisto brošuro, ki jo je spisal dr. Šusteršič, katere pa ni predložil cenzuri.
Naši somišljeniki so reklamacijsko postopanje zamudili za volilne imenike, niso gledali, če so naši vpisani in tako je prišlo, da je bilo vpisanih vse polno klerikalcev, ki nimajo volilne pravice in izpuščenih vse polno naših volilcev.
Končno besedo glede sestave volilnih imenikov ima vlada. § 26. državnozbor-skega volilnega red* pravi:
Der zur Reclamationsentscheidung berufene landesfürstliche Beamte hat binnen 24 Stunden vor dem Wahltermine etwa nothwendige Berichtigungen der Wählerliste von Amtswegen vorzunehmen.
V smislu te določbe bodo torej okrajni glavarji lahko še tudi po pieteku reklama-cijskega roka popravili imenike volilcev. Treba jih je samo opozoriti vsaj na najbolj kričeče slučaje, na tiste, pri katerih je očitno, da so klerikalci volilne imenike iz hudobne ga namena napačno sestavili, iz namena, da bi našim volilcem ukradli volilno pravico, v katerih slučajih ima vlada moralno dolžnost, da uradoma popravi imenik volilcev.
* * *
Pozor — volilci.
Zdaj se dostavljajo volilcem glasovnice in legitimacije. Naravno je, da se je pri tem primerila marsikaka pomota, saj je na tisoče in tisoče volilcev. Opozarjamo vsacega volile a, naj pogleda, če je legitimacija pravilno spisana, zlasti, če je krstno ime pravo. Škofov list je surovo napadel uradnike, češ, da so nalašč izdali napačne legitimacije. To je pač popolnoma izključeno,
a mogoče je, da se je primerila kaka pomota.
Zlasti naše agitatorjeprosimo, naj obiščejo volilce, in naj pregledajo legitimacije, če so pravilne. Tudi naj pregledajo glasovnice, ker hodijo duhovniki po hišah in popisujejo glasovnice. Koder so duhovniki popisali glasovnice, naj se prečrta ime klerikalnega kandidata in vpiše ime narodnega kandidata. Zapisati je vselej ime, stan in bivališče, torej „Luka Jelene, učitelj v Ljubljani" — „Ivan Božič, posestnik v Po-dragi" — „Franc Zupančič, posestnik v Rakovniku" — „Ivan Globočnik, posestnik v Dobravi pri Kostanjevici" — „Gustav Pire, ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani" — „Josip Lenarčič, posestnik na Vrhniki."
To je nujno potrebno, ker ime samo ne zadostuje.
Takisto je potrebno, da narodni agitatorji večkrat r e v i d i r a j o popisane glasovnice.
Kdor ni dobil legitimacije ali je dobil napačno spisano legitimacijo, naj se takoj obrne do c. kr. okrajnega glavarstva in zahteva pravilno legitimacijo.
Tudi kdor ni dobil glasovnice ali jo je zgubil, naj se obrne do glavarstva, in naj zahteva drugo. Glavarstvo mu jo mora dati.
Ponekod se dostavljajo volilcem že popisane glasovnice. To delajo klerikalni župani. Poroča se nam, da je neki klerikalni župan nesel vse glasovnice v farovž, župnik jih je vse popisal, župan pa jih je razdelil. Kdor je dobil tako glasovnico, naj dotičnega župana in župnika naznani sod-niji. Nasproti pa sme tudi župan popisati glasovnico, če to dovoli dotični volilec.
Somišljeniki!    Agitirajte neutrudno.
Nasprotniki delajo noč in dan, z vso silo,
z vsemi sredstvi. Posnemajte jih, zakaj od
dobre agitacije je vse dvisno.
* * *
Dr. Šusteršič — kcrajža. Z Dolenjskega, 27. novembra. „Slovenec" poroča, da so imeli pred kratkim v Št. Janžu duhovniki in dr. Šusteršič shod. Ta shod poveličavajo. Imajo prav, saj dobro vedo, da bodo v Št. Janžu tako pogoreli, kakor v drugih krajih. Tam so mej kmetovalci veljavnejši možje, kakor pa kak župnik, ki je mirno gledal, kako je pred kratkim še njegov kaplan svinjaril, da so ga potem žandarji morali pregnati. Bomo videli na dan volitve, koliko je Šusteršičev shod pomagal. Pa jedno je važno pri tem shajanju. Duhovniki in njih tepeni general Šusteršič se ne upajo več sklicati shodov na kakem, vsem volilcem pristopnem prostoru. Mirnapeč, Št. Rupert, krška brca oljnatemu župniku Schweigerju in zmaga v Trebnjem delajo pač strah. Kaj takega res ni za živce dr. Šusteršiča, ki je lani pri volitvi v kmetijsko družbo v Ljubljani tako hitro, tako sramotno hitro bežal pred kmetovalci, in ki je v Mirnipeči strahu skoraj jokal. Še svoje klerikalne barve se v Mirnipeči ni upal pokazati, ko ga je kmetovalec Alojzij Novljan vprašal, Če nosi farovške verige, ali če je prost mož. — Dr. Šusteršič, vi ste strahopetna narava. Glejte dr. Tavčarja! Ta je šel na Ponikvo k Slomšekovi slavnosti in je razvijal tam svoje misli brez bojazni mej mnogobrojnimi kmetovalci. In v Trebnjem je Sel tja mej vaše pristaše, in ni se bal. Vam dr. Šu-
steršič pa se hlače tresejo, ko zagledate kmetovalca, ki se vam z daleč ne odkriva. Ti časi odkrivanja so minili, dragi gospodič, kmet se zaveda, da on vas, in ne vi njega redite. — Kmetovalcu se najbolj studi mož, ki je strahopetec, ki se pred njim v farovžu skriva. Prava reč bi bila, če bi vas kje je denkrat malo trdo na cesto vrgli! Moško, pogumno se braniti, dokler gre, to impo-nuje kmetovalcu, vi pa bežite kakor zajec, če vas kdo postrani pogleda! Kmalu se bo reklo, da je dr. Šusteršič strahopetnost v generalni najem vzel. Kdor mestni človek hoče mej kmetovalci kandidirati, mora imeti korajžo. Vi dr. Šusteršič je še toliko nimate kakor kako staro babišče. Kje bi tudi korajžo dobili ? Vi niste kmetski sin. Za umazane stvari se potegujete; duhovniki vam dajo zaslužke, vam delajo mej kmeti propagando za zaslužke. Vemo, da se časih spominjate, da bi lepša bila druga pot. — Kot mestni otrok hodite zdaj med kmete, ki začnejo uvidevati, da so bili dozdaj ogoljufani po svojem duhovenstvu in le po istem. Umljivo je torej, da se šele varnega čutite mej trdimi farovškimi stenami, ali v tem se vendar zrcali vaše strahopetstvo.
Pa naj kdo zanika, da niso letošnje volitve na deželi najzanimivejše, kar smo jih še imeli. Proklinjali ste raz leče slobodno naše časopisje, ošabno ste duhovniki nosili glave pokoncu, in vaši plačani posvetnjaki takisto. Prepričani ste bili, da se naš ponižni kmetovalec ne bo ganil, ko pridete ob volitvah k njemu. Ošabno ste izjavljali, da postavite tudi v mestih svoje kandidate. Res ste komandirali kmetom najslabše kandidate, katerih si je misliti za kmetsko zastopstvo, a najedensrat so zaplamteli v Mirnipeči, v Št. Rupertu, v Krškem, v Treb njem kmetski kresovi, in strah vas obhaja, da si brišete pot s čela, kakor ubogi župnik Bergant 11. novembra v Mirnipeči, ki se je moral preobleči, tako je bil moker skozi in skozi! — „Narod je naš", ste ošabno klicali, pisali, in narod vas danes meče na cesto.
*
Shod v Vinici.
Iz Vinice, 25. novembra. Pfeifer je prišel s svojo gospo sem na shod. Sklical je shod župnik König. Zborovališče so naši strankarji pred govorniško mizo zavzeli. Ko Pfeifer in König nastopita ter lepo pozdravljata na vse strani, je vprašal Pfeifer, kdo bo predsednik. Zaorilo je: „Zivio Globočnik!" König vpije! „Zivio Pfeifer!" Njegovi spremljevalci se tudi navadijo tega pozdravljanja. Tako je šlo pol ure: „Zivio Globočnik" — „zivio Pfeifer". Pfeifer* ni prišel do besede, König tudi ne. Čez pol ure pride orožnik, ko vidi, da se je bati kaj hujšega, je spremil Pfeiferja in Königa ven na prosto. Pfeifer je dal napreči, orožnik ga je spremil do voza in, da bi se revček ne prehladi!, gospa ga je odela. Potem se je odpeljal. Plačal ni nič pijače; je bil pač jezen. Zunaj pa so naši, razhodivši se, klicali: „Zivio Globočnik", „živela zdrava krepka slovenska kmetija!", ki tudi pri nas vstaja, dasi smo tako daleč od dru-zega sveta. Tudi naš kmetovalec si mane spanec iz očes.
* * *
Iz Osilnice, 27. novembra. Pri nas sta besedi .volilno gibanje" nekaj povsem novega. To se pravi, pri nas se dosedaj živ krst ni brigal za volitve. Žnpnik je odpeljal seboj v Kočevje dvoje
..zanesljivih" mož, ter jima še doma popisal volilne listke. Letos je nekoliko drugače. Sicer ni pri nas v zimskem času mož doma; reveži se mučijo po Hrvatskem in Ogrskem, da si prislužijo kak krajcar, katerega potem nesejo za različne družbe in bratovščine v farovž. Toda med temi, kar jih je doma, se letos jasni. Župnik je radi tega silno razburjen. Prej je raz lečo le „pro forma" zabavljal na nasprotno stranko, zadnjo nedeljo je pa kar mrgolelo psovk na nasprotnike, kakor puhloglavci, brezverci, ki delajo le za svoj žep ter si trebuhe rede (o ironija, kdo ima večje trebuhe kot ravno naši duhovniki!) Našemu župniku pa menda primanjkuje klečeplaznih mož, ker si je izbral za agitatorja neko tukajšno zloglasno tercijalko. Preklicano mora biti slaba, da se zateče k ženskim krilom! Pa kako le-1 a zna zabavljati! Antikrist neki hodi po svetu ter nabira ljudi, sodni dan bo, in škofa hočejo odstaviti. To jo je menda navadil naš duhoviti župnik. Prepričani pa smo, da vzlic zabavljanju in tercijalnemu agitiranju, vzlic „Domoljubu°, katerega je zadnjo nedeljo dospel cel zavoj, vzlic laskavim pismom župnikovim doživijo klerikalci neprijetno iznenadenje. Vest, da je tudi nekoliko iztisov „Volilnega katekizma" pri nas, je nasprotnike kar razka-čila, in začel se je pravi lov nanj Da, resnica oči kolje! Omeniti bi bilo še, da trosi svoje neumnosti ..Slovenec" brezplačno na ime tukajšnjega učitelja!
Iz Velkih Lašč, 25. novembra. Gospod urednik! dovolite, da Vam poročam o ponesrečenem katoliškem shodu farovških privržencev. Sklicali so namreč v neki tukajšni gostilni „tajen" volilni shod na katoliški podlagi. Ali izjalovilo se jim je. Strah je bil menda prešinil predsednika, petijotskega vinogradnega društva Vencajza, da bi bil zamogel svoje ude zdrave odnesti od nas zopet nazaj v klerikalni tabor, in bil jo je popihal mimo nas naprej proti ribniški burji. Že dne 6 t. m., ko je bil ravno v Laščah semenj, lovil je naš precej rejeni župnik možiceljne po gostilnah in jim na dušo pihal, naj volijo omenjenega penzijoniranega Vencajza, pri katerej mešetariji tudi ni bil umazan — in dal možem nekaj litrčkov, seveda najslabše pijače kar se je dobi. — Shod je bil v nedeljo 18. t. m. Predsednika tihotapskega društva na Glincah Vencajza, ni bilo Prišlo je kacih 15 možiceljnov farovške strani, kaplanček je točil debele solze, zmerjal je one, ki niso prišli na shod da so ničvredni ljudje, navzoče pa je hva-lisal, na vse pretege. S tem, da je zbranim možičkom prebral nekaj lumparij, ki jih je spisal farovški „Domoljub" je bil shod končan in klerikalni možiceljni popihali so jo seveda, kaj po tihotapsko vsak godrnaje, da Vencajza ni bilo, ter da jih je župnik za norca imel, ali Vencajz. Opomnim tudi, da so bili dosedaj pri nas še precej mirni časi, ali zdaj, ko se bližajo volitve, začeli so ti naši duhovniki sejati prepir. Brigali in skrbeli naj bi rajši, da se ura na stolpih popravi, katere kazalniki so na jedni strani polomljeni, na drugi strani kar nizdol vise, kakor bi bili trmasti, na tretji strani pa jih celo manjka. Tudi ura sama ni nič boljši in včasih imamo kar že ob jednajstih poludne ali pa ob 1 uri, ker se tudi naš cerkovnik — zbog mastne plače — ne briga ne za poludne, ne za redni tek ure. — Rajši bi g.
župnik, denar nabirali za že tako polomljeno uro, katera ni nič manj stara kakor 112 let, kakor pa da ob agitacijah za vino dajete. — O priliki pobiranja nepotrebne bere je farovž pobiračem prepovedal od neke tukajšnje, že od nekdaj narodno poštene hiše, vzeti bero. — No, gospoda, če mislite, da jim je bilo tam žal, da nečete bere, se jako motite, tej hiši ne preostaja ne denarja ne žita. Mi Laščani bomo od srca veseli, če po narodnih hišah ne boste stikali za biro, ker vaša plača je že zadosti mastna in skoraj prevelika. Na srce Vam polagamo torej, skrbite rajši Bogu in resnici na ljubo za hišo božjo — kjer imate vso oblast — ne na političnem polju in tudi ne kje drugej.
Velikolaški naprednjak izpod
Velikegavrha.
* *
Z Bleda, 27. novembra. »Slovencev" dopisnik (glej »Slovenca" št. 266) čaka jako težko liberalnega shoda v Radovljici, da bi izvedel, kako stališče zavzema dr. Ferjančič glede uradov, katerih ustanovitev si žele Blejci. Da revež ne bo tako težko čakal odgovora na tisto interpelacijo radovljiškega gospoda župana mu bodi pojasnjeno, da smo Blejci pred kakimi Štirimi leti prosili za ustanovitev c. kr. sodišča za Bled z okolico in za Bohinj s sedežem na Bledu, da pa se nismo nikdar obrnili za pomoč do dr. Ferjan-čiča, ker nam je dobro znano, da dr. Ferjančič kot poslanec mesta Radovljice neče in ne more podpirati našega prizadevanja. Napredna stranka na Bledu ve, da bo dr. Ferjančič vedno z vso vnemo zastopal koristi mesta Radovljice, pa ga vzlic temu spoštuje.
J. Peternei, župan blejski.
* * *
Iz Radovljice, 28. novembra. Smejali smo se pa danes zopet, ko smo brali „Slovenca". Prinesel je neki dopis o nekem dozdevnem volilnem shodu na Jesenicah, v katerem dopisu pa ni ne trohice resnice. Gospodje Peter Rozman, Tomaž Rožnik in Avguštin Šinkovec povejte nam vendar, kdaj je bil kak volilni shod na Jesenice sklican ? Ali vam je bil znan uspeh dne 18. listopada vršivšega se shoda v Lescah? No vidite, vi obširni gospodje! Takrat se je v navzočnosti 200 volilcev sklenilo soglasno, da se vse moči zastavijo za narodna kandidata Gustava Pirca in Luko Jelenca. Takrat se je pa tudi določilo, da se ima dne 25 listopada vršiti na Jesenicah, z na shodu dne 18. listopada imenovanimi agitatorji narodne stranke, agitatorska šola Ti agitatorji so se dne 25. t. m. resnično na Jesenicah zbrali. Pripravljen je bil za nas, zgoraj navedenim gospodom dobro znani prostor. Ko so pa v to sobo hoteli priti tudi drugi ljudje, in ko se je v to dalo od naše strani dovoljenje, ker smo hoteli gostilničarju nakloniti nekaj zaslužka, tedaj smo si mi za svojih 22 agitatorjev zbrali drug prostor. Šola je prav izvrstno izpala. Mej tem časom so se pa gospodje Peter, Tomaž in Avguštin sami zabavali s socialnimi demokrati, kateri so klerikalce pognali v beg. Navajamo še, da se bode v kratkem vršil jednak pouk o agitovanju na Bledu. K temu povabimo tudi Petra, Tomaža in Avguština. Seveda bodo morali napraviti popreje vzprejemni izpit. Pri tem izpitu se bodo morali odpovedati za narod čez vse pogubono8nemu klerikalizmu, in bodo morali natančno poznati znani katekizem. Ta katekizem, ki se prodaja pri gosp. Trevnu, pa nikakor ni predrag, temveč se prodaja z ozirom na prekrasno in resnično vsebino, mnogo pod ceno. Pa pridite! V besedah nekoliko skrito napovedani bojkot gospoda Trevna je pa tako smešen, kako bi bilo smešno, če bi mi danes od direkcije kranjske industrialne družbe zahtevali, da naj vse konsumarje jeseniške iz službe odpusti. Vrhu tega pa kaže dotično besedičenje, da mora prodajalna gospoda Trevna le dobra biti, ker ste do zdaj vkljub kcnsumu pri njem kupovali. Koliko da imamo pristašev na Jesenicah, se bode pa dne 12. grudna jasno pokazalo. če rečem, da bodemo imeli mi dve tretjini oddanih glasov, tedaj pa gotovo govorim resnico — pa ne na ta način resnico, kakor o dveh tretjinah poroča „Slo-venec".
Iz Cola nad Vipavo, 28. nov. Kakor menda po celi Kranjski, tako smo tudi pri nas slišali pretečeno nedeljo
pastirski list. K sreči bil je naš g. Fronc zelo hripav, da ni mogel po svoji navadi, tako lepo glasno in razločno govoriti, posebno seje to opazilo tam, kjer je mej branjem prenehal,in svojoSalomonsko modrost pokazal rekoč: „Proč od Dunaja, proč od Rima, proč od našega cesarja, proč od naše ljube Avstrije, proč od sv. vere", to je geslo liberalcev. Kaj se nam je s svetega mesta bralo iz tega pastirskega lista, vam je itak znano. Kakšne grde laži, kakšno grdo hinavstvo nam usiljujejo ti božji namestniki ? Še to malce pravice, katero nam je v teku dolzih let vrla napredna stranka priborila, da si zamoremo svobodno, po svoji lastni volji, zbirati svoje zastopnike v občinske odbore, deželni in državni zbor itd., še to malce pravice in svobode nam hočejo iz puliti; potisniti nas hočejo nazaj tja, kjer smo bili pred letom 1848. Možje, volilci! Bodemo-li mar držali roke križem? Bode moli mirno gledali take prizore? Ne, nika kor ne! Ampak pokazati hočemo, da smo svobodni kmetje, da smo razumni volilci, ter da se vse naše zaupanje suče le okolu našega bodočega državnega poslanca gosp. Ivana Božiča. Številka 1900 pa naj nas opominja, da smo prispeli na vrhunec devetnajstega stoletja, ter da smo se v teku 52 let, od kar bi bilo prav za prav imelo nehati vsako tlačanstvo, in tako tudi duhov-ska nadvlada, postavili na lastne noge, ter da nam je sveta dolžnost se držati gesla: .Ne proč od Rima, ne proč od Dunaja, ampak proč od farške nadvlade, proč od far škega hlapčevanja! "
Po dokončanem branju pastirskega lista, sledil je seveda še kratek govor. Solznih oči spominjal se je gospod Fronc zadnje občinske volitve, rekoč: Uverjen sem, da vas je tukaj velika večina, vernih katoliških mož (ne velika večina, ampak vsi pričujoči in nepričujoči, saj tiste vere tako ni, o ka teri nam gospodje nunci vedno govorijo), čudim se le, kako ste mi pri zadnjih občinskih volitvah mogli tako nasprotovati. Da, taki ste bili, kakor da bi prihrumeli Turki v našo občino. No, pa bili ste zaslepljeni. Nadalje smo tudi culi raz lečo, da se bode letos vršilo običajno požegnavanje, koj dragi teden, to je še pred volitvijo, kar se je do sedaj vedno po Božiču godilo, češ, da se boji slabega vremena —, da bi ne mogel vseh hiš s svojim žegnom — po naši raztreseni občini obiskati.
Ubogi kmet! Letos ne bodeš zamogel svojih pujskov toliko časa debeliti, kakor bi bilo tebi drago, ampak zaklati jih bodeš moral še ta teden, to bode vrišč po celej občini, kajti staro svinino si že večin orna doma porabil, izvzemši tistega kosa, kojega si lansko leto o priliki „požegnanja" vrgel v gosp. nuncov žakelj. Pa tudi če bi imel še kaj zaloge od stare svinine, jo nesmeš gosp. župniku ponuditi, kajti s tem bi jim ne bilo vstreženo, ker so, kakor smo lansko leto videli zelo izbirčni, še celo sanaborsko vino, ta pristna in priljubljena kapljica božja, katero naberejo že od pamtiveka sem eolski duhovniki po vasi Sanabor 7 do 10 in še vefi hklt. ki je in je bila tako priljubljena, da so vsi dosedanji duhovniki kar jim je pri manjkalo vina, kupili isto le od Sanoborcev in nikjer drugej, so naš gospod Fronc pustili lansko leto znositi iz svoje kleti v škafih na farovški vrt in tam napojili ž njio mater zemljo. Tudi od letošnjega pridelka, te pristne božje kapljice ni še pokušal, sliši se da ima sanaborsko vino na prodaj, kajti za svojo potrebo kupuje vino od nekega tukajšnjega posestnika. Torej pozor kmetje, kaj bodete pustili zdrkniti v g)sp. župnikovo vrečo, da se z Vašimi darovi ne zgodi isto kakor s sanabor ski m vinom. Če pa Vas bodo o priliki požegnovanja, skušali kaj poučevati o volitvi, preberite jim zadnjo stran volilnega katekizma, katerega roma po našej občini okolu 100 iztisov.
Več zavednih voli cev.
¥ JLJubiJtttii. 29. novembra Proti slovanskim pesnim v cerkvah.
Katolicizem je bil vedno sovražen narodnosti. Duhovščina je bila vedno nasprotna slovanskemu petju po cerkvah, in sedaj se je pokazalo to sovraštvo tudi v Pragi. Ta mošnji nadškofijski konsistorij je izdal v ordinariatskem listu ukaz, da se niti po liturgičnih pesnih in molitvah ne smejo peti več češke pesmi, češ, da je latinščina je-dino umestni cerkveni jezik. .Narodni Listy" pišejo: Nadškof prepoveduje če-
škemu narodu, ki doslej ni dal povoda misliti o sebi, da je sovražen katoliški cerkvi in ritu, češki peti in moliti. Prepuščamo gosp. baronu Skrbenskemu, da premišljuje, soli take ordonanca prav v sedanjem razburjenem času primerne, da se deluje ž njimi proti razširjajočemu se gibanju .Proč od Rima!" — Cehi ne smejo niti moliti več v svojem narodnem jeziku! Moliti morajo v mednarodnem jeziku, v latinščini! Kje so časi, ko sta sv. Metod in Ciril moravskim Čehom prinesla katoliško vero z narodnim ritom!
Dogodki na Kitajskem.
Iz Pekina poročajo, da se je Lihung-čang glede mirovnih pogojev izrazil jako nepovoljno Dejal je baje, da so za Kitajsko nesprejemljivi, ker bi z njimi izgubila svojo neodvisnost. Zatrjeval je tudi, da je cesar Kwangsu docela sv oboden in da je prostovoljno odredil, naj se vodje boksarjev kaznujejo. Američanska vlada pogojev, katere je dobil njen poslanik Cjnger, ni odobrila. Baje stopi na Congerjevo mesto bivši američanski poslanik Dunby, ki je osebni prijatelj cesarice-vdove. Mac Kinley deluje nato, da se mirovni pogoji znižajo, da se Kitajski ultimat ne stavi in da se niti ne zahteva, naj se vodje boksarjev usmrte. Med Rusijo in Anglijo je še vedno velika napetost Ruske zahteve se zde Angliji pretirane. V Šanghaju so se te dni Angleži zgrabili s Francozi. V Pekinu pa so zasedli Francozi baje trikrat večji kos zemlje kakor so do njega upravičeni. Anglija namerava poslati še 4 bojne ladije v kitajske vode.
Vojna v Južni Afriki.
Buri so se zopet začeli energično gi bati. Botha in Viljoen hočeta bojišče pre nesti bolj k meji Kaplandije, ker upata, da se jim pridružijo premnogi nezadovoljni Ho-landci s Kapa. Buri pa se tudi trudijo onemogočiti vsak dovoz živil. Ko porabijo Angleži vsebino svojih skladišč, se bodo morali umakniti iz celih pokrajin Pustošenje burskih dežel in požiganje burskih posestev se bode maščevalo predvsem nad Angleži samimi. Tako se je zgodilo svoj Čas tudi Napoleonu I. v Moskvi in na Ruskem sploh. Da pa trpe Angleži že sedaj radi pomanjkanja živil, dokazuje brutalni roparski, po-žigalni in morilni sistem, kakoršni se rabi le v dobi stiske in bede, samo da se preživi armada. Buri napadajo samo vlake in transporte z živili, ker vedo, da škodijo s tem Angležem najhujše. Poleg tega naska-kujejo sovražnika vsak hip drugod ter ga silijo, da maršira sem in tja ter se brez uspešno utruja. Buri love angleške vojake, jim pobirajo živila in streljivo, potem pa, ko so izvedeli za sovražnikove namere, jih zopet izpuščajo. Buri so porušili štiri glavne železniške proge, tako da so celo prvi generali (Kitchener, Buller i. dr) prisiljeni voziti se z vozovi. Posebno delavni so burski oddelki v južnih pokrajinah republike Oranje, pri Standertonu in pri Kimberleyu, torej prav na odločilnih linijah. Boji se strastno nadaljujejo. Iz Bloemfonteina javljajo, da so se Buri umaknili iz mestne okolice do Aas-vogelkopa, t. j. 34 km. daleč proti zahodu. Med mestoma Bethulie in Springfonteinom se je vršila bitka. Druga bitka je bila ob Six Milespruitu, 8 km južno Pretorije. Louis Botha stoji pri Rhenoster-Fonteinu,32 km od Pretorije. Tam se je vršil te dni topničarski boj. Pri Lomahachu je 1200 Burov napadlo Angleže ter jih baje pobilo 150, ranilo pa 50. General French se je moral umakniti v Johannesburg. Delarey ima na gori Mogalies nad 1000 mož. Več oddelkov Burov je v zahodnjem Transvaalu. Angleški general Clements je imel praske z Buri, ki so mu ujeli več mož. V Johannesburgu so baje zopet razkrili veliko zaroto proti Robertsu. Deset Italijanov so zaprli. Baje so hoteli razstreliti cerkev, ko bi bil Roberts v njej Bržčas je vse skupaj zopet komedija, ki naj pokrije razne umore.
Dopisi.
Iz Selc, 27. novembra. Ozirajoč se na dopis v „Slovenskem Listu" z dne 17. novembra in „Slovenca" z dne 27. novembra si štejem v dolžnost navesti pojasnilo — kolikor se tičejo isti dopisi moje osebe — sledeča dejstva:
Kot župan gorenjskih občin prišel sem na shod, katerega so sklicali gorenjski župani ne glede na  svoje politično pre-
pričanje — kajti zastopane so bile vse naše stranke.
Tekom debate sem tudi jaz spregovoril dobesedno sledeče besede:
Č. gosp. župani naj bi se zjedinili za neodvisnega kandidata, kateri je narodne napredne stranke, katerega hočem tudi jaz, kolikor je mogoče, podpirati". Imena nisem nobenega imenoval. Sedaj glejte dopise v .Slov. Listu" in .Slovencu". Razsodnemu občinstvu prepuščam tedaj sodbo o svojem nastopu, in občinstvo naj samo razsodi v kolikor odgovarjajo resnici, in koliko so utemeljeni napadi na mojo osebo v obeh navedenih listih. Iz tega se razvidi, da je tu edino hudobnost in maščevalnost igrala svojo rolo. Fr. Šliber.
Iz Kamnika, dne 26. novembra. Sobotni .Slovenski dihur" in .sinček zvijona .Slovenca", je zlil v dopisu iz Kamnika vso svojo gnojnico na naše poštene . pristaše. Sicer skoro ni vredno, da bi človek odgovarjal dopisunčku, koji je vso svojo pamet dal duhovščini in dr. Šušteršičevi hranilnici v zakup, a vso neumnost, katere mu baš ne primankuje, je dobil od volčjepotoškega bika, katerega hodi jako pridno ogledovat. Ali če molčimo, potem šele bi zrastel klerikalcem greben, in javno mnenje bi res bilo, da je bil dr. FerjanČičev shod ponesrečen, in da so nas klerikalci resnično na-klestili. Že pred dobrim tednom pobijal je naš g. dopisnik v .Slov. Narodu" laž vseh laži, katera hoče ljudem v glavo vbiti dejstvo, da so bili klerikalci na tem shodu v strašanski večini. Pač bi bili imeli klerikalci res večino, če bi bili delali vsi po vzgledu onega .hlapčona", kije pri glasovanju za predsednika dvignil dve roki Kakor je lagal .Slovenec", ravno v tem smislu laže tudi .Slov. Dihur". Klerikalci, na Čelu jim Šutenska kaplančka, prava politična otročaja, bi rada ljudem natvezila, da sta g. dr. Ferjančiču res s svojimi interpelacijami, ki pa v pravem pomenu besede niti interpelacije bile niso marveč ravno take otročarije kakor .Benkovčeva" blamaža o vprašanji radi plakatiranja, kateri bi bil rad dal bržkone nekaj lepakov tudi v Volčji potok, — delala sive lase, v temko sta faktično tako stokala, kakor da sta potrebovala vsaki hip .babice". Dopisnik želi tudi, kakor je posneti iz dopisa, biti večkrat navzoč pri naših shodih. — O bravo! Samo ako boste hoteli priti, povabili Vas bomo po deputaciji, ker tako .visokost" kot ste Vi .zbrihtani kmet" —pa ako bi le še kmet bili, bi že kaj reprezen-tirali, a žal, da ste le neka smet, ki je padla od čevlja pravega kmeta ali še bolje rečeno „kmetov dim" — se mora z vsemi „ceramonijami" počastiti. — Toda ne pridite z dr. Šušteršičevim naročilom kakor zadnjič, da bi namreč pri shodu delali tako, da bi bile potem debate nemogoče, ali bolje rečeno, da bi skušali z zvijačami shod preprečiti. Mi imamo celo radi, da pridete, in če vam podeli g. dr. Šusteršič nekaj svojega sv. Duha, bi Vam tudi ne Škodilo.
Le skupaj! Pa pripeljite celo Vašo „bando" s seboj, „pa smete imeti vsi „fa-termerderje", pa se vas še ne vstrašimo. Zvedeli boste, da ste izdajalci svoje domovine, da ste grobokopi našega kmeta, da ste uničevalci našega naroda, zvedeli pa boste tudi, da ste vi g. dopisnik „Jur-ček" vseh ,Jurčkov", zvedeli boste, da ko bi imeli malo daljša ušesa, pa bi že lahko „rigali".
Grozno pa mora jeziti gospoda dopisnika, da so bili na naši strani samo izobraženi ljudje, a on sam pa se je moral zadovoljiti z „producenti" iz „Šutenbaha"-Rad bi bil videl, da bi nas bili ti porazili, ali na svojo žalost je moral uvideti da so njegove nalovljene ovčice, kar z odprtimi ustmi poslušale izborni govor dr. Ferjančiča
Kaj pa, g. dopisnik bi nas celo rad progi sil za brezverce, ker baje 1 3 nas ni videlo drugi dan po shodu, to je v nedeljo cerkve od znotraj. — Šment, dober nos pa ima ta človek, vse „zvoha", pa k' res „zvoha". „Brihtna glavca" to. Ne bom opravičeval teh ljudi, ker je za svoje Čine vsak sam odgovoren in to odgovoren Vsegamo-gočnemu, ne pa kamniškim „mežnarjem", ki so klerikalci le za to, ker so klerikalci biti prisiljeni, in eden iz med istih je tudi g. dopisnik, a reči smem, da mi takozvani liberalci častimo Boga bolje ko tisti, ki
OjSST Dalje v prilogi. "ftžU
po ulicah na kolena padajo in se hlinijo, češ „da bodo ljudje vedeli, da sem pravi katoličan". Hinavščine mi ne poznamo, ker ta je lastna samo klerikalcem. — Gospod dopisnik se je spravil tudi v svojem dopisu na najveljavnejše može naše stranke, a pri tem pozabil, da so to možje vsega spoštovanja vredni — pozabil, da on ni vreden, da bi enemu ali drugemu med temi jermen pri čevlju odvezal. Če pa ti možje ne trobijo v rog naših „političnih otročajev" za to še niso brezverci ali celo ,,pasjeverci" kakor trdi puhloglavi g. dopisnik. Bodi dovolj o tem, saj vsak človek, ki je bil na vzoč pri Ferjančičevem shodu, ve dobro, da tako »Slovencev4- kakor ..Dihurjev" do pisnik lažeta, mi pa bomo dali tej lažnjivi druhali ne naslov „Katoliška stranka", marveč bomo jim napravili firmo generalno mastopstvo lažij". Tolažbo imajo pač slabo, če se tolažijo in pokrivajo svoje blamaže in poraze s tem, da kujejo naravnost peifidno lažnjive dopise. Kamnik se, kakor drugi slovenski kraji, zaveda. Mi vstajamo, zato pa v kaplaniji in v Volčjem potoku straši in vsled tega je „Dihurjev1' dopisunček zbesnel ter rabi same katoliške izraze, kakor: „žejni, pasjeverski in stekli volilci". To so izrazi, katere zamore rabiti samo tako olikana „farovška cunja", kakor je Dihurjev dopisunček. Ali zapomnite si vi, „farovške coklje' — vidimo se pri Filipih' K .... n.
Iz Boštanja na sv. Valerije dan. Neverjetno ! Koncem 19. stoletja pa toliko nasprotovanja od poklicanih faktorjev napredka in omike! Prosim vas, pomislite si, določilo se je celo od samega visokega min. za uk in bogočastje, da sezida jo podružnice, pa ne cerkvene, ampak šolske; namreč tako le : tukajšnja dvorazrednica dobi 3 podružne enorazrednice, ako ne več. Zaukazano je po preslavnih šolskih oblastih, da se zida nova šola enorazrednica na Vrhovem, župnije Radeče in še ena šola pri sv. Primoži, župnije Studenec; napoveduje se še tretja podružnica, če ne pride pozneje četrta in peta. — K šoli na Vrho-vem se je pritegnilo iz občine in župnije in šolske občine Boštanj vasi Šmarčina, Dvorec in Kompolje. Kako se je to zgoditi moglo, kdo je to povzročil — tega Bog sicer ne pogubi, ampak ne daj mu več prilike, da bi preobračal jednake kozle in koštrune!
Zoper odlok, da se naj vtelesijo k šoli, ki naj se zida na Vrhovem, imenovane vasi župnije Boštanj, vložili so se re-kurzi od župnega urada, županstva in krajnega Šolskega sveta Boštanj, — ali vsem tem rekurzom se ni vstreglo, marveč prišel je odlok od prestavnega c. kr. okr. šolskega sveta Krško z dne 19. novembra 1900, št. 1489 da mora občina vsprejeti v proračun za 1. 1901, 400 K: »Dasiravno se z zgradbo nove šole v Vrhovem še ne bo tako hitro pričelo, vendar je treba z ozirom na to, da se stavbeni zaklad polagoma ustanovi. V to svrho naj se za leto 1901 svota 400 K — h. določi, od katere spada po razmeri velikosti ušo lanih vasij na občino Radeče znesek 190 kron in na občino Boštanj znesek 210 K.
Županstvo se tedaj pozivlje, da sigurno v tamošnji proračun za leto 1901 vstavi znesek 210 K.
Predsednik: Orešek m. p."
Ne oziraje se na to, da so za naše kraje v sedanji kritični dobi, ko vinograde prenavljamo in nobenega denarja nimamo, vsaki izvanredni in ne neobhodno potrebni davki naravnost rečeno kruti, ne oziraje se na to, da se onih, ki sestavljajo novo šolsko občino, niti vprašalo ni, kje naj bi se zidala nova šola, — po zdravi pameti računajoč, naj bi jo sezidali v tisti občini, kjer največ davkov plačajo, namreč na Šmarčmi, župnije Boštanj, — ne oziraje se na to, da dandanes nedostaja učiteljskih močij, in da moramo biti sploh hvaležni, ia imajo dvorazrednice sploh učitelje, — navajam proti zidanju tiste takozvane slavne podružnice šole utemeljene proti-razloge:
1. Davkoplačevalci iz vasij Šmarčina, Dvorec, Kompolje so z drugimi vred zidali lepo dvorazredno šolo pred kakimi 15 leti.
2. Oddaljenost od teh vasij do Vrho-vega je približno jednaka onej do Boštanja, oziroma Kompolje je zanesljivo 2 km, če ne še več bliže Boštanju, nego Vrhovemu.
3- Vsi bi vatel ji imenovanih vasij zahtevajo odločno in soglasno, da ostanejo v
župni in politični in tudi Šolski občini Boštanj.
4. Kako se more davkoplačevalce, ki so gotovo več kot s tisočakom zidali dvo razrednico, siliti, da izgube pravico do svoje domače, te tako ljubljene dvorazrednice, naj zidajo zopet v tujem kraji nazadnjaško jednorazrednico?
5. Poživljamo vas, postavne oblasti, ali ne smete računati, da je 2 več kot 1 ? Ako hočete množiti, množite 2 x 2 = 4 in storite ljubav tukajšnjim ukaželjnim davko plačevalcem, da nastane iz naše izgledne dvorazrednice njej jednaka štirirazrednica ! Kdaj se je naše ljudstvo branilo štiriraz-rednice, ali že nismo postavili za razširjanje šole potrebne svote v proračun? Št. Janž dobi štirirazrednico, naaeljenje je 200 duš manj nego pri nas, — nas pa hočete ,nafu trati" s podružnicami! Za hvalimo 1
6. Radovedni smo, kako bodo zadovoljni gg. župniki boštanjski, ako se jim raztrga in razkosa njihova župnija. Poznali ne bodo otrok, nadzorstvo nad njimi bo nemogoče, odtujeni bodo kot otroci, ob enem pa pozneje kot mladeniči in možje domači župniji. Prav zanimivo je pri tem to, da bodo Redenškovi otroci idoč v šolo na Vrbovo srečavali se s hribovskimi otroci in tudi s sosedovimi Železnikovimi iz Le-šovnika, pa bodo ti šli gori, eni pa doli! Ironija, ironija in ne druzega kot ironija!! Pa bo prišla prva spoved, pa bo prišlo prvo sv. obhajilo, pa bodo prišle druge cerkvene slavnosti, h katerim se šolske učence vabi, in bo .marširala" naša nadebudna mladina namesto v bližnjo, pol ure oddaljeno cerkev k domačim dušnim pastirjem v ptuji, dve uri oddaljeni kraj! Ironija in sama ironija in nič druzega kot ironija!! Lepo zahvalimo!!
7. Davkoplačevalci! Ko vam vzamejo Kompolje, Dvorec, Šmarčino in vse tiste davkoplačevalce, ki pristopijo k toliko obetajočim novim podružnicam, kako vam bo prijetno, ko bodete vi sami vzdrževali dvo-razrednico v Boštanji, pa boste imeli svoj krajni šolski svet, pa se ne bo smel nihče med vas vtikati, kaj to ni nič? Bog in narod!
8. Pojte, pojte, pa pravite: za omenjene vasi je v Boštanji pošta — poštni sel najet in plačan, zveza trgovska je jedino na Boštanj, tudi v vsakem snegu odprta deželna cesta, kamor ljudje zahajajo k domaČim uradom — prosim vas, ta pot bo odprta, kot zdaj, pošta, kot zdaj, domači uradi, kot zdaj, župna cerkev, kot zdaj, trgovinska zveza, kot zdaj, — če vam pa ni všeč Kompolje, Dvorec, Šmarčina, pa si ustanovite na Vrhovem, kakor svojo šolo, tako svojo župnijo in vse drugo, otrokom pa odkidavajte, kadar bo padel sneg, do deželne ceste gaz!
9. Vsi narodi streme za omiko, med slovenskimi občinami gotovo ni zadnja Boštanj, hi želi napredka in omike; s Čim je ta poštena župnija Boštanj zakrivila, da jo hočete odtegniti viru naprec <:a in omike ?
Sklepno pa tole: ljudstvo je skrajno ogorčeno, ne bo šlo, kakor je določeno, in rečem vam vsem poklicanim faktorjem: odstopite od tega, delujte na razširjanje tukajšne dvorazrednice v štirirazrednico, kar je vseobča ljudska želja!
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo.
Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo.
Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 29. novembra.
— ..Liberalna raca". „SIovenec" pravi, da so naša poročila o prosjačenju dr. Šu8teršiča „liberalna raca". To je čisto naravno, da klerikalci taje svoje sramotno beračenje za vladno podporo. Tega ni nihče pričakoval, da bi klerikalci, ki smejo tudi po krivem priseči, kadar se gre za „dober namen" priznali resničnost naših navedeb. A resnične so naše navedbe vendar bile, do pičice resnične, in mi bi bili veseli, ko bi nam klerikalci dali priliko, to pred sodiščem dokazati.
— Daleč smo prišli.   , Slovenca" je posurovelost njegovih duhovnikov že tako I
daleč spravila, da je začel političnim nasprotnikom očitati telesne napake. Tako je včeraj odličnemu pristašu naše stranke očital, da jeclja. Ko bi mi hoteli posnemati „SIovenčeve" duhovnike, bi morali govoriti o kruljavem K * genu, in še o marsikakem drugem takem možu. Toda taka polemika ni po našem ukusu. Tako polemiko radi prepuščamo duhovnikom.
— Naprednim volilcem v posnemanje! Da se klerikalci poslužujejo vseh sredstev v agitacijske namene, je znano. Kako vztrajni pa so pri tem, kaže nastopno: Na Gorenjskem se je vršilo ženi-tovanje nekje v hribih. Bdo je v hiši, ki se prišteva med boljše. Na svatbi je bilo zbranih nad 40 svatov. Poroka je bila dve uri daleč v dolini, in župniku se je za zdelo, da bi bilo dobro spregovoriti kaj o volitvah. Bil je sila grd, deževen dan. Žup-uik je prav pičlega zdravja, kljub temu je Sel v največjem dežju in nevihti s svojim kaplanom na svatbo, in to dve uri daleč v hribe po najslabših potih. Posneraajmo take agitatorje!
— Kako se pri nas agitira! Neki kaplan je na prižnici klatil, da ima greh, kedor ne voli, da pa ima smrtni greh do-tičnik, ki ne voli tako, kakor on hoče. Neki drug kaplan se je osmelil trditi, da ima Gustav Pire hudičevo vero. Kakšno vero ima le Pape Podnartovec, ki se je svoj čas Še zavoljo krsta svojega otroka se župnikom kregal. — V Boh. Bistrici, kar občinski sluga na glasovnice imena dra Žlindre zapisuje, ko glasovnice in legitimacije raznaša.
— šola (n volitve. V tržiški obrtno-nadaljevalni šoli zadnjo nedeljo ni bilo krščanskega nauka, ker je bila za kaplana večja važnost volilni shod v Lomu kakor pa šola. Ta kaplan tudi lazi od hiše do hiše in podpisuje glasovnice, in to ob času, ko so volilci v službah. Ali nima nikdo poguma, mu pokazati vrat?
— Tolovajstvo na Gočah. Z Goč se nam poroča, da se je udeležnikom tolovajskega napada na županovo hišo že dosta vila obtožnica c. kr državnega pravdništva. Toženi so: kurat Josip Ferjančič in poleg njega kot njegovi sokrivci Viktor Pangerc, Franc Debevc, Janez Požar, Jože Mohorčič, Andrej Krečič, Eivard Ferjančič, Anton Vovk, Jože Vovk, Leopold Ferjančič, Janez Funa, Fran Jeroučič, Janez Jeroučič, Janez Krešič, France Ferjančič Jožmanov, Ludovik Vovk, France Ferjančič-Brjaški, France Pregelj, Alojzij Dolenc, France JamŠek in Janez Vovk. Vsi ti, z duhovnikom Ferjančičem na čelu, so obtoženi radi hudodelstva javne po silnosti, in sicer po § 87. kazenskega zakona, ker so hudodelstvo storili v posebno nevarnih okolnostih. Zakon določa za to hudodelstvo težko ječo od jednega do petih let, po velikosti hudobije in nevarnosti pa tudi do desetih let. Duhovnik Ferjančič je poleg tega tožen tudi radi hudodelstva go Ijufije (storjene z zapeljevanjem h krivemu pričevanju), po §§ 197. in 199. a). Na Gočah je sedaj tako, kakor bi bila strela udarila med klerikalce. Uboge žrtve eksmisijonarja Ferjančiča so vse zbegane Ljudje so tudi res usmiljenja vredni, ker so bili po fanatičnem duhovniku zapeljani in nahujskani. Obtožnice sedaj po zakonu ne smemo priobčiti, storili pa bodemo to, kadar bo ob ravnava.
— Ribniški lončar župnik Podboj
bije že sam sebe po zobeh. Ker se ta poštenjak v duhovski halji boji, da bi mu — odnosno .Slovončevemu" slamorezcu — g nadučitelj Benedek zopet jedenkrat, kakor pred tremi leti, radi častikraje, obrekovanja in laži ne nategnil pred porotnim sodiščem blagoslovljenih ušes, preklicuje v 270. „SIo-venčevi" številki „z grevanim srcem" to, kar je kvasil in lagal v štv. 266. Ta .poper" je malce hud, a za tega srboritneža prav primeren in potreben.
— Iz Trebnjega se nam piše 28 t. m. Naš dekan Nagode, ki je skoraj vsaki dan skrivnostnosladko ginjen, in se je nekoč celo v sodišču pijan zgrudil, je po našem imenitnem shodu ves divji. Zdaj uvideva, da je vso vojsko tako neumno proti našim zborovalcem vodil, kakor more to storiti le človek brez možgan. Vsak pastir bi jo bil boljše zadel. Radi tega se srdi. Grize ustne in pije čez mero, ter daje po svojih sužnjih oznanjati ljudem, da bo vsak pogubljen, kdor bo Zupančiča volil. Deliri-um tremens! — milosti vi g. škof. Ta Nagode je tak katoliški duhoven, kakoršnih
je bilo več za časa Iuteranstva na Slovenskem. Tedaj so se tudi tako obnašali, kakor ta človek, ki je dosegel dostojanstvo dekana. — Ali Vam je, — za božjo voljo,
— Še kaj za nravnost in za ugled duhovnikov?! Pijanost so Nagodetu očitali njegovi farani na cesti pred otroci, katere je mož v boj pripeljal proti možem. Res je skoraj vsaki dan skrivnostnosladko ginjen. Ali se ne boste ganili. —
— Sv. Bolfenk pri Središču. V občinah Kog Hermanci, Vitan Š-Uovci, Ja-strebci-Vodranci so v peti kuiiji izvoljeni za volilne može sami Hribar-jnnci, in sicer: nadučitelj Ernst Slane, župan Anton Bocko, župan Filip Pokrivač, župan Vinko Pra-protnik in posestnik Peter Puklavec. V četrti kuriji so volilni možje: nadučitelj Emst Slane, župan Anton Borke, župan Filip Pokrivač, posestnik Jožef Munda in posestnik Jožef Zadravec.
— Kdo bo župnik na Igu? Včasih se primerijo v naši škofiji stvari, ki so prav čudne, in iz katerih bi se dalo sklepati, da ljubljanski škof ni ravno dober administrator škofije. Tako je z imenovanjem župnika za Ig. Kdaj je lahkoživi Dolenc že legel v grob, Ižanci pa še vedno nimajo župnika. To se pravi: imeli so ga že, a izgubili so ga zopet, ne da bi ga bili kdaj videli. Mi-nolo je namreč že precej časa, kar se je uradoma razglasilo, da je župnik Peter Bohinjec v Horjulu — ki v mlajših letih ni bil napačen človek, in je šele po I. katoliškem shodu izgubil zdravo pamet
— imenovan za župnika na Igu. Peter Bohinjec je bil že vesel, da je dobil tako imenitno faro, ali njegovo veselje je trajalo le malo časa. Kakor pripoveduje sam, so ga prisilili, da je resigniral na podeljeno mu faro. Zakaj se je to zgodilo in s čim so ga prisilili, tega ne vemo, samo to vemo, da Bohinjec ne pride na mastno faro v Ig, in da Ižanci radovedno vprašujejo, kdo da bo že vendar imenovan za božjega namestnika na Igu.
— Prešernova stoletnica. Čestiti pevci društev: ..Glasbena Matica", „Ljub-Ijana", „Slavec" in „Trgovsko pevsko društvo" se opozarjajo, da je nocoj ob pol 9. uri v zgornji dvorani »Narodnega doma" zadaja skupna pevska vaja za sodelovanje pri slavnosti stoletnice rojstva Prešernovega.
— Prešernova slavnost. P. T. častite člene čitalnice in .Narodnega doma" vabita podpisana odbera, da se izvolijo udeležiti vseh v proslavo našega pesnika-prvaka dr. Prešerna prirejenih slavnosti v mnogobroj-nem številu. — Odbora Čitalnice in .Narodnega doma".
— Članom „Sokola" smo naprošeni prijaviti, da se „Sokol" udeleži z drugimi narodnimi društvi skupno v soboto zvečer ob 8. uri slavnostnega sprevoda po mestu. Člani se zbirajo do pol 8. ure v telovadnici (obleka zimska in sokolska čepica s peresom) in odkorakajo ob 3/*8. uri z zastavo in trobentači v .Mestni dom" od -koder odide sprevod ob 8. uri po označenem redu. Po sprevodu je komers v ,,Nar. domu" v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva.
— Deželno ..Slovensko učiteljsko društvo" vabi vse svoje člane, da se dne 1. decembra udeleže obhoda narodnih društev v proslavo Prešernove stoletnice. Zbirališče v prvi mestni deški ljudski šoli.
— Slovensko gledališče. Jutri, v petek 30. t. m. poje se drugikrat v sezoni krasna Smetanova komična opera .Prodana nevesta". V nedeljo 2. decembra popoldne igrala se bo narodna igra s petjem ,RokovnjaČi".
— ,.Ljubljansko učiteljsko društvo" je bilo priredilo preteklo soboto v .Narodnem domu" zabavni večer, kateri je bil prav dobro obiskan. Po predsednikovem ogovoru je predaval g. Ljudevit Stiasnv o ljudskem šolstvu na pariški razstavi res prav zanimivo, za kar je žel burno pohvalo. Gospod Rudolf Vrabl pa je oživljal večer s svojim znanim, svežim glasom. Tudi prosta zabava je bila živahna.
— Ljubljansko prostovoljnn gasilno društvo ima v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne v .Mestnem domu" izredni občni zbor. Na dnevnem redu je popolnitev odbora in slučajnosti.
— Zglaševanje stavljencev. Onim mladeničem, ki so rojeni leta 1878, 1879 in 1880 in ki pridejo spomladi k naboru, se je v smislu § 23. vojnega zakonika I, del
in vsled razglasa mestnega magistrata ljubljanskega zglasiti meseca novembra pri magistratu za nabor. Zglasiti se je vsem v Ljubljani bivajočim mladeničem, ne glede na to, kam so pristojni, ali kje so rojeni. Ker mladeniče, ki zamude ali opuste to zglasitev, zadene globa najmanj 10 K ali primeren zapor, se opozarjajo na kratki rok zglaševanja.
Iz Selo se nam poroča : V nedeljo, 25. t. m. se je vršila veselica, pevskega društva .Ratitovec". Igral se je „Prešernov god" in je bil kratek govor o Prešernu. Pelo, tombulalo se je prav navdušeno in bilo je vse zlate volje. Posebno je napravilo bralno društvo iz Dražgoš lep utis, ki se je udeležilo s svojim učiteljem g. Štu pico in zapelo prav lepo nekaj pesmic. Nazadnje je pa živahna mladost zarajala. Prav lep večer je bil.
— Ponesrečil je 26. t. m v Žerovnici bivajoči železniški delavec Ant. Legat. Mož je bil nekoliko vinjen. Ko je šel po želez niškem tiru, ga je mej Žirovnico in Javor-nikom dohitel vlak in ga pahnil s tira v jarek, kjer je Legata našla ponoči njegova žena. Legat je precej ranjen. Prenesli so ga na njegov dom.
— Ubil se je v Idriji 59letni rudar Anton VonČina. Pri takoimenovanem „čr-nem studencu" je padel s ceste 6 metrov globoko na skalovje, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega.
— Policijskemu nadzorstvu odtegnil 9e je tujemu imetju jako nevarni črevljarski pomočnik Janez Stupica iz Žužemberka. Stupica je 34 let star, in je bil že mnogokrat kaznovan. Sodi se, da se klati kje okrog Ljubljane.
— Protestantovsko gibanje na Štajerskem. Nedavno je bil v Hamburgu velik shod razširjevalcev protestantovske vere. Pastor Volckmann je poročal, kako tako gibanje uspeva na Štajerskem, pred vsem na Gornje Štajerskem. Štajerski protestanti so poslali na Severno Nemško prošnje za podporo. Uspeh je bil ta, da se je postavila v Miirzzuschlagu protestantska cerkev, za katero je ondotni nemški pisatelj Peter Rosegger sam nabral ICO 000 K. V Ljubnem je prestopilo v protestantsko vero 100 oseb. Odkar se je začela znana agitacija „Proč od Rima", postavilo se je v Avstriji nad 30 protestantskih cerkev. Na Štajerskem si stavijo protestantje nove cerkve v Lipnici, Stainzu, Fiirstenfeldu, Brucku in Radgoni. To bi naj dalo pri za detim krogom razmišljevati!
— Roparji v Halozah. Kakor skoraj vsako jesen, pojavile so se tudi letos tatinsko roparske druhali ob hrvaški meji v Halozah. Tako je prišlo nedavno okoli 40 tujih mož ponoči v Leskovec, kjer so neko trgovino popolnoma izropali, nekemu kmetu so vzeli telico iz hleva ter jo pred njegovo hišo zaklali in iztrebili. Kmet je roparje pri oknu gledal, a si seveda ni upal med nje. Že itak siromašno ljudstvo je skrajno vznemirjeno, a orožništva ni od Rogatca do Št. Vida pri Ptuju.
— Pod konja je padla danes dopo ludne na Marijinem trgu 75 let stara vdova Marija Vizjak. Voznik je vozil korakoma in je upil nad žensko, da se naj izogne. Žena ga seveda ni slišala in je šla naprej tako, da jo je konj podrl na tla. Zgodilo se ji ni ničesar, ker je voznik takoj konja ustavil.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 17. do 23. novembra je dela iskalo 9 moških delavcev in 39 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 9 moškim delavcem in 27 ženskim delavkim 74 delavcem je bilo 46 odprtih mest nakazanih in v 28 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 5 moških delavcih in 23 ženskih delavkah. Od 4. januvarija do 23. novembra je došlo 2962 prošenj za delo in 2658 de-loponudeb, 4666 delavcem je bilo 2952 odprtih mest nakazanih in v 1768 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 prileten trgovski hlapec, 1 vrtnarski hlapec, 3 konjski hlapci, 1 trafikantinja,
2 natakarici na račun, 1 natakarica navadna, 2 kuharici, 6 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 2 kuhinjski deklici,
3 dekle za kmetska dela. Vajenci za trgovine in obrte.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24. novembra kaže, da je bilo novorojencev 17 (= 2756 °/0o), mrtvorojenec 1, umrlih 15 (=94 44°'oo), mej njimi jih je umrlo za
jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=53 3%)i iz zavodov 9 f=60°/0). Za infekcioznimi boleznimi je obolelo, in sicer za škarlatico 2, za tifuzom 1, za vratico 9 oseb.
* Resnične besede. Madjarski pisa telj Moriz Jok a i je posetil te dni bivšo prestolona3ladnico Štefanijo, sedanjo grofico Lonyay. Sprejela ga je jako ljubeznivo ter ga vprašala tudi po njegovi ženi, bivši igralki. Jokai je odgovoril : .Visokost, to vprašanje me je sila osrečilo! Iz njega iz-previdim, da ni bilo res, kar se je razna-šalo z veliko vnemo, da so me namreč najvišji krogi radi moje ženitve izključili."
— „To je nespametno", je odgovorila Šte fanija, ,,ali se splch nahaja človek, ki verjame kaj takega?" — .Svet je že tak," je dejal Jokai. „V ljubezni smemo gre siti, kolikor se nam ljubi. Pred svetom ostanemo vzlic vsemu pošteni. Ako pa svojo ljubezen sankcioniramo z zakonom, potem smo obsojeni.4 — ,.Ah, kako resnično govorite ! Čisto iz duše ste mi govorili," je de jala na to Štefanija ter prosila Jokaija, naj prihodnjič pripelje seboj še svojo ženo
— igralko.
* Toaleta za 25.000 mark. Nizo zemska kraljica Viljemina si je v Berolinu naročila belo svileno, modrikasto se svetli kajočo toaleto, ki je pošita s srebrem, zlatom in z briljanti ter so vanje vvezane lilije in povodnje cvetke z libelami. Obleka stane 25.000 mark. Baje jo občudujejo tudi — raztrgani reveži.
* Zabodla I ubimca. Minola sreda se je 191etna Joka Kneževic iz Smokoviča v Zadru sprla s svojim ljubimcem Markom Nivičem ter mu porinila v srce nož Nesrečnik je bil kmalu mrtev.
* Roman v ogrski high-life-družbi. Grofica Charlotte Berchthoold, hči člena magnatske zbornice grofa Rikarda Berch thoolda, bivša dvorna dama nadvojvodinje Valerije, se je poročila z medicincem Vik torjem Szokolvjem. Pred tremi leti je me dicinec pomagal zdraviti bolno grofico, ki se je vanj zaljubila. Baje je morala sama Valerija posredovati, da je bila poroka možna. Poroka se smatra med budim peštansko aristokracijo seveda za strašen škandal!
* Atentat   na okrajnega glavarja.
27. t. m. zvečer ob 9. je neznan človek na dvorišču okrajnega glavarstva v Podgorcih v Galiciji napadel okrajnega g'avarja grofa Stardzenskega z revolverjem. Ranil ga je na ušesu. Grof je ustrelil na napadalca, a ga ni zadel. Napadalec je sunil nato grofa z bodalom v prsi, a grof je imel k sreči etui za cigarete, ob katerem je bodalce spodletelo in ga ranilo le malo. Nato pa je napadalec ustrelil še tretjič, ne da bi zadel, ter pobegnil.
* „Marija Stuart" prepovedana. V Dortmundu o hoteli igiati na vseh svetnikov dan Schillerjevo žaloigro .Marija Stuart". Vlada pa je igro prepovedala v zadnjem hipu, ko je bilo gledališče že polno. Motivirana je bila prepoved s tem, da je žaloigra premalo žalostna, ker ima tudi nekaj veselih prizorov, ki bi praznik vseh svetnikov motili. Na Nemškem imajo torej še — boljše cenzorje kakor v Avstriji!
* Vezuv bljuje že od sobote. Ogromne reke lave derč z gore in povzročajo eksplozije, ki se čujejo do Neapolja. Tujci hite iz Rima gledat veličastni naravni prizor.
Književnost.
— Slovenska družina. List za vzgojo, pouk in zabavo. 1. štev. Vsebina: Da se razumemo. — Vzgledi ljubezni. Piše F. R. — Nekaj zgodovine o delu. — Narodno gospodarstvo. — Slovenskej družini. Pesem. Babica. — Napitnica. Iz ruščine prevel Ig. Ivanovič. — Razgled po svetu. — Raznoterosti. — KratkcČasnice. — Gospodarstvo in gospodinjstvo. — Dvorski. Češki spisal Alojz Jirasek. — .Slovenska družina" izhaja na 12 str. vsakega 1. in 15. v mesecu in stane vse leto 4 krone. Naroča se v Trstu: Scuola nuova 18. I.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. novembra. „Vaterland" javlja, da po izidu volitve volilnih mož
je zmaga slovenskega kandidata Gra-fenauerja v kmetskih občinah zagotovljena.
Praga 29. novembra. „ Nar. Listy" javljajo, da zahteva vlada, naj se v deželnih zborih najprej reši zakon o davku na žganje in šele potem bud-getni provizorij, ker je potrebno, da se sankcionirani zakon obelodani z izvršilnimi naredbami še pred novim letom.
Bel i grad 29. novembra. Sodišče je aretiralo bivšega ministra Genčiča, ki je obdolžen žaljenja Veličanstva.
Petrograd 29. novembra Čuje se, da se namerava veliki knez Mihael Ni-kolajevič postaviti regentom za čas carjeve bolezni.
London 29. novembra. Poročila iz Kapstadta naznanjajo, da je postalo nasprotje mej Angleži in Holandci v Kaplandiji tako veliko, da se je bati izgredov. Mej Holandci se očitno agi-tira za ustajo.
London 29. novembra. Lord Roberts potrjuje brzojavno, da je bilo aretovanih šest oseb, ki so nameravale 19. t. m. razstreliti cerkev v Johan-nesburgu, ko bi Roberts bil pri božji službi.
London 29. novembra, General Dewet je zasedel Dewettdorp. Listi sodijo, da hoče udreti v Kaplandijo in zajedno priznavajo, da ga ni mogoče pctisniti nazaj, dokler se ne pomnoži angleška kavalerija.
Pri Ervinu BunJjcli-u, lekarju v SUolJI liOkl se dobiva (321—84)
ae novim antZM«;ptikont
katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlaii, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadosčajoča za eno leto. stane 9 kroni, po poŠti "i-0.» krtini.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 34. Dr. pr. 1053.
V petek, dne 30. novembra 1900.
Drugikrat v sezoni:
Prodana nevesta.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
BIs?ajniea s« odpre oh 7. uri. — Začetek oo       uri. — Konec po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peti. polka Leopold II. št. 27.
Prihodnja predstava bode v nedeljo, 2. decembra
popoludne ob l/i3. uri ob znižanih cenah. Pcpoludanska ljudska,   slavnostna predstava v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva: Prolog, Apoteoza in slovenska narodna igra „Rokovnjači".
Meteorología so poročilo.
V«!na nad morjem S06--2 n. Breiajl nraöni tlak 736-0 mm.
		Stanje
>	Cas opa-	baro-
	zovanja	metra
		v mm.
28.	9. zvečer	7297
29	7. zjutraj	728 6
	2. popol.	7276
I? g.» a *
vetrovi
Ntbo
14 sr. svzhod oblačno g
1 C2
l-5 si. jzahodi oblačno °
2 4 , si. sever I dež |¿>
Srednja včerajšnja temperatura 07', normale: 0 9*.
ZOnziaJslca, bo:
dne £9 novembra 1900. Skupni državni dolg v not/«s .   . , Lfrupni državni dolg v srebra .  . . "ivstrijska zlata renta .......
Avstrijska kronska renta 4"/0 . . . )srr>ka zlata renta 40/„. . , . . . Ogrska kronska renta 40/0 . , . . AvBtro-ogrske bančne ličnice . , . Šreditne delnica ........
[jondon vista...... .   . .
krnski drž. bankovc ca 100 mark .
30 mark......... . .
a j frankov..........
italijanski bankovci, . . , , . . 0. kr. cekini.....
98 05 9770 116 — 98 35 115 45 91-25 1692 — 670 — 240 50 117-62«/, 23-53 1917 90 70 11-34
NfULE"P5E" PRAZNIČNO DARILO!
\J NOBENI 5L01/EN5KI HlSl 5Lt NLt PI SttELLr POSRKATI ooooooooooo
DOKTORJA rRflNQETfl PREŠERNA
UREDIL SKRIPT, L PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SEŠITA 5 K, U TLATNU UKANA 6 "40 K, \J USNJU UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. pl. KLfrlNMAYR & FED. BAMPERG 1/ LJUPLJANI • • POPIVAJO SC PO USCH KNJIQOTRZNJCAH • •
Poštna in brzojavna upraviteljica
Ponudbe pod ,,št. 200" upravništvu
„S!ov. Naroda". (2446—2)
msblovana mesečna soba
v bližini mestnega trga, s posebnim vhodom, za nekega gospoda. (2455—1) Naslov pove upravnistvo „Slov. Nar.".
Štirje za,TrIrLjerxI
(2426-3)
(2023-51)
popolnoma zdravi, so na prodnj pri Franu Ferlinz-u v Ljubljani.
Izredna špecijaliteta!
Ljutomerčaniz strmeca
letnik 1886!
Se dobi v ItiiillJUt.l. pri
Edmund Kavčič-u
v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti.
V najem se takoj odda
dobro obiskana
gostilna
z elegantno opremljenimi sobami v lepem kraju na Gorenjskem. Gostilna je tik glavne ceste in se odda vsled bolezni.
Natančneja pojasnil* se dobe v trgovini z delikatesami na glavnem trgu v Kranju. (2447-1)
Opr. št. Firm. 327. Posam. II. 48/1.
Razglas.
Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis tvrdke .
„H. Fajdiga, trgovina z mešanim blagom"
in Henrika Fajdiga, trgovca v Ljubljani, na Dolenjski cesti štev. 8, kot imetelja te tvrdke v register za posamezne tvrdke se dovoli, izvršitev vpisa pa voditelju registra nalaga in zakonito razglasi. (2456)
C- kr. deželna kot trgovska sodoija v Ljubjani
odd. III., dne 22. novembra 1900.
^assr Specialiteta: áPristno štajersko
surovo maslo *
v *
* * * * * %a caj
ima redno sveže
Mar oí Maninšeh
g)una¡ska cesta.
(2295-4)
Ces. Xu avstrijski jjfc fržavni žglaznlce.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klem-Reiflmg v Steyr', v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gemvo, Pariz; čez Klein Reifling v Stejrr, Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v-a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Keba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 1B m dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gastein*, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. nri 48 m zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 28 ra zjutraj, ob 2. nri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 ui dupoludue, ob ti. uri 10 m zvečer.
Priporočam slavnemu občinstvu svojo j veliko in bogato zalogo različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah.
£JŽ5T  Za vsako uro jamčim jedno leto. ~Š£Q Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s 51etnim jamstvom.
^romAfAH Najboljši in najglasnejši iznajdeni VJI dl II \J I Ul 1. glasbeni aparat, kateri svira popolnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo.
Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarje. (123—93)
C^na €53 gld.; antomatlčiiega 12 O ff 1 «1.
# Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodajalnici. #
v Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža.
soba  Izučena likarica
Krasne novosti
nagrobnih
(če tudi le majhna) s popolno hrano v ceni do 30 gld za 15. decembra se išče za nekega gospoda.
Prijavne ponudbe upravniStvu „Slov. Naroda* pod R. 50. (2454)
vencev
fipo«-««-a (2070—8)
Karol Recknagel
Mestni trg št. 24.
sgggggss
745-34
L
Jy(atija Jnkret JY(inka Inkret rojena
OX* poročena. *'XC»
V Ljubljani, dne 29. novembra 1900.
(2459)
9
■S
g1
Prejcrnoue 5tdetn.ee
izide dcccmbcr5l<a Jtcuill^a
»Ljubljanskega Zibana"
pc^uečena povsem
Q^ pe^nil^a prešerna
begate ilcj^treuana.
Posamezni izvodi te številke J? 2*40.   Po pošti t2 vinarjev več.
/naročila vsprejema
Laueslau 5cr)ii>entner, K^jigctržec v Ljubljani.
priporoča se (2439—2)
za svetlo likanje perila.
One nizke. — NaroČila se vsprejemajo na
Sv. Petra nasipu št. 53.
Spretne, s©lid_23.e
potovalne uradnike
C»Z*wl»i.*«SS~f «~>
za vse zavarovalne stroke liprejme proti vluokl proviziji, sšasoma tudi m Miitlno I»Im«*o tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ..uU« l/.iler 555" upravništvu „Slov. Naroda". (1531—35)
Išče se kompanjon
s 6—800 gld. gotovega denarja za staro trgovino na deželi. Znanje slovenskega in nemškega jezika je potrebno. Samci imajo prednost. (2434 - 3)
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.".
Zalogo
najboljše vrste, dalje
fižol natič, lečo in druge pridelke
sveže nlago
ima (2405—3)
Ivan Baudek, Mestni trg,
Pred rn(ii \ / i-in.
||9   Pismena naročila se prosi naslovljati: KarloiNka eeMtu -i. *<£-*.
w Smyrna-preproge
so ravnokar došle!
2 metra široke in 3 metre dolge 5 gld* 3O kr.
Konrad Schumi & Comp.
Prešernove (Slonove) ulice št. 1.
(2444—2)
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p tem letnike In posamezne številke »ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so Izšle v založbi »Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Joaipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
»Ljubljanski Zvon", letniki n., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonaceve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona*
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka, zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani splsL I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000'. Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tur-j en i ev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne  duše. Roman,
broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis ambra: Časnikarstvo ln
naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana
a 15 kr.
H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne  pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   TJndina.  Povest, broš. a 20 kr. Sonvestre: Vilenski brodnik Povest, broš.
a 15 kr.
Jnrčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski  patrijot: )rPartelwesen der
Slaven", broširano a 5 ■ kr. 83
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj
w;nii'.» SO l*.r.
PnŽJT Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
cla^vveiitiier
X knjigotržec
V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
% ^^^^^ priporoča
X^Z^^\i. Soklič.
trs. z n ooubjjl pod »eeS
vilnato blago
& največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča
Alojzij Persche
•3 Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 49
Josip Reich
4 likanje snkna, barvarija in >
¿1 * J Y__ t      S    »-... ik.
i semična spiraimca i l   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 ^
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 5 49 dela.
Postrežba točna. — Cene nizke.
i
Fran jDelter
LJUBLJANA, Stavi trg St. X.
49 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
I Avgust Repič, sodar
S* Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (t7-  Trnove zao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IWT sode "ŽSsfl
49
po najnižjih eenah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. ^
■i
Ign. Fasching-a vdove
49 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Roichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršč.
46
t
»Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
Spltal«k.
wULI«cs«e &*. 2.
2Ts\Jsru.p ln prod-etja. vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877—65)
Fosojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti knrzni izgnbi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na Girokonto s l     obreHtovanjem od dne vloge do dne vzdiga. IE3s3coxaa.pt menjlc najkulantneje. rcrzna naročila.
i
LODEN
za obleke
„ Itaveloke
„ SporAne «i>fl»l«ke
n n afaSIce
„ Ilm-j *-
ca
S 9 ta
»O _Q
o o g
US3*- SUKNENEGA BLAGA
za moške obleke (1888-22)
"^ÄÄ- ZIH1SKE SUKNJE
Črno in modro tkano bla§?o (Kammgarne), še%iot od Ii S.— naprej.
■JBT* Vzorci stxoš]Eo-v- prosti. ~W
0ddsle^aasukI10 KASTNER & OHLER, GRADEC.
Ha najvišje povelje Njeg.     c. in kr. apost. Veličanstva.
ZXL c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron.
<3-la-T7"X3.I d_o"bitels: znaša:
200.000 kron v gotovini.
Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje bode nepreklicno 13. decembra 194)0.
iT Srečka velja 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno.
1*«- s«e pO!^ll|ajo poštnine ppostot
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov.
Oddelek državnih leterij.
(2252-7)
♦Sv
Najudaneje podpisani si usoja s tem ponuditi od rlatto gveže doslr pomIIJmI » «
garantirano pristen cognac
od
F. Courvoisier & Curlier i Cogaac-u
v najboljših znamkah, posebno za rek^nvalcscente, kakor ne manj svojo prl/nuii» ituj-^(jp  1»«>l.|«- atgortiraiio (2462— 1)
zalogo špecerijskega blaga
po itiijiiiaJIIi renali priporočati, in prosi za častita naročila, katera bode vedno skušal
najbolje izvršiti.
of*				>:	1	>:			>:
Z velespoštovanjem
Karot Planinšek.
-K
hI
-M
-M
-ii -m
1 i
I I
i
45
se naj oglasi letošnji
za darila pridnim, otrokom?
Miklavž
Pri L. Schwentner-ju v Ljubljani!
Dobri otroci.
i
Ker tam dobi najprimernejša darila. Pridni otroci imajo namreč največje veselje z lepimi koloriranimi slikami in pesnicami.
"Mu »I<»^nl^>t« 4(  Mu m  ^►•-fcm-m.^.- -v Mu |ul»l|anl
je pa nalašč asa ]Uiklawža pripravilo te-le knjižice:
6 strani koloriranih Blik s pesmicami. Prizori iz otroškega življenja. To je za prav majhne, zato je pa majhna tudi cena: «4 li, po pošti «» h.
nf-rnpippm T7 VoKoun 22 kol. slik s pesmicami Dvojna V/ LlULlLCIIl    V    ^ctU<=iVtJ.   izdaja: a) navadna v ceni *« li.
po poŠti OO li. b) Ieporello izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti). Prav trpežne knjige, torej zlasti za take otroke, ki ra li vsako stvar preiščejo, iz česa in kako je narejena.   Cena 1 14. 50 li. po pošti 1 H. 30 li.
Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Za otroke, ki imajo radi psičke hov-hov-—————^———   hov, muco-maco, zajčka-skakavčka, golobiče-sive tiče, kravo mu-mu-mu itd.   Cena 1 14 ¿0 It, po pošti 1 14 35 li.
Qlor11/1 r^T*£*V»l Računski primeri v slikah in pesmicah. To je pa za OldLIiVl    CJI CIll.   take junake, ki že v šoli gonijo: ena in ena je dve.
___dvakrat dve je štiri itd.  Cena 1 14 «« h. po pošti
1 14 M* li.
Razen knjižic pa dobi Miklavž j»jr-i Mu. Scltwentnei*a|ii še
marsikaj druzega, kar bi otroci rabili s pridom, ako jim prinese.
Noetova barka.
naj Miklavž le pride in naj naloži polne koše, kajti pridnih otrok je po Slovenskem strašansko veliko. (2453—1:
# Največja trgovina z izgotovljeno obleko. #
GRIČAR & MEJAČ
LJUBLJANA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 9 * * *
p riporočata svojo B» «> «| a t o zalogo v«akovrNtnl!i
oblek za gospode, dečke in otroke. Mične novosti v konfekciji za dame.
Nizke cene. (2406-3) '-3&b*~ Solidna postrežba.
C
ß w ß
ß
m-
Iß-P' w w
m-
P ß-ß-ß-ß-ß ß ß ß
w
ß ß ß ß ß ß
-m
-9
-9
-9
4l
-m
Ugodna prilika za nakup božičnih in novoletnih daril
N. F. MINIBEK
"V X^jviit>lj«xai, na JSAL«^ 1 j i m ^ «^ tr*gvi »t. !• r^opjL-ej Ranth
priporočam ceneno partijo
lodnov in Masa za oMefe
odrezano za vsako obleko.
gld. 1 70      1 komad blaga za obleko, 7 metrov
2._ i ' f;
-■-     n n      n       n      f n
2*50      1      ■■ ii      7 ,,
gld. 1'40
1-30 ii *
150
1 komad lodnove obleke, 6 metrov.  . .
■■■u li ii ■ M
1      u      120 cm. širok 5       „ . .
Bluze iz najfinejšega modnega barhanta gld. — 90. Velika partija suknenib ostankov v vseh kvalitetah, najcenejše izjemne cene — Platno iz Krkonoških gor, komadi a 10 metrov gld. 2*30, kakor tudi dobre kvalitete platno za srajce, julet in za rjuhe. — Garniture, 2 posteljni odeji, 1 namizni prt, od gld. 3 80 naprej do najfinejše izvršbe. — Posamezni namizni prti od gld. 1-30 naprej. — Smyrna imitacijske preproge, najnovejši dessin, tekalne preproge, pavolnate in flanelaste odeje, srajce in kravate, echarpes v bogati izberi po najnižjih cenah.
(2451—1)
Z velespoštovanjem
izdajatelj in odgovorni aiaänifc: Josip Nollt
Lastnina in tisk »Narodn« Tiskarna".