štev. 1. Poitnina plačana y gotovi Kmet, delavec In obrtnik naj bodo narodu vuitnik I H n Mto tete Mi Irec pel *•<• » trza Ineieratve m eete lete Ma wr— I mera ti pe tarif«. - Me-menlm vpralanjem m| ee prttotl anamke za Jana, 11. januarja 1928. w Hi 42594 Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke". Leto X. Ttakdo VM HlllOT« •▼o]ega dela tat mnrljlroatl I m jI laje. — Ph>*a hi teli •e v Ljubljani. — Ure*-nlltve le eprave Je * Ljubljani * Ketedvardd ulloi it. 7. — Telet en Me. H. MO*. — Reče« pd poštni hrmnll«W H. 14.M«. ^ 9* Prečanska fronta Boj za enakopravnost vseh državljanov. — Predani pH dajatvah prvi, pri prejemkih zadnji. — Kam gre ves denar? — Kdo vlada in odločuje? V drugi polovici preteklega leta se je naša državna politika nenadoma zasukala v čisto drugo smer. Na mesto starih, obrabljenih političnih gesel o »narodnem in državnem edinstvu«, »o veri, ki je v nevarnosti« in kar je še podobnih političnih šlagerjev, je stopil boj za pravično in pravilno uporabo državnega (davčnega) denarja. S tem je ustvarjena za našo politiko popolnoma nova podlaga. Prečani in Srbijanci. Ko smo se 1. 1918 — pred desetimi leti — »ujedinili« s Srbi v eno skupno državo, je vsaj v naših Jcrajih vse plavalo v navdušenju, da smo dobili skupno lastno državo, v kateri ne bodo več tujci (Nemci) odločevali o naših razme-Tah, ampak kjer si bomo sami dajali svoje postave tako, kakor jih mi hočemo. Od skupne države smo si obetali silne koristi, gospodarske in politične, ker smo vedeli, da so ujedinjene dežele silno bogate po :svoji prirodi, tako da bo lahko vse prebivalstvo bogato, srečno in zadovoljno. Take zlate gradove smo si zidali pred 10 leti! Danes, po 10 letih, pa z žalostjo v srcu gledamo, da smo zidali svoje zlate gradove v oblake ... Namesto pričakovanega blagostanja vlada v deželi revščina. Cele pokrajine trpe lakoto in to v državi, ki bi lahko bila žitnica cele Evrope! Davčni vijak pritiska vedno hujše, ceste pa propadajo. V bolnicah leže bolniki po dva, celo po trije v eni postelji, ker »nema pare«. Kmetijstvo propada. Živinoreja propada. Propada obrt in industrija. Brezposelnost narašča. Množe se tatvine in roparski napadi. Na jugu države pokajo vsak dan bombe in nezadovoljnost ljudstva raste od dne do dne ... Vsak človek se mora danes vprašati: Od kod to? Kako to, da v državi, ki ima največ rodovitne zemlje, vladajo take razmere? Odgovor se glasi: Tako je zato, ker v naši državi ne vlada enakopravnost državljanov. Eni plačujejo, drugi pa uživajo — kjer pa je tako, ne more biti dobro in prav. Vse dobivajo samo Srbijanci, sko-ro vse pa plačujejo prečani. Srbijanci so prebivalci stare srbske države. Prebivalci »novih« pokrajin«, ki so se združile s staro Srbijo šele 1. 1918, se pa imenujejo »prečani«, ker so rekli Srbijanci o naših krajih, da leže »preko« Donave in Drine. Prečani smo torej Slovenci, Hrvati, Vojvodinci, Dal-matinci in Bosanci. »Prečani« so tudi tisti Srbi, ki prebivajo v Vojvodini, v Bosni in v ostalih prečan-skih krajih. Da »prečanski« Srbe ločijo od onih v bivši stari kraljevini Srbiji, imenujejo Srbe v stari kraljevini z besedo »Srbijanci«. Dvojna mera. — Zmagovalci in premaganci. Resnica je, da so »Srbijanci« v svetovni vojni mnogo trpeli in žrtvovali. Na ta račun pa so oni 1.1918 tudi mnogo zahtevali in prečani so jim tudi vse dali, kar so zahtevali, v trdni veri in prepričanju seveda, da bodo kot »bratje« in kot »osvoboditelji« tudi v miru in z dobrim in s pravičnim gospodarstvom nad celo novo državo pokazali, da so res bratje in osvoboditelji in dobri in pametni državni gospodarji. Tako so oni res prevzeli vodstvo nove države. Toda komaj so imeli vso državno moč v svojih rokah, je prišlo nad prečane bridko, silno bridko razočaranje! Pokazalo se je namreč, da Srbijanci prečanov ne smatrajo v resnici za »brate«, ampak da smatrajo vse prečanske kraje za molzno kravo! Kaj »pravica«, kaj »enakopravnost« — to so vse same prazne besede: Odločevati mora pravo zmagovalca! V svetovni vojni so »zmagali« Srbijanci (brez milijonske ameriške armade bi bila ta zmaga bolj čudna!) in zato imajo Srbijanci pravico nastopati v pre-čanskih krajih kot zmagovalci, prečani pa so navadni premaganci, ki morajo plačevati in plačevati, kakor se poljubi zmagovalcu! Razočaranje med prečani. Lepo vrsto let prečani tega položaja niso spoznali in so mirno gledali in trpeli, kako gre ves davčni denar v — Srbijo, največ seveda v sam Beograd, kjer je neko malo število posebno izvoljenih rodbin (»porodica«), katerih člani v vojni sploh nikdar niso bili, izsesavalo celo državo. Srbijanci so dobili ogromno vojno odškodnino iz Nemčije, v Srbiji se niso popravljale le v vojni porušene ceste, železnice in mostovi in hiše, ampak se j6 gradilo silno mnogo novega, davek je v krajih stare Srbije naravnost malenkosten, na vseh odločilnih mestih sede samo Srbijanci, velike državne dobave dobivajo samo Srbijanci — vse to so prečani mirno gledali in trpeli, Srbijanci se pa lepo šteli prečanski denar. To je šlo tako dolgo, dokler prečanski žepi niso postali — prazni! Šele sedaj, pri praznih žepih, so se začele prečanom odpirati oči, da so začelj spoznavati, kSj pravzaprav pomenijo besede »ujedinjenje« in »osvobojenje«: te besede pomenijo, da se je »ujedinil« prečanski denar v žepe beogradskih porodic! Ko so pa prečani to spoznali, je bilo že skoraj prepozno — prišlo pa je med ljudi silno razočaranje, ker danes se ljudje zavedajo, da so bile vse »lepe« besede o »narodnem ujedinjenju« in o »osvoboje-nju« samo goljufiv trik, da pride vse naše prečansko premoženje pod neomejeno oblast srbijanskih zmagovalcev! Zasluga dr. Krajača. Škandalozno gospodarstvo z našim denarjem v državnem gospodarstvu so začeli razkrinkovati ra-dičevci, čim so vstopili v vlado in nevenljiva je zasluga bivšega radi-čevskega ministra dr. Krajača, ki je preteklo leto na podlagi uradnih številk, ki so mu bile kot ministru dostopne, brezobzirno povedal, kdo plačuje in kdo prejema in kam gre ves državni (davčni) denar. Odkritja dr. Krajača so silovito učin- kovala v vseh prečanskih krajih in kar čez noč so ljudje v prečanskih krajih spregledali, da tako ne gre in nc sme iti dalje. V pravični borbi za svoj gospodarski obstanek so ljudje vrgli stara politična sleparska gesla v staro šaro in po vseh prečanskih krajih doni danes klic: Prečani skupaj! Strah v Beogradu. Ta klic, ki je v današnjih časih edino pameten in umesten, je izzval pozornost tudi v Beogradu. A ne samo pozornost, temveč tudi veliko skrb, češ kaj bo, če se prečani ne bodo dali več guliti? Zato so že začeli z intrigami in z lažmi slepiti javnost, češ da je »prečanska fronta« naperjena »proti obstoju same države!« Stvar pa je čisto drugačna: Proti obstoju države ne dela tisti, ki se brani, ampak tisti, ki tako gospodari z državnim denarjem, kakor so gospodarili in še gospodarijo znani »porodičarji« v Beogradu. Kdor zahteva enakopravnost državljanov, ta dela za državo, ne pa tisti, ki ustvarja državljane dveh vrst: ene, ki naj samo plačujejo, drugi pa vse potrati jo! »Prečanska fronta« danes res še ni gotova stvar, toda za prečansko fronto dela čas/ največ pa slabo gospodarstvo v Beogradu in zato ni dvoma, da bo prečanska fronta toliko prej tu, močna in velika, kolikor bolj se bo kazala v dejanjih razlika med Srbijanci in prečani. Žalostno pa je, da stoji največja slovenska stranka — SLS — danes na strani onih, ki delajo proti prečanski fronti! To naj si naši kmetje zapomnijo! Obenl zbor Kmetif-§ke družbe. Nove trgovske pogodbe. — Za naše vinogradnike in živinorejce. — Za slovensko vseučilišče. Pretekli teden se je vršil ob veliki udeležbi delegatov dz ljubljanske in mariborske oblasti redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Občni zbor je vodil družbin predsednik Ivo Sancin. V svojem govoru je po pozdravu odličnih gostov, j ki so se udeležili zborovanja, obširno govoril o naših gospodarskih razmerah, tudi o takih, ki so v zvezi s politiko. Pogodba s Francijo. ; Najprej je govoril o naši pogodbi 's Francijo. Tozadevno je rekel: j »Tudi če Kmetijska družba ni in ne sme biti političen forum, vendar mislim, da je umestno, da tudi | iz naše srede pozdravimo pakt prijateljstva, ki se je pred kratkim sklenil med našo kraljevino in francosko republiko. Ti spomini so še trdnejše zvezani s spomini na slavne uspehe naše hrabre vojske. Ti so postavili temelj trajnemu prijateljstvu med našim in francoskim narodom in ravno radi tega je bilo sklepanje trajnih pogodb s Francijo jako sim-,patično sprejeto v celi naši državi. J Mi, kmetovalci, producenti priča- kujemo, da bo la prijateljska vez prišla do izraza tudi na ekonomskem polju. Glavno je, da nas bodo zastopali pri trgovskih pogajanjih tudi s Francijo ljudje, ki bodo znali ščititi in čuvati naše agrarne Interese in ki bodo znali postaviti trajen temelj za intenzivno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Pri zadnjih trgovskih pogajanjih s Francijo je izgledalo, kakor da niso bili dovolj varovani interesi naših vinogradnikov. Če se uresničijo vesti — baje je pogodba že sklenjena, a še ne ratificirana — da so se dale velike ugodnosti uvozu francoskih vin, potem bodo naši vinograniki hudo prizadeti, ne toliko radi olajšav pri uvozu francoskih vin, kakor radi tega, ker bodo imele bogato vinorodne države Ita-' lija in Grčija vsled pogodb, ki jih imamo s temi državami, iste olajšave in ugodnosti za uvoz svojih vin, kakor jih ima Francija. Radi tega je smatrala Kmetijska družba za svojo dolžnost, da opozori z obširno spomenico odgovorne faktor-, je na nevarnost, ki preti našemu' vinogradništvu. Za našo živinorejo. Z republiko Avstrijo se ima obnoviti oziroma podaljšati trgovska pogodba. Ker je prišlo v javnost, da se hočejo pri obnovitvi te pogodbe oškodovati interesi zlasti slovenskih živinorejcev, je smatrala družba za svojo dolžnost, da vloži proti eventualnemu popuščanju v tem pogledu odločen protest. Kmetijska družba je tozadevno sklicala anketo v Ljubljani, na katero so bile povabljene vse gospodarske kor-poracije, kot n. pr. Trgovska zbornica, Zadružne zveze, Ekonom itd., in na kateri se je razpravljalo o vseh tozadevnih vprašanjih, zlasti pa o trgovski pogodbi z Avstrijo. Za izenačenje davkov. Tretje vprašanje, katerega rešitev je postala akutna, je izenačenje vseh davkov v naši državi. To vprašanje je eminentno gospodarsko in se tiče v prvi vrsti nas Slovencev. Gospodarske razmere v Sloveniji so tako žalostne, kakor niso bile še nikdar doslej. Da se napravi enkrat že konec takim razmeram, se mora najprej urediti davčno vprašanje. V naši država vlada še vedno neenakost, ki otežuje gospodar- j ško delo in napredek v naših kra-jih. Radi tega je potrebno, da naj-odločnejše zahtevamo, da se izglasuje takoj e'dinstven zakon o neposrednih davkih in da tak zakon tudi takoj stopi v veljavo in da se to življensko vprašanje nas takozva-nih prečanov spravi enkrat za vselej z dnevnega reda. Apeliramo na vse naše poslance brez razlike strank, da dvignejo svoj glas v Narodni skupščini za hitro in pravično rešitev tega problema. Za naše vseučilišče. Še eno vprašanje je, ki je v zadnjem času vzburkalo vso Slovenijo. To vprašanje je v prvi vrsti kulturno, je pa tudi gospodarsko vprašanje. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem vprašanju, vsaj se je razpravljalo na neštetih shodih, zborovanjih itd. To je vprašanje obstoja naše slovenske univerze. Po stoletni borbi je prišel naš slovenski narod do svoje univerze in sedaj se nam hoče ta univerza ta-korekoč vzeti — z izgovorom, da se mora štediti — vzlic temu, da se je dosedaj postopalo prav po mačehovsko z njo. Prenesti se hoče tudi višja kmetijska in gozdarska šola iz Zagreba v Beograd, šola, ki je danes ena najboljših visokih kmetijskih šol, kar jih je in na kateri poučujejo tudi nekateri univerzitetni profesorji.« Protesti. — Tudi klerikalci protestirajo! | Nato so bili soglasno, torej tudi z glasovi SLS, sprejeti protesti proti nameravani okrnitvi ljubljanskega vseučilišča, proti prenosu poljedelske fakultete iz Zagreba v Beograd, proti okrnitvi živinorejske fakultete v Zagrebu in proti uniikitvi srednje kmetijske šole v Mariboru. j Bil je prizor naravnost za bogove, ko so tudi pristaši SLS soglasno protestirali proti stvarem, ki so jih sprejeli in potrdili in zanje glasovali njihovi lastni poslanci v Beogradu! S svojim glasovanjem so priznali, da so pri zadnjih volitvah čisto napačno glasovali, ker so volili SLS, ob enem pa so izrekli s svojimi protesti strahovito nezaupnico svojim poslancem! Vprašanje je le, če bodo ostali možje in če bodo pri prihodnjih volitvah glasovali drugače. Mi upamo, da bodo! Proti oblastnemu odboru! Po poročilu g. tajnika Laha o delovanju Kmetijske družbe v preteklem letu in po izvolitvi kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana za častnega člana Kmetijske družbe je prečital delegat Lovro Petovar sledeče predloge: 1. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo zahteva od merodajnih faktorjev, da se omeji dosedanja neenaka obremenitev vina in domačega žganja z raznimi trošarin-skimi dokladami ter se naj višina teh doklad zakonito maksimira. 2. Po čl. 69 fin. zakona se naj promet z nepremičninami, zemljišči in zgradbami v obmejnem pasu v obsegu 50 km od meie tako omeji, da zamore izdati dovoljenje za prenos nepremičnin le notranje ministrstvo, sporazumno z vojnim ministrstvom. S to odredbo bo ravno Slovenija, ki ima izmed vseh pokrajin naše države največ meje, najhuje prizadeta. Pri tem bodo seveda v prv\ vrsti prizadeti naši kmetiiski pošetniki. ki bodo imeli največje sitnosti, pota in stroške, če bodo hoteli dokupiti ali odnro-dati ali zamenjati kako zemljišče. Še huie bo to prizadel lastnike zemliiških posestev, ki bodo hoteli lastnino prenesti na svoje otroke, oz. dediče. Zato sklene občni zbor Kmetijske družbe, da se je treba obrniti na vse merodajne činitelje, predvsem na voinega ministra s prošnjo, da ta člen tako izpremeni, da ga je uveljaviti le za in07emce ali od njih na en ali drug način po- oblaščene tuzemce, nikakor ga pa ni uvesti za naše državljane, ki so že od pamtiveka na svojih posestvih. 3. Ker se sliši, da je naša vlada ob sklepanju trgovske pogodbe z Grčijo in Francijo privolila v znižanje uvozne carine na vino od 125 na 45 zlatih dinarjev, protestira občni zbor Kmetijske družbe naj-odločnejše proti temu popustu, ker bo s tem najhujše prizadeto vinogradništvo v Sloveniji. Tudi ti predlogi so bili soglasno sprejeti, torej sprejeti tudi z glasovi pristašev SLS! To je bil nov protest pristašev SLS proti politiki, ki jo vodijo poslanci SLS! Za te predloge je glasoval tudi obl. odbornik g. prof. Jarc, ki je s tem glasoval proti svojim lastnim predlogom v oblastni skupščini! Kdo naj se ne smeje pri takih prizorih?! Sestanek delegatov SES. Po občnem zboru Kmetijske družbe so se zbrali delegati, pristaši Slovenske kmetske stranke pri »Levu« na sestanek. Do pol tretje ure je bila prostorna dvorana napolnjena. Okrog 150 delegatov je med seboj živahno razpravljalo o poteku zbora Kmetijske družbe in o dvolični vlogi, ki jo igra klerikalno vodstvo v javnem življenju. Občni zbor Kmetijske družbe jim je potegnil krinko z obraza in pokazal v jasni luči, da klerikalno zastopstvo v Beogradu, kakor tudi v oblastnih skupščinah ne ščiti inte- resov ogromne večine svojih volil-cev, to je kmetskega ljudstva. Za vse kar v Beogradu slepo, pokorno | ali pa navdušeno glasujejo, dvigajo v Ljubljani ogorčene proteste, j Strankin predsednik tov. Ivan Pipan je otvoril sestanek in med viharnimi ovacijami podal besedo voditelju slovenskega kmetskega pokreta, našemu tov. Ivanu Puclju, ki je z žgočimi besedami orisal pogubonosno kleroradikalno politiko. Ugotavlja, da je bila na druž-binem obenem zboru soglasno izrečena nezaupnica klerikalnim oblastnim in državnozborskim poslancem ter na celi črti odklonjena njihova politika. Obsodili so se pa tudi klerikalni delegati sami sebe. Govornik je obširno govoril o sramotnem delu kleroradikalne vlade, ki nam hoče okrniti univerzo, ki je odbila nujnost izjednače-nja davkov, preprečila odpravo dohodnine v prečanskih krajih itd. Proti temu pogubonosnemu delu in da prepreči popolno izropanje in upropaščanje prečanskih krajev se je ustanovila Kmetsko-demokratska zveza. Poslanec je pozival tovariše, da razširjajo med ljudstvom vse to kar so slišali in videli. Kmetje morajo spregledati, da je njihova rešitev in boljša bodočnost v politiki Slovenske kmetske stranke, katero treba podpreti, razširiti in poglobiti. Za njim so govorili še tov. Pre-peluh, oblastni posl. inž. Zupančič in predsednik Kmetijske družbe tov. Ivo Sancin. oblastne skupščine I ubljan§ke (Govora tov. Pipana in Bukovca.) Za kmečko izobrazbo. V razpravi o oblastnem proračunu je govoril z naše strani poleg tov. inž. Zupančiča tudi obl. poslanec tov. Pipan. Izvajal je med drugim: »Predvsem naj mi bo dovoljeno vprašanje, koliko prispeva država za proračun našega kmetijstva? Oblastni proračun določa za kmetijstvo 26 milijonov dinarjev, vlada pa je baje obljubila le 10 milijonov prispevka! To se pravi, da se oblastni odbor ni dovolj zavzel za to, da bi država storila napram našemu kmetijstvu v polni meri svojo dolžnost, zato pa bomo morali mi sami poleg državnih davkov pokrivati še svoje potrebe iz lastnega žepa! Mlekarska šola v škof ji Loki. Kakor je razvidno iz predloga proračuna, je sklenil oblastni odbor prevzeti v svojo režijo tudi Mlekarsko šolo v Škoiji Loki. Ne vem, če je to prav. Mlekarska šola v Škof j i Loki je edina te vrste v celi državi in zato je opravičena misel, da bi morala to šolo iz svojih sredstev pač vzdrževati država, ne pa naša oblast, ki bo imela itak že drugih izdatkov dovolj. Če pa bo oblast šolo enkrat prevzela, je država nikdar več ne bo hotela prevzeti nazaj. Glede kmečke izobrazbe bi opozarjal na važnost kmetijskih razstav. Za kmetijske razstave je določenih samo 40.000 Din. To je odločno premalo. S tem denarjem se ne bo dalo mnogo napraviti. Tudi podpora za »Kmetovalca« je prenizka. Povdarjal sem že enkrat, da ima Kmetijska družba pri »Kmetovalcu« letnih 60.000 Din primanjkljaja. Zato predlagam, da se podpora za Kmetijsko družbo zviša od 40.000 na 80.000 Din letno. Podpore za strojnike. Pri nas je zadružništvo že lepo razvito. Zadruge so si v novejšem času napravile tudi mnogo strojev, primanjkuje pa izvežbanih strojnikov, vsled česar tudi stroji mnogo trpe. Zato je nujno potrebno, da v posebnih tečajih izobrazimo kolikor mogoče mnogo mladeniče v v uporabi strojev. Tečaje za strojnike je ustanovil že bivši deželni odbor, naloga sedanje oblasti pa bi bila, da to delo nadaljuje.« Tov. Bukovec pa je izvajal: »Ugotoviti moram, da se je reklo pri prvi seji te skupščine dne 23. februarja lanskega leta da ne bo nalagala skupščina nobenih i novih davkov. Vi sami ste stali torej na stališču, da je vsako novo obdavčevanje naroda izključeno, ker je davčna struna že dovolj napeta. Vi pa ste nam naložili nove davke, čeprav plačamo mi v Sloveniji na glavo 1035 Din davka državi brez avtonomnih doklad, brez občinskih, brez okrajnih, brez doklad za zdravstvo itd. Če vzamete še te različne doklade zraven, se bo davek 1035 Din stopnjeval do take vsote, da pridemo do zaključka, da nikakor in pod nobenim pogojem ne gre davčno struno še naprej prenapenjati. Vprašali pa boste, kaj naj potem napravimo, kako naj dobimo nove vire dohodkov. Glede tega vprašanja bi morala ta skupščina manifestirati eno voljo in eno težnjo. Manifestirati bi morali soglasno: Kamor smo dali naš denar, kamor smo dali vse naše žulje, od tam jih zahtevamo nazaj. Reči bi morali: To in to mi nujno potrebujemo, država, ti nam moraš dati. Pri tem ne maramo mi nič tujega denarja, samo svoje zahtevamo nazaj. Mi zahtevamo naš denar nazaj in to brezpogojno in brez odlašanja. Težke posledice. Posledice v gospodarstvu radi take davčne obremenitve so jasne. Kmetijstvo propada, vsak kmečki dom je z dolgovi preobremenjen, naš kmet se od dne do dne bolj zadolžuje. Ne zadolžuje se pa vsled zapravljanja ali vsled razsipanja ali vsled slabega gospodarstva, naš kmet je padel zato tako nizko, ker se vodi tako slaba gospodarska politika. Pri nas je pa vsa gospodarska politika usmerjena tako, da ščiti kapital, ne pa malega posestnika. SLS je svoje dni slovesno obljubila, da se bodo sredstva za kritje potrebščin ljubljanske oblasti v prvi vrsti iskala v Beogradu. Zato jo pozivam, da drži to svojo obljubo in odločno zahteva od Beograda. da ji da dovolj sredstev na ražpo'ago. Zakaj mi smo odločno preobremenjeni in zato je krivična vsaka nova obdačitev. Država nam da letos nekaj prispevkov. Mi pa moramo gledati tudi v bodočnost in se ne smemo brigati samo za letos. Nekega lepega dne nam bodo rekli: Mi ne mo-mo nič več dati. Pameten gospodar pa gleda v bodočnost, gleda naprej. Kaj boste storili potem, gospodje, če reče nekoč država: »Mi ne damo več?« Cestni odbori. -obtožba. Težka Bolnišnice. Nadalje smo čitali, kakšno veselje vlada v naših krajih, ker je oblastni odbor prevzel Golnik in pa državno bolnico v Ljubljani. Gospoda moja, prevzeli smo te zavode, toda vse te postavke so pasivne in vprašam vas, ali je oblastna skupščina kedaj razpravljala tukaj o tem. ali je prevzem te ali one ustanove koristen in potreben, ne. To so gospodje oblastni odborniki kar sami med sabo naredili, kljub temu. da so vsi ti zavodi pasivni. Poglejte sarajevsko oblastno skupščino. Ko ji je hotel odriniti Beograd prevzem bolnic, so v Sarajevu rekli: »Bolnic mi ne maramo, bolnice naj ima Beoera^ sam.« Pri nas smo pa prevzeli vse te pasivne postavke meni nič, tebi nič in prav je rekel gosood poslanec Puc, da bomo mi Plačevali sami naše lastne zavode in povrhu še vzdrževali podobne »a »lične zavode tam doli na jucru, | Omeniti moram pri tej priliki tudi volitve v cestne odbore. Po 13 letih smo imeli zopet od ljudstva izvoljene cestne odbore. Toda i bilo so razpuščeni. Ko so se razpustili cestni odbori, smo opozarjali, da se bo s tem uvedla v gospodarstvo okrajnih cestnih .odborov zmešnjava. To se je res zgodilo. Poglejte n. pr. ljubljanski okrajni cestni odbor, ki še do danes ni konstituiran. In zakaj ni konstituiran? To Vam bo pojasnila vloga na državno pravdništvo, ki jo imam tukaj. Stvar zelo ka-rakterizira vse postopanje v tem pogledu našega oblastnega odbora, zaradi tega bom to ovadbo prebral. Gre za sum hudodelstva goljufije. Glasi se: »Avgusta 1926 sem postal (podpisan je Ivan Grad) član cestnega odbora za ljubljansko okolico in sem č^n tega odbora še danes. Kot cestni odbornik sem se zanimal za pos^vodstvo cestnega odbora v prejšnjih letih in sem vs^d tega pregledoval knjige in zapiske i tega odbora. Ob tej priliki sem 1 opazil, da se nahaja v registraturi I cestnega odbora originalno potrdi-llo Jakoba Avseca, posestnika v Beričevem št. 15. ki je potrdil, da j je prejel od cestnga odbora leta 11925 pod tek. št. 100 in pod tek. št. 150 znesek 2205 Din. ! Ko sem pa Jakoba Avseca vprašal, če je res prejel ta znesek, mi je odgovoril, da je prejel v resnici za dotične vožnje le znesek 220 dinarjev in ne 2205 Din. Jakob Avsec je tudi izjavil, da je dotično pobotnico za 2205 Din podpisal in Ibianco. Po Avšečevi izpovedi je bil cestni odbor oškodovan za znesek 1975 Din. Dokaz: Priča Jakob Avsec, posestnik v Beričevem št. 15 in pobotnica z dne 26. aprila 1925, ki naj jo predloži g. Jakob Kušar, načelnik cestnega odbora v Notranjih Goricah št. 1, pošta Brezovica. 2. Iz b^gajniškega dnevnika cestnega odbora izhaja, da je Ivan Jeran, posestnik v Beričevem, prejel za razne vožnje, izvršene leta 1924 in 1925, skupaj znesek 13.036 dinarjev 25 par. Ko sem Ivana Je-rana vprašal, ali je temu res, je Ivan Jeran izjavil, da je prejel sicer neko vsoto, ki je bila pa mnogo manjša kakor zgoraj označena vsota. — Dokaz: priča Ivan Jeran, posestnik v Beričevem in blagajniški dnevnik cestnega odbora, ki naj ga predloži g. Jakob Kušar. 3. V blagajniški knjigi cestnega odbora je dalje zaznamovano, da je Ivan Kuhar, posestnik v Dolskem, prejel za razne vožnje gra- Irnttea l 1924 in I. 1925 so*?sek 14.942 Din, dočim trdi Ivan Kuhar, da tako visokega zneska ni prejel.« In tako je v ovadbi navedena še cela vrsta sličnih primerov in jih tukaj ne bom bral. Kakor se trdi, je bil pri tem cestni odbor oškodovan za kakih 70 do 90 tisoč dinarjev. Sodišče je zaslišalo kot osumljenca v tej stvari Ivana Oražma, župana iz Most, ki je bil tudi cestni načelnik. Državno pravdništvo predlaga kazensko postopanje po § 102 b kazenskega zakona zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti. To prijavo, gospodje, je pa državno pravdništvo poslalo ministrstvu pravde v Beogradu. Jaz ne vem, zakaj. Kolikor je meni znano, sestavi državno ■pravdništvo v drugih slučajih samo obtožnico, ako dobi v roke kako stvar, ki jo je treba zasledovati. Pri tem moram naglašati, da je bil prejšnji cestni odbor pravilno izvoljen. (Poslanec Evgen Jarc: »Po Baltičevi volilni geometriji!«) I Gospod profesor, sedaj bomo pa ' pogledali računsko geometrijol Tu bomo videli, da je cestni odbor oddal dobavo gramoza na cesti po 54 Din za kubični meter; ko je pa prišel gerent — seveda izrazit pristaš SLS in dober agitator — je pa to stvar enostavno razveljavil, češ, da ni pravilno napravljena, seveda ker so jo napravili cestni odborniki nasprotne stranke. Razpisal je novo dražbo. Sedaj pa stane kub. meter gramoza 84 in 85 di- narjev. Niti za dinar se nisem zmotil. Tako je šla cena navzgor. In tak način gospodarstva moram * odločno grajati. Strankarsko postopanje. Prav je, da se dajejo podpore za nabavo gnojničnih jam, za kapnice itd. Toda tu se ne sme postopati strankarsko, kajti to je denar, ki je namenjen vsemu prebivalstvu brez razlike. Tukaj bi jaz lahko navedel primer strankarskega postopanja. Tisti, ki je dobil podporo, je moral podpisati kandidatno listo za občinske volitve. (Medklici: »Kje je bilo to?« Če bo treba, bom povedal. (Poslanec Evgen Jarc: »Povejte ime! Če ste rekli a, morate reči tudi b. Če ne poveste imena, je to samo sumničenje!«) Metuljavost je posestniku Zajcu na Potoku uničila 6 ali 7 glav živine. Mož je prosil za podporo in je dobil 1500 Din. Te podpore mu pa ni poslal oblastni odbor po pošti, kakor bi bilo v redu, ampak po poslancu Pevcu, ki mu je denar osebno izročil. A še tisti dan popoldne so pa poklicali posestnika Zajca v šolo, da bi podpisal kandidatno listo Slovenske ljudske stranke. Mož je rekel: »Hvala Bogu, da imam denar še v žepu! Jaz ga ne sprejmem, ker ne prodajam svojega prepričanja.« Gospodje, vse te stvari, ki sem jih navedel, me silijo, da ponavljam: glasoval bom proti proro-čunu.« Janez odgovarfa Matevžu Članom »Jugoslovanskega kluba« je začelo vendarle tesno prihajati pri srcu, ko vidijo, kam so zavozili s svojim blejskim paktom, in ko čutijo, da se bo začel lomiti led na Blejskem jezeru. »Slovenec« milo stoka, da naj neha neznosna gonja zoper SLS, češ, četudi naši poslanci, ki so se zedinili z radikali, ne kujejo zlatih cekinov, se jim vendarle mora priznati poštena volja, da hočejo koristiti svojemu ljudstvu. Ljudstvo pa vprašuje: Ali imajo ti poslanci res še kaj svoje volje? Če jo imajo, zakaj pa v Beogradu drugače glasujejo, kakor v Ljubljani govore? Kakšna korist za ljudstvo je delo poslancev v kleroradikalni zvezi, nam izvrstno pojasnjuje ' »Kmetski list«, ko našteva težka, Slovencem škodljiva dejstva, in v katerem je vsaka vrstica v Pucelj-novih člankih bomba, ki strahovito odmeva po Sloveniji, j Nekateri pristaši SLS so pa še 'vedno gluhi in slepi. Podpisanega i je v 292. številki »Slovenca« hotel ! speljati neki dolenjski Matevž v svojo politično šolo in me pripraviti do tega, da bi tudi jaz hvalil pone-jsrečeno politiko SLS. Piše namreč pod naslovom: »Politična šola«: i »Dragi Janez, zakaj Ti neprestano zabavljaš nad društvi in strankami? j Ali sploh veš, zakaj imamo kmetje svoja društva, zakaj imamo Krnet-sko zvezo, zakaj je v vsaki fari kmetska zadruga, hranilnica, prosvetno društvo, Orel lin kakor se že jvse fe organizacije imenujejo? Ali veš, kaj je njihova naloga? Le pridno prebiraj tale kotiček »Slovenca«, ki je samo kmetu posvečen, marsikaj dobrega boš bral. Vse, kar boš bral, pa premisli in se o tem razgovori s svojim očetom, s svojim prijateljem, da boš kleno zrno in pravo misel izluščil, in jo na svoje življenje prikrojil.« % Nato prijatelj Matevž, ki vse verjame, kar čita v Slovencu r, začne hvaliti delo Jugoslovanske kmet-ske zveze in nakupovalnih zadrug, o katerih trde, da kmetom silno veliko koristijo. Prijatelj, tu si se pošteno opekel! Predsednik ;>Kmet-ske zveze« je naš poslanec Brodar, katerega delo poznamo. Zadnja leta ta zveza spi in Brodar za kmete ne more storiti ničesar, ker je ohromel zaradi blejskega pakta in ker tudi v stranki vso moč izrablja minister Gosar na korist ljubljanskih tobačnih delavk. Gorenjski in dolenjski kmetje smo pa vedno huje stiskani z davki in carinami. Nakupovalno zadrugo je pač poslanec Brodar pomagal ustanoviti za kranjski okraj, toda ta zadruga, s katero se je toliko bahal na shodih, je vsled njegove nespretnosti žalostno poginila. Boljše bi bilo, ako bi ne bila nikdar ustanovljena. Glejte, kaj zdaj delajo poslanci SLS! Pred zadnjimi volitvami so se širokoustili, da bodo udušili v Beogradu korupcijo in odvzeli Pašičevemu sinu milijone. Matevž, kaj pa zdaj! Znan je predlog poslanca Hodžarja in glasovanje »posfetie« kompanije, s katero je %ila korupcija oteta. Znabiti ste na Dolenjskem že tudi kaj slišali o trboveljskih »dobrotah«, za katere ve široka javnost. In Vi se še drznete koga nagovarjati, naj tako stranko hvali. Paragraf 82 smo si gorenjski kmetje dobro zapomnili, še bolj si bomo pa zapomnili § 69 finančnega zakona, ki je podoben dvema kljukama na katere obešamo plečeta. Na ta paragraf bi vlada rada obesila vse slovenske posostnike. Ljudstvo tega'izmozgavan ja ne more več prenašati. Srbijanski centralizem mora pasti! Kmetje bi prav storili, ako bi kljuke poslali pristašem blejskega pakta, vsi pa naročili »Kmetski list«, ki piše resnico in se poteguje za pravice kmetov. »Domoljub« je v zadnjem listu priporočal več politične vzgoje in hvalil delo ljubljanske oblastne skupščine, ki naklada nove davke. Tega pa ni povedal, da Slovenija in Hrvatska plačujeta v Beograd toliko davkov, da bi lahko z njimi pokrili vse svoje potrebščine, ako bi jima hotela vlada kaj dati. Listi SLS pa vlado le hvalijo in skrivajo resnico kakor gad noge. Prave vzgoje tedaj ljudje ne bodo dobili, če bodo »Orlice« in članice Marijinih družb od hiše do hiše ponujale samo »Slovenca« in »Domoljuba«. Mi ne bomo pravilno ujedinjeni, dokler se ne doseže enaka pravica za vse. Temu mora biti konec, da bi državna krava imela v Beogradu vime, v Sloveniji pa gobec. Teh nesreč je največ kriv napačni korak dr. Korošca, ki se je 1. 1918 kot zastopnik Slovenije in Hrvatske vrgel pred Srbi na tla in podpisal manifest. Zdaj velja tisto, kar je rekel dr. Krek na nekem shodu: »Združiti se morajo vsi Slovenci, da iiarede konec sramoti slovenskega naroda.« Srečen Krek, da je umrl! Danes bi mu srce počilo od sramote, da smo po lastni trapariji prišli v babilonsko sužnost. Janez. Družabni večer priredi okrajna organizacija SIvS Ljubljana v soboto, dne 7. januarja 1927 pri tov. Josipu Uranu na Mestnem trgu (pod Skalco). Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni vsi somišljeniki in prijatelj z družinami. Občinske volitve Lepa zmaga SKS pri Sv. Andražu v Halozah. Dne 11. decembra pr. 1. so se vršile v Leskovcu občinske volitve, ki so končale z lepo zmago pristašev kmečke misli. Nasprotniki so sicer napeli vse moči, zlorabljali kar na debelo cerkev — pa vse zastonj: zavedni kmetje in viničarji so vrgli to klerikalno gospodo ob tla. Zmaga je naravnost nepričakovano, presenetljivo lepa! Fajmoštrovi pomagači so zbobnali skupaj »vse, kar leze ino gre«. G. župnik je očividno bil tako siguren zmage svoje četrte skrinjice, da je celo od daleč vrgel kroglico v njo; v peto pa je sploh pozabil vtakniti roko. Klerikalizem pa bi ne bil popoln brez — politične pridige v cerkvi. V ta namen je tudi še na dan volitev ob pozni sv. maši nastopil z dolgo politično agitačno pridigo misijonar — hoteč rešiti klerikalne podrtije popolnega poloma. S svojim govorom je zasejal med mirno prebivalstvo mesto krščanske vere in ljubezni samo razdor in sovraštvo. Haloze vendar niso kje sredi poganske Afrike, mi »radičevci« pa divji, krvoločni levi, ki hočejo pohrustati vse leekovške klerikalne podrepnike. Kakor rečeno, tudi zloraba vere ni več potegnila, ker razločujejo volilci dobro med — občinskim gospodarstvom in — krščanskim naukom. In tako je volilo SLS le 40 volilcev, našo listo pa 73 zavednih kmečkih in viničarskih mož. Klerikalci so morali izročiti oba svetovalska in »sladki« županski stolček nam, ki so jih posedovali svojih 16 let nepretrgoma v svoji oblasti... Izvoljeni so ti-le naši pristaši: Bračič Jurij, kmet, Delnegro Rudolf, trgovec, Drevenšek Janez, kmet, Kme-tec Jakob, viničar, Stoklas Emeran, ekonom, in Vindiš Jožef, kmet, vsi iz Leskovca. Šest proti trem ... Zavednim leskovškim možem, ki niso klonili pred klerikalnim terorjem in komando, pa kličemo: z vztrajnostjo po začrtani poti naprej do popolne osamosvojitve izpod mo-rečega klerikalnega duševnega jarma! Občinske volitve v ptujskem okraju. Št. Vid niže Ptuja. V občini Po-brež smo imeli pri občinskih volitvah 8 skrinjic. Prvič je nastopila naša kraj. organizacija SKS združeno z drugimi pristaši in dosegla za naše razmere zelo lep uspeh 24 kroglic. Sicer ,se govori, da bodo volitve razveljavljene, toda mi se tega prav nič ne bojimo. Pri ponovnih volitvah se bomo trikrat bolje odrezali. V občini Vareja niso klerikalci dobili niti enega glasu. Pripomniti pa moram, da ni naš pristaš izpolnil svoje naloge in da se ni postavil na odločno stališče kmetske liste. V občini Jurovci je naša stranka sijajno in zasluženo zmagala. Dobili smo 5 odbornikov in SLS je povsem propadla, čeprav je imela vedno večino. Novoizvoljenemu odboru, kakor tudi tov. županu Zupančiču in prvemu svetovalcu tov. Šmigocu čestitamo in jim kličemo, da povzdignete občino v blagor vsem in v ponos. V občini Lancja vas je tudi SLS popolnoma propadla. Občina je prišla v roke zavednih kmetski h mož. V občini Dravci so se vršile volitve 18. decembra 1927. Izid volitev je bil za našo stranko ugoden. Postavljene so bile štiri kandidatne liste. Prva lista SKS je dobila tri odbornike. Nosilec liste je bil ugleden in spoštovan tov, Fr. Mere in druge naše liste je bil nosilec Se-linšek ter je dobila dva odbornika. Ostali dve klerikalni listi ste dobile vsaka po enega Odbornika. V tej občini se nikdar ni imela naša stranka svojih zastopnikov, sedaj pa kar naenkrat popolna zmaga. Novoizvoljenim ciibornikom isreno častitamo, Občina je bila že dve leti težko prizadeta po toči in pričakujemo, da bo nas odbor znal zavoženo občinsko gospodarstvo popraviti. V občini Slatina Sv. Barbara je izid občinskih volitev nad vse razveseljiv in naša stranka se je tu najbolj odlikovala. Klerikalci so se skrili za ime Zveze slov. kmetske liste, a dobili so samo 18 glasov in 2 odbornika. Druga lista je bila naša, Slovenske kmetske stranke in je dobila 44 glasov in 5 odbornikov. SLS je hotela slepariti i z našim imenom, toda se ji ni posrečilo. Za župana je izvoljen naš ugleden in sposoben tov. Petrovič, ki ve, kako se vodi občinsko gospodarstvo. ' Ljutomer. Pri občinskih volitvah I v Ljutomeru je častno zmagala naša Slovenska kmetska stranka in si je priborila 7 odbornikov. Vse klevete naših nasprtnikov in nasilje od strani nekaterih demokratov ni omajalo naših vrst. Dne 20. decembra 1927 je bil izvoljen za župana mesta Ljutomer vrli naš pristaš - veleposestnik vinogradov g. Fnic Zemljič. S tem je storjen velik korak naprej za zmago kmetske misli v ljutomerskih goricah. Ljutomer je s tem tudi prvo slovensko mesto, ki ima župana iz vrst bojevnikov kmetske misli. ' Nekaj iz Jareninc. Dne 4. decembra 1927 smo imeli tudi mi mirni Ja-reninčani občinske volitve, katere so pa kakor pri nas običajno potekle prav mirno. Od novega odbora zahtevamo, da bo deloval pravilno in nepristransko. Po stari navadi smo imeli tudi na dan Vseh Svetnikov, 1. novembra običajno procesijo vernih duš od farne cerkve na pokopališče. Obilna udeležba faranov in lepo okinčani grobovi so pač dokazovali, da še živi med nami krščanski duh. Vsak je napravil svojo dolžnost in dajal s tem mladini in celi javnosti prav lep zgled. Strmeli pa smo nad žalostnim zgledom naše farne očetnjave. Pokopališka kapelica, katera je obenem mavzolej farnih duhovnikov (pokojnikov), ni kazala kinča, zid je popolnoma raz-drapan, ob zidu v kapelici raste tra-i va, oltarček zapuščen, železni oklep | zaprt in zaklenjen, zvonček vernih J duš v stolpcu kapelice je molčal. Ni mu bila dana priložnost in dovoljenje, | da bi kakor po navadi storil svoj po-1 sel in govoril za verne duše in zakaj ne? Zvonček nima vrvce, električnega pogona pa še Jareninčani nimamo. Celo kruta vojna, katera je pobrala večino zvonov, je istega radi njegovega imenitnega posla (kot zvonček vernih duš) večnega pogina obvarovala, a vendar mu ne dajo, da bi zvonit in, opravljal svoj posel. Že par let se pobira v ta namen, da bi se restav-rirala pokopališka kapelica, a dose-daj se še ni toliko nabralo, da bi se kupila vsaj vrvca za zvonček vernih duš. Če gre tako naprej, lahko pač še doživimo, da se bo dal zvonček preliti v medene vinske pipe. i Trebnje. — Volitev Župana. O izidu občinskih volitev v Trebnjem smo že poročali, a danes naj povemo še, kako so izpadle županske volitve. Za župana je bil izvoljen naš odlični pristaš Jože Zupančič s 15 glasovi, nasprotnik pa je dobil le 8 glasov. Zanimivo je ugotoviti, da j© ža našega tovariša glasoval tudi en klerikalec. Naših odbornikov je namreč 13, dva sta pa pristaša SDS. To bi dalo 15 glasov fideft naših odbornikov p6 še zaradi bO; lezni seje lii fnogel udeležiti. Mi sffio mogli torej računati le na 14 glasov. Ker pa je toV. Zupančič dobil vseeno 15 glasov, je moral zanj glasovati tudi en pristaš SLS-i Za svetovalce pa so izvoljeni od SKS: Miklič Jože, Novak Franc, Ratajc Alojzij, Zakrajšek Anton, jPlaninšek Franc, Eržek Anton in ! Kresal Franc, od S$D pa Viljem , Tomic. Kandidatje SLŠ so ostali v manjšim. Novemu občinskemu odboru želimo obilo uspeha v njegovem delu za občino. Ali je to zloraba vere ali ne? Dva moža, ki sta podpisala našo kandidatno listo za občinske volitve, prideta v župnišče plačat sedeže v cerkvi za prihodnje leto. Gospod dekan (prvemu možu): »Vam ne dam več sedeža!« Mož: »Zakaj ne?« G. dekan: »Ker niste naš pristaš!« In se obrne in odide v drugo sobo. Pride drugi mož: »Plačal bi rad sedež.« G. dekan: »Vam ga ne dam — niste našega prepričanja!« In se obrne in odide v drugo sobo. Tako se je godilo v Trebnjem. — Imena prizadetih mož so na razpolago v našem uredništvu. Naša pripomba: Mi bomo tako žalostne slučaje politične zagrizenosti in klerikalne nestrpnosti skrbno zbirali in redno objavljali, tako dolgo, da se bodo tudi najbolj zaslepljenim kmetom odprle oči. Mogoče se bodo odprle oči počasi tudi na visokih cerkvenih mestih! fm intentonfa proiiia i po čudovito znižanih cenah se vrši do konca januarja v vele- I trgovini ^ R. Stermecki, Celje. M IZ STRANKE. Kamnik. Seja okrajnega odbora SKS se vrši v nedeljo dne 8. januarja v Kamniku pri Cerarju ob 10. uri dopoldne. Prosimo, da se tovariši v polnem številu udeleže. Na zborovanju poroča tov. Pucelj. — Fr. Kristan, predsednik. Občni zbor mariborskega okrožnega odbora se vrši v soboto, dne 14. januarja 1928 ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije »Kosovo« na Grajskem trgu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva okrožnega odbora, 2. poročilo okrožnega tajnika, 3. politično in gospodarsko poročilo tov. Puelja, 4. konstituiranje okrož. odbora, 5. slučajnosti. Zborovanje okrajnih organizacij. V pondeljek 2. januarja so se . vršila zborovanja, okrajnih organizacij SKS f Kr&nju in Novem mestu. V Kranju je poročal tov. Mravlje, a v Novem mestu tov. Bukovec. Sinji Vrh. Občni zbor kraj. organizacije SKŠ se je Vršil dne 4. decembra ter je bila sklenjena nabava štartipiljke in voljen delegat zbor stranke. Organizacija odobrava delo strankinih, funkcipnar-jfev. se striiijži z hačeli iii taktiko vb d siva in z Veseljem jemlje na znanje, da se bo železnica, gradila, koje uzakonitev so izpbsldvali po šlanei na?s'e stranke ter se istim iskreno zahvaljujemo kakor tudi našim inženirjem, ki so se tako vrlo potegovali za to progo in kličemo vsem živeli. — Ivin Špfehar; tajnik. saattaagi...... * po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, šepne robce, kravate, fino ilamsko, inoško in otroško triko-perilo, dišeče miio, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, t a p e t n i k e , čevljarje in sedlarje nudi Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Dopisi. Iz revnih Haloz. »Slov. Gospodarz dne 26. avgusta 1926 je svoječasno o shodu SLS, ki se je vršil dne 8. avgusta v Dobrni 1926 in na katerem je imel glavno besedo zlasti g. Žebot, napisal sledeče: Govornik je v poljudni besedi z mnogimi šaljivimi in resnimi primerami raztolmacil ljudstvu sedanji žalostni politični in gospodarski položaj, katerega so zakrivili trije bratci ali tički: Pašič, Pribičevič in Radič. Nad eno leto so že Radičevci s Pucljem vred na vladi, a vsak dan je slabše, davki vedno večji. Radič se je zapisal in zvezal s Pašičem in njegovimi velesrbi. Od tod vsa nesreča. To je ravno tako, kakor Če se kdo zapiše hudiču! Ker pristaši SLS radi pozabijo na obljube in »zlate« besede svojih poslancev, bi bilo umestno, da stopi g. Žebot zopet enkrat tja v Dobrno ter pove ljudem sledeča dejstva v poljudni besedi z mnogimi »šaljivimi in resnimi primerami«; današnji žalostni, politični ju gospodarski položaj so zakrivili trije bratci, ali tički: Spaho, Vukičevič in Korošec! Dvakrat zaporedoma smo SLSarji s Tufkoifl Spahom na viadij a vsak dali je slabše, davki vedno večji. Naš dr. Korošec se je zapisal in zvezal s Vtiki-čevičem in njegovimi velesrbi. Od tod vsa nesreča za slovenski kmečki narod. To je ravno tako, kakor če sfe kdt> zuhiSe hiidičti;.. Dramlje. Kakor je razvidno iz poročil vsepovsod napreduje naša kmet-ska idejia, in tako tudi »Dhunl&mi« nismo zhostaii. Dne 11. decembra pr. 1. so se v naši občini vršile občinske volitve, katere so bile smrtni udarec /.a klerikalce, kljub vsej čudni agitaciji nekega moža, p katerem smo mislili, da nSrit bo ^ Vseh okoliščinah naša desna roka, pa smo se kruto varali. Ta mož igra vlogo klerikalca ter poštene farane hujska na vse mogoče načine. V tem se je posebno izkazal pri minulih občinskih volitvah. Od jutra do večera je bil neumorno na delu, obljuboval vse mogoče stvari in j kričal po cesti: »Volimo le krščanske ' može!« — tako kakor bi bili med nami kaki »turkk. Zanimiv pa je bil prizor na večer, po prečitanih rezultatih. Ko so slišali klerikalci svojo obsodbo, so obupno zajavkali, njili ble-dozelena lica so izgledala kakor da so na smrt obsojeni. Pa skoraj bi bil pozabil na »Mihca« S sebi enakimi bratci se je često shajal in kramljal po dolge ure in bistre glave so skovale lep načrt, kako bi se prišlo do županskega stolčka. Pa glej ga spaka, našemu kmetu in delavcu se ni zahotelo po teh skelečih stvareh. Po volitvah so pa za vselej splavali po vodi njihovi sladki upi. So vodenj. Na Sv. Štefana so kot običajno plesali fantje in dekleta pri posestnim Dolčanki v Jarči dolini. Ko so postali fantje bolj zidane volje, je nastal prepir, med katerim je zabodel nek mlad malopridnež, ki se je priklatil iz Italije, z nožem v glavo poštenega in uglednega Franca Burnika iz Koprivnika. Oblasti bi morale prepovedati takim ljudem prekoračenje meje. Predoslje. Naš bivši župan so jako potrti, odkar jim je burja izpodnesla županski stolček. Prav zelo se jim toži po tako lepi službi. SLSarskim prvakom se še sedaj ni kri pomirila, ker so pri zadnjih volitvah tako sijajno propadli. Razni Zabreti že sedaj sklicujejo sestanke, kako bi dobili prihodnjič občino v svoje roke. G. Joško Zabret je dne 18. septembra sklical prvake SLS, da skupno napravijo načrt za prihodnjo ofenzivo. Na tem se- j stanku se je OlemSov Jknez izrazil, da j naša občina še ni imela tako slabega odbora, kot je sedanji; seveda, ker nimajo več večine v odboru. Kako pa gospodari, sedanji odbor, kako pa je gospodaril stari odbor, bo pa Janež kmalu ime! priliko, da se prepriča. Za prihodnje volitve vam j>a garantiramo, da boste imeli polovico rhMnj odbora, kot ga imate sedaj. Toliko za danes.. Na svidenje! Vsem pristašem lcmetskegA pokreta veselo in srečno novo leto! Fr. P. Sv. Jurij ob Stavnici. Društvo kme takih fantov M dekletje priredilo dne 31. decembra »Silvestrov večer« v gostilni g. M. Domanjka. Prireditev je dobro uspela. Pohvaliti je treba toVarišice, ki so gostilniške prostore lepo okrasile z brs-Ijanom in smrekovimi vejami, tako da je vsak prišlec takoj vedel, da vlada tu danes kmetski duh. Tem potom pripada tudi največja zahvala lastniku gostilne gosp. Matiji Domanjku, ki je vzel društvo pod svojo streho, kljub intrigam neke druge gostilrtičarke, ki je odklonila prireditev v svojem lokalu. Ob priliki pride vse prav. Tamburaški odsek društva je izvršil svojo nalogo izvrstno. Sploh je menda naše društvo eno izmed najagilnejših. V kratkem otvori svojo knjižnico in čitalnico. — Le tako naprej in mladina bo šla v naše Vrste, ker bo vedela, da so tu kmetski fantje in dekleta, tu je ideja kmeta, ki vedno bolj vzhaja in se dviga. — Zdravstvu jte ! Mirna peč. Za župana je izvoljen tov. Ludvik Novljan, odličen pristaš SKS. V kratkem bomo poročali več zanimivih vesti iz naše fare. ! Velike Lašče. Na Štefanovo se je vršila pri nas prvič velika kmet* j ska veselica, ki so jo priredile krajevne organizacije SKS Velikih Lašč in okolnih občin. Udeležba je bila iietiav&dno velika; Dvorana sokolskega doma, ki je bila dkM® šena s slikami Matiji Gubca in tu-kajsiljiti odličnih rojakov Primoža Trubarja, Levstika, Stritarja iii dr.' Kreka, je bila nabito polna in mnogo ljudi je moralo oditi, ker niti stojišča niso iriogli t¥e najti; Udeležili so se gostje iz celega sodnega okraja Velike Lašče, nadalje iš5 Velikih Poljan, Ribnice, Sorlražice. Škofljice itd. Shirala godba dravske divizije. V lepem govoru je zbrane pozdravil naš tov. Pucelj, na kar sta tov. Pirnat in Lunder kot zastopnika krajevne organizacije SKS Velik** Peljanč izročila tov. Puclju veliko njegovo sliko, ki jo je napravil g. šolski vodja Boc. Zelo lepo in navdušeno je zbrane pozdravil tudi tov. Ogorelec iz Škofljice. Zabava je ob najlepšem razpoloženju trajala do jutra. Cela prireditev je dala strankinemu tiskovnemu skladu nad 2500 Din čistega dohodka. Vsem, ki so z veliko vnemo sodelovali in pripomogli k tako lepemu uspehu, bodi izrečena iskrena zahvala! Izrazila se je tudi želja, da bi se v prihodnje vršila strankina veselica poleti na prostem in bi se s tem omogočila udeležba vsem našim pristašem in prijateljem, kar sedaj ni bilo mogoče, dasiravno je dvorana z odrom vred dolga 20 m. Istotako želimo, da bi slične veselice v prid strankine blagajne priredili tudi tovariši po drugih krajih Slovenije. NOVICE IN RAZNO. Resno je obolel znani ljubljanski zdravnik g. dr. Tone Jamar. Zdravi se na kliniki v Zagrebu. Spoštovanemu zdravniku, ki je slovenskim fantom v Judenburgu storil mnogo dobrega, želimo iskreno skorajšnje ozdravljenje. Naša Narodna galerija vodi obširno akcijo, da zbere med Slo-venti toliko gmotnih sredstev, kolikor jih je treba, da dobimo popolno zbirko slovenske umetnosti in da si ustanovimo Akademijo znanosti v Ljubljani. Brez dvoma je to naša največja kulturna naloga sedanjosti. S tema zavodoma bo šele naša kulturna stavba dograjena. — Nekateri naši somišljeniki in občinski odbori so z darili za fond Akademije in Galerije že dokazali, da umevajo važnost začetega podjetja. Druge zasebnike in občine, ki se vabiiu še niso odzvali, prosim, da čim izdatneje akcijo podpro. To bo najlepše novoletno darilo, ki si ga Slovenci sedaj morejo dati. _ „ Ivan Pucelj, nar. poslanec in minister n. r. Požar v Ljubljani — V torek 3. t. m. ponoči je nenadoma izbruhnil požar v fotografični delavnici fotografa Davorina Rovška v Ljubljani. Škodo cenijo na 250.000 Din, katera je večinoma krita z zavarovalnino. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI M. M47 pritličje mmrnmm »Iti. fcratftelo* Bi. M38T ' r«0. mmEs. u n«om«;. Mv. fcsa,«^, ■m.hi v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, _ ^LlinifTli^. P«Pirj«» t.r i knjisic« POTMU , <^3ila) aa dr«Sa mesta. 4»*olluj« Jcren^>or 'aMii^Mopcov ra JMedn. Na P7edu ie d^e 30. decembra ob 10. ud+^Mil &VV«ander A m- bro/iC stnr 23 *et e"dč. Zo^o ZuHni. rodrvm iz Divače in si nato šp sam r>ormqi kro?b'o v f^avo. Sbirila ie kot t"h*»'rif!<» v ho+ebi »Trier^v« na Rled". ie v sn^-t rvrr^tovo^no, kar v oosVvPnih T>ismih na mater. b-a+a in sestro s^o^o^ia. TTlnnliopp- v Sori. Pretekli teden so TNotpPTiPi iz So^e utopljenca, V k?tp"Prr» tso S^^Z"«1]' S^bTipfTg sM-1'aria iz S^nfe T r»ire T. šučt^Si^a. ^pnn rrp ip dn1! Č5>ca r>AOTp?al". toda piis1!1" -'e dfl od^e1 tvrplro meie v Ttab'5o. Domipva'0 da ie zabrede1 nonoči v vodo in utonil, i Žele~P:š'a nesreča. Na vrovi Split—^nin ie nretekM trrek iztiril tovorni v'ak. Človeških žrtev ni bilo nobenih. 100.000 'Mnnrj^v mzmsanih na g!a-' T" ra^Trmi^Mer jp raznima1 le dni "a "'avo rorars-e^a morPca Iv«ra Bairvia. ki nrrr^?a že dv« leti ljudi v SrM;i, 1000C0 P in. Velik plen carinarnice t Osijeku. Osiješki trgovec štern je utihotapil 'preko 190 tal raznega manufakturne-ga blaga z Reke na Sušak ter ga raz-prodajal raznim trgovcem v Beogradu, Subotici, Osijeku in drugod. Osi-ješka carinarnica je prišla te dni tihotapstvu na sled ter zaplenila večino i toga blaga pri trgovcih. Trgovci tožijo sedaj Šterna za 1,500.000 Din odškodnine. | Koliko znašajo naši državni dolgovi? Po zadnji statistiki znašajo državni domovi: Pokrajinski dolgovi 16 milijard 355 milijonov,1 srbski vojni dolgovi 20 milijard 71 milijonov, dolgovi ujedinjenji 72 j milijonov, novi dolgovi naše drža-1 ve 12 milijard 693 milijonov. Skupno znašajo državni dolgovi 56.345 milijonov 963.932 dinarjev, i Lakota v Hercegovini. Te dni se j bo sestal hercegovska oblastna skupščina, ki se bo pečala predvsem, kako priskočiti na pomoč; gladujočemu prebivalstvu. Vlada je nakazala samo 500.000 Din, kar je mnogo premalo. 0b'astni odbor bo za prvo pomoč kupil 39 vagonov .koruze. Pazite na o'roke. Delavska žena Porecki v Zagrebu je pustila 3 letno hčerko samo v kuhinji. Otrok se je skopal na štedilnik in padel v lonec vre7e vode. Otrok je po par urah izdihnil. Srečni slučaji. Na morju se je dogodil nesrečni slučaj, ki je povzročil dobiček. Tovorni parnik je vozil iz I':awaija v Ne\vyork, in sicer samo sladkor. Na širokem morju ga je zajel i vihar ter mu polomil propeler tako,: 'a je odslej vozil konaj s polovico prejšnje hitrosti. Toda ta zakasnitev je bila dobičkanosna, kajti medtem -e je s'adkor podražil in ko je pristal v pristanišču, je bil njegov tovor vre--t rad 2." 0 0 do'arjcv več kot pa bi i' sicer. ako H dospel ob nameravanem ča<5#. i Aretiran morilec in nasilnež. — Zadnjič smo že poročali o posilstvu in uboju mlade deklice v okolici Osijeka. Te dni so aretirali 18 letnega fanta Jurij Josipa, ki je končno priznal, da je storil nad deklico grd zločin, nakar jo je s sekiro ubil, ker se je bal, da bi ga pozneje žrtev ne izdala. Zločinca so uklenili v težke verige in zaprli. Katastrofa na Marmarskem morju. V Marmarskem morju sta trčili skupaj dve ladji, od katerih se je manj-; ša v kratkem času potopila. Utonilo ' je 70 oseb, ostale je rešila na pomoč prihitevša ladja. j Izvanredna lovska sreža nekega lovca v Afriki. Afriški lovec Hunter je ubil v okolici jezera Uganda v Afriki v teku treh mesecev 80 levov I in 10 leopardov. Zlato. Na državni zemlji na otoku Nova Gvineja so odkrili vladni raziskovalci ogromne zlate žile ter poročali o najdbi vladi. Voditelj ekspedi-cije je poročal, da je pridobivanje zlata, ki se nahaja skoro popolnoma na površju zemlje, sicer lahka stvar, toda tem težje je prevajanje zlate rude, ker ni nobenih cest in potov in samo nedostopno ozemlje. V tem oziru so tfdino mogoče prometno sredstvo v teh krajih aeroplani. Zemlja je jako bo-gata na zlati rudi, ker vsaka tona da 20 unč zlata, ki je vredno najmanj II dolarjev. Izkoriščanje teh zlatih polj je pod temi razmerami za po-fHince seveda izključeno, zato bo vTa-da prevzela delo in preskrbela v ta namen večje število aerop'anov. 4 C00 000 ljudi trpi lakoto. V kitajski provinci Šantung trpi 4 milijone' ljudi grozno lakoto. Prebivalstvo se hrani z drevesnim lubjem in senom. Preje premožni kmetje prodajajo živino za slepo ceno, da si pridobe j denar za izselitev. V glavnem je za- \ krivPa lakoto suša in kobilice, v prvi vrsti pa državljanska vojna, roparske tolpe in previsoki davki. TETENSKI KOLEDAR. 8. januarja, nedelja: Severin. 9. januarja, pondeljek: Julijan. 10. januarja, torek: Pavel, p. 11. januarja, sreda: Higinj. 12. januarja, četrtek: Ernest. 13. januarja, petek: Hilarij. 14. januarja, sobota: Feliks. SEJMI. 9. januarja: Žirovnica, Krka. Nova cerkev, Šmarje pri Celju. 10. januarja: Metlika. Zalog. 11. januarja: Planina na Štajerskem. 14. februarja: Sv. Filip v Vare-čah. VALUTE. Berlin 1351, Curih 10-92, Dunaj 8-—, Newyork 5653. Praga 1-68. Trst 3-—, Pariz 2-22, London 277-—. Volnene nogavice, žepne roVe, žemnerje, ovratnike, kravate in naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah na prodaj pri Franc PavPn-n. Linhljana. Grušče S*. 3. Žalosten konec ameriSke oodmor-nice. Že zadnjič smo poročali, da je ameriška podmornica »S 4« trči'a skupaj z voino ladjo in se celo posadko p^topPa. Potaoliači so posku-ša'i podmornico, v kateri je bilo večina momariev živih, dvigniti t "da to se jim radi mraza ni posrečilo. Vlada ie te dni proglasi'a vseh 39 mornarjev posadke za mrtve. Dviganje podmornice so odložili na spomlad. Pozl^a^o vse cenjene zastopnike, ki so prejeli od upravn;štva nabiralne pole za zbiranje novih naročnikov, da iste tekom tega meseca po možnosti vrnejo, kakor je bilo v okrožnici navedeno. V ~d vidnosti od gospode. Povest. Napi-al Franc Tovornik, kmet. »Počakaj, Julčka, ti bom pomagal vzdigniti š' af,« je ogovoril Coršekov Pavle Kačunovega dekleta v trenutku, ko je mislfa nesti vodo iz studenca v Rijeku, odkoder so jo nosili vaščani ob suši. »Oh, Pavle, ti si! Tako sem se ustrašila. Izne-nadil ci me'« »Paj ni re°,« jo zavrača Pavle, »da bi se bPa f.a':o prestrašil- ^a; si me od da'eč vide'a! Kaj : '. i "š š'a k •• aši?« n a ra- ne vem: če boš šel ti, potem r . r ra3c pa najvrž ne Kaj pa tvoj trat -t. r š.l menda z p t na T ašVo tistega go-P ■ a ~a ^ra iu posbišat. Pravijo ljudje, kako "o- g vr-.rijo. Pa kako se že pišejo?« Zolovič,« reče malomarno Pavel. »Ali bi ga tudi ti ra'a pos'ušala?« ».Seve'a ko pa ljudje pripovedujejo, da ne-! ako drugače učijo, ' akor drugi duhovniki- Rada bi na svoja uše?a sMšaV« »In potem post a'a tak norec, kakor je moj brat Peter,« je pikro dostavil Pavle. >7a' aj se tako razhuraš, eaj ti nisem nič hudega rekla,« ga je pogovarjala in upr'a svoj pogled v njega. Ljubeznivo so se srečale oči, v prsih pa — je postalo toplo, Neko prijetno čuv-Bvo Je otwivH navdajate. Mimogrede hodi povedano, da so stare ženice, ' i so m^nda samo za to na svetu, da pazijo ra 'Vade ljudi, že -'avno ugotovile, da se Julčka in 1'av'e rfrr ro razumeta. Pa Bog zna, kdo jim je to o -vedal. Naj si bo kakor hoče, čeprav se ženice v asih motijo, tukaj se niso. Tudi ne bomo poiz--odovali, kdaj in kako se je mlada in večno nova i;ubezen pri teh dveh začela; beležimo le, da je i'a po vsej okolici že nekaka javna tajnost. Ravno ko sta bila najbolj zatopljena v medsebojni pogovor, pride gor iz vasi Kolenčeva Ančka po vodo. Hitro se je poslovil Pavle in odšel, Julčka pa si je dala opraviti z nalivanjem, čeprav je bil škaf itak poln. Nato pa si je začela nmivati noge. Pavle je medtem odšel proti vino-radom, ki so bili prislonjeni pod pečinami te-*'-.e.: a hri1 a ra vzhodno stran proti Tratam. »Zdaj sem vaju pa zalotila. Ali bom že ta pred-mist prišla ku at za svatbo?« je deja'a Ančka. Tulč1 a, kateri je dobro delo pri srcu, ko ji je omeni'^ svatbo, je vendar rekla: »Oh, kaj svatba! Nekateri pravijo, da poročiti se je dosti kmalu •i dni pred smrtjo. Kam se potem mudi meni, co in am konaj dvajset let! Je še čas!« »Seveda je čas,« povzame Ančka, »pa vendar a vaju, kakor vidim, je čim preje tem bolje.« Julčka zardi in trdo odgovori: »Kaj, ali me sumničite? Kaj pa si mislite o meni? To pa ni iepo od vas, teta.« »Nič ne mislim slabega, Ti si me napačno razumela. Hotela sem samo reči, da je zdaj, ko že skoraj vse zna za vajino ljubezen, bolje se poročiti in ljudem so jeziki zavezani. Saj ti je znano, kako človek o svojem bližnjem vedno raje slabo misli kot dobro. To je človeška s^bost, katere človeški rod menda ne bo nikoli otresel. Drnge razmere vama tudi niso nacprotne. Samo Peter ''O malo nagajal, pa kaj hoče? On se itak ne more oženiti in ostati na posestvu, ker mu prior jur-klošterski ne dovoli. Sicer se pa menda tudi za posestvo ne briga. Zdaj hodi vedno poslušat Zo-loviča. Kadar ne pridijmje na Laškem, pa gre celo v Loko. Menda misli postati njegov katehist, da se toliko zanima za njegove nauke. Kakor sem slišala, s Pavletom se tudi bolj slabo razumeta.« »Z Bogom! Lahko noč, teta!« jo prekine Julčka in naglo odide z vodo dol proti vasi. »Lahko noč, lahko noč, luštno spančkaj ali ppančkajta!« je še vpila za njo. Julčka se je tihoma jezila na jezično Kolenko, da jo je morala prav ta raznašalka nepotrebnih novic zalotiti v pogovoru z njim. »Zdaj bo pa zopat govoričenja po vasi,« si je mislila. »To bo zopet jezna Kodrova Micka, ko bo za gotovo zvedela. da ima Pavle rad mene, ne njo'« Take in enake misli so rojile po glavi zaljubljenemu dekletu in mu razburjale srce., Pavle je tačas hodil po vinogradu od trsa do t trsa, precenjeval, katera vrsta je boljša, katera ima boljšo rast in več težkega grozdja. Z bistrim očesom je zasledoval tudi odpornost posameznih trsov proti trsnim boleznim. Obetala se je prav obilna trgatev. Samozavestno je stopal. Prsi so se mu dvigale lahko, videč poplačano obilni trud in delo v vinogradu. »Bog daj le še mesec dni lepo vreme, potem se bo začela trgatev. Kakor na'ašč, če s© bom ženil, bomo imeli žlahtno kapljico za gostijo.«- (Dalje prihodnji«.)! Porotniki pobegnili iz sodne dvorane. V Kromerižu je stal pred poroto gostilničarjev sin Alojz Richl, ker je bil obtožen, da je svojo ljubico obesil na neki grm. Porotniki so se zbali pred obsodbo in so jo nekateri na skrivaj popihali iz sodne dvorane. Ko je predsednik sodnega dvora opazil, da porotniki drug za drugim izginjajo, jih je z orožniki po mestu poiskal in dove-del nazaj. Na stavljena vprašanja so zanikali nizkoten umor in potrdili samo uboj, radi česar je bil zločinec obsojen samo na dve leti ječe. Državni pravdnik se je seve- j da pritožil radi prenizko odmerjene kazni. j Korupcija tudi v Ameriki. Razmere v Ameriki postajajo z dneva v dan vse neznosnejše. Vsled tega se je pričelo živahno gibanje proti vladi, kateri očitajo nesposobnost, da vzpostavi red in poštenje v javnem življenju. Ugleden opozicijo-nalec W. Crim je izračunal, da vzdržuje vlada ogromno armado agentov, uradnikov in špijonov, ki so v službi suhega režima in da stane Ameriko ta aparat najmanj 25 milijonov dolarjev. Pri zatiranju alkoholizma se je razvila korupcija najhujše vrste. Nikdar se še v Ameri- J ki ni toliko popilo alkoholnih pijač, kakor sedaj, ko je prepovedano. — j Tudi sovjetska Rusija je spočetka prepovedala prodajo alkohola, toda ko ni pri tem vzpela, je država vzela produkcijo in prodajo alkoholnih j pijač v lastno režijo in danes je konzum večji kot pred vojno. Državi pa monopol polni prazne blagajne kakor pod carjem. Koliko plača Evropa Ameriki? — Koncem leta 1927 je dobil ameriški finančni minister na račun vojnih dolgov od raznih evropskih držav 96,546.830 dolarjev. Od tega je plačala Anglija 92,575.000 dolarjev, ostalo pa Belgija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska itd. Celoten dolg Evrope znaša 11-7 milijard dolarjev. To se pravi, da je Evropa pravzaprav ameriška kolonija. Zastrupila se je cela rodbina. V Monakovem je bil te dni aretiran advokat Geis radi ponarejevanja denarja. Advokat se je na božično noč zastrupil, a drugega dne se je zastrupila še njegova žena in dve hčerki. Razbojniki spustili v zrak Narodno banko. V Buenos-Airesu so razbojniki položili v Narodno banko veliko bombo. Eksplozija je povsem porušila stavbo. Smrtnih žrtev ni bilo, le ranjenih je bilo 19 oseb. Sluga kot laži-zdravnik. V Inomo-stu je pričela te dni razprava proti lažnivemu zdravniku, 24 - letnemu Eduardu Nagele, kateri se je ietos poročil s hčerko bogatega hotelirja iz Marijnih Lažni na Češkem, 20-letno Otilijo Stčr. Nevesto, ki je imela 11.000 šilingov in 41.C00 čK dote, je mož po petih dneh zastrupil. On je bil navaden sluga v riekem zdravilišču, kjer je ponaredil zdravniško diplomo. Samoobsodba japonskega kape-tana. Japonski kapetan Misuki je bil poveljnik križarke »Jiutsu«, katera je v bližini obale zadela ob torpedni rušilec. Torpedni rušalec se je nekaj minut nato potopil s celo posadko 12 oficirjev in 99 mornarjev. Vojno sodišče je poklicalo kapetana Misukija na odgovornost. Toda predno je bila sodba izrečena, je kapetan izvršil v svojem stanovanju »harikirk, to je: vzel je britev, se postavil pred zrcalo in si prerezal trebuh. V par trenotkih je izdihnil. Nesreča na morju. Pri Costanci ob rumunski obali je vihar vrgel ob skale italijanski petrolejski parnik. Posadka ladje, ki je štela 35 mož, se je rešila s plavanjem. Parnik se je pa potopil. 215.000 sužnjev osvobojenih. S 1. januarjem 1228 je bilo odpravljeno suženjstvo v Sieri Leone, ki je pod an^eškim protektoratom. Pu-ščenih je bilo na svobodo 215.000 sužnjev. Roparski umor italijanskega pod-konzula. V Odesi so pretekli teden napadli neznani roparji italijanskega podkunzula ter ga ubili in nato oropali. Izginili so brez 8'edu. Napredek na Japonskem. Preteklo nedeljo so otvorili v glavnem mestu Japonske Tokiju podzemsko železnico. Ubil ženo, ker je zahtevala novo obleko. V italijanski vasi Mi-seglia je 20 letni zakonski mož pre-rezal z britvijo vrat svoji ženi, ker je zahtevala od njega novo obleko. iVibž, ki je bil zelo ljubosumen na svojo mlado ženo, je mislil, da hoče ona dopasti drugim, pa ji je zahtevo o novi obleki do smrti zameril. Stekli psi v okolici Karlovca. V okolici Karlovca se je tako razpasla pasja steklina, da stekli psi resno ogrožajo javno varnost. Ljudje si komaj upajo na cesto, a otroci iz oddaljenejših vasi sploh ne hodijo v šolo. Sedaj so oblasti odredile, da morajo orožniki pokončati brez izjeme vse pse v karlovškem srezu. Tutankamnov grob izropan. Neznani roparji so vlomili v najdragocenejšo sobo Tutankamnovega gro-. ba in jo izropali. Roparji so pustili v grobu samo podobo Tutankamno-: vo, ki je iz čistega zlata, in nekaj drugih zlatih predmetov. Tudi jubilej. Te dni je praznova-, la v Berlinu 73-letna babica Klara Keferstein 50-letni jubilej kot ba-| bica. Kefersteinova je tekom tega časa spravila 5000 novorojenčkov na svet. Industrija biserov. Avstraliji nosi industrija biserov nad 50 milijonov dinarjev. Zadnje čase je počelo pridobivanje biserov silno padati, ker je pričelo primanjkovati bisernih školjk. Oblasti nameravajo umetno gojiti te školjke, da tako ohranijo važen vir dohodkov. Desetletna mati. V Berlinu je živela siromašna vdova z edino 10-letno hčerko. Nekega dne pokliče predstojnik šole revno vdovo k sebi in ji sporoči, da bo moral njeno hčerko izključiti iz šole, kajti šolski zdravnik je ugotovil, da je deklica v drugem stanu. Spočetka je otrok tajil, končno je pa le priznal, kako se je to dogodilo. Nekoč, ko ni bilo matere doma, jo je pokojni očem zlorabil in posledice niso izostale. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kra\at itd. se dobi po nizkih cenah pri Ign, žargi, Ljubljana. Narodni gospodar. Krmljenje doječih svinj. i Pod tem naslovom je izšel v »Kmetovalcu« št. 23. od dne 15. decembra li/27 članek, kako se morajo krmiti doječe svinje. Cianek je uober in priporočljiv. Ker ima skoraj vsak naprednejši gospodar »Kmetovalca«, nočem navajati podrobnejše vsebine dotičnega članka, temveč hočem opozoriti samo na ono mesto, kjer se povdarja posebno pomen ribje in mesne moke. Kes je, da je ribja kakor tudi mesna moka zelo dober pridoda-tek k hrani za svinje, vendar pa sta te dve moki danes, ko imamo še boljša tozadevna krmila, predragi. Iz članka samega se vidi, da se rabi za 4 tedne 14 kg te moke (9 kg rib-i je in 5 kg mesne), tedaj na dan pol kilograma. 1 kg te moke stane najmanj Din 8-— in je potrebno tedaj dnevno Din 4-—, kar je vsekakor precej visoko, ako se vpošteva uspeh, ki ga nam ta moka nudi. Jaz sem rabil zadnje dve leti namesto ribje moke »Težakovo olje« in moram priznati, da sem imel s tem oljem izdatnejši in veliko večji uspeh, pri tem pa veliko manjši izdatek. Rabil sem tega olja v te svr-he samo tri navadne žlice. Tri žlice tehtajo samo 30 gramov, ki stanejo samo 75 par, tedaj več kakor petkrat manj pri boljšem uspehu. Ker je namen strokovnih kakor tudi političnih časopisov, da opozo-re javnost na vse dobro, kar more služiti vprid našim gospodarjem, navajam gornje v dopolnitev zgoraj omenjenega članka. Ker se danes o »Težakovem olju« še malo sliši, opozarjam s tem nanj našo javnost. Veseli me, da so imeli s tem oljem tudi nekateri drugi zelo dobre uspehe, o čimer sem se prepričal iz knjige: Naša prašičeae-ja«, ki govori o njem na strani 56 in se popolnoma pridružujem temu mnenju ter pri tej priliki tudi po-vdarjam, da je »Težakovo olje« od velike koristi tudi za govedo in konje in se njegova vporaba more samo priporočati. — Živinorejec. Vinarsko društvo v Mariboru vabi v novem letu vse neorganizirane vinogradnike, da pristopijo k društvu in s tem dvignejo moralno moč društva. Članarina oziroma naročnina za glasilo znaša za tu-zemstvo Din 30'—, za inozemstvo pa Din 40-—. Zopet nove obremenitve. Minister so-cijalne politike je izdal naredbo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1, do 7. s 1. januar em 1928 ukinjajo in nadomestijo z novim 1. mezdnim razredom. V ta razred spadajo vsi nameščenci, ki ne prejemajo nobene plače, ali pa prejemajo manj kot 8 dinarjev dnevno. — 11 o novem razredu znaša celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje | Din 0-36. Delodajalci smejo svojim nameščencem, ki spadajo v ta novi mezdni ! razred odtegovati za bolezensko zavaro-! vanje dnevno Din 0-18, za borzo dela pa ! Din 0'02. Za vajence, ki ne prejemajo , nobene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Telefon it. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Pofit. tek. reC. 13.899 pil sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji I eskompt In tnkaso meni« ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In devti po najugodnejilh tetajlh. ■a* BHI SVINJ S ROVE KOZE Dizi iS'- 7 a kg 10- „ „ 6- „ B 9f> prve vrste brez zarez in lukenj . . . druge vrste.......... svinjske kože hrvaških prešieev . . . Nabiralcem 1 Diri Prejem v našem Centralnem skladišču na Dunajski pri Pollaku. Istotam se prodaja najboljše in najbolj trpežne usnje in rfrii£fO po tovarniških cenah. — Tovarna usnja in čevljev O ARE POLLAK d. d. LJubljana. Najbolje in najceneje si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila kakor tudi srajce, kravate, naramnice, rokavice in nogavice ' v novo of^oriens konfekcijski trgovini JOSIP IVANČIČ i S Dunajska cesta stev. 7. N j&olišo Th -maso o žlindra ZVEZDA po Din 143*— za lOO kg prodaja Osrednja gospodarska zadruga >EK0N0M< LJUBLJANA Kolodvorska 7. ftatboljiSl ln na]li:p«*acjU ŠIVALNI STROJI *o> „gritzner" ira „adler" M dom, obrt 9n Indmlil)«, » ranih cprtn^ • Istetaai tricmnU pleHliti stroji »DUBIBD-. Pisilni stroji „15HAI*IA~. Ugodni plačilni poqo]L VeCletnn garancija. Toftraiik« calog*: mm Mira Prsšernovoga spomenika ob »atJi. Pridobivajte novihffnaročnikovj za = „KMETSKI LIST"! — Svoji k svojim! Svoji k svojimi Kmetje in kmetice, fantje in dekleta! Kadar kupujete v mesta svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. OSOJiLiiCA L V CELJU v lastni palači Narodni Dom r Stenji gtamtca hi rmn MH 8,000.009-— Sprejema hraonilne vloge. IzvrSuJe vse denarne, kreditne In posojilne po§h Kupuje ln prodaja devize ln valute. mm Podružnici: MARIBOR — ŠOŠTANJ Za Konzorcij »Kmetskega lista: IVAN PUGELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »MertnltO ANDREJ SEVER