Hladnikia 11: 27-43 (2001) 
55 
Kljub izredni znanstveni višini je ostal Alojz Šercelj skromen, včasih nerazumljen in 
ob nagradah prezrt. Naj bo današnja lavdacija skromna oddolžitev za njegovo delo. 
Čestitamo! 
Mitja ZUPANČIČ 
OB 50-LETNICI Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU 
V zadnjih letih je že nekaj inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU praz-
novalo častitljive obletnice obstoja, lani 21. marca 2000, pa se jim je s petdesetletnico 
uspešnega delovanja pridružil tudi Biološki inštitut Jovana Hadžija. 
Inštitut nosi ime po akademiku prof. dr. Jovanu Hadžiju, ki je bil ustanovitelj in prvi 
upravnik Biološkega inštituta. Raziskoval je različne skupine živali in je s svojimi pogledi 
na razvoj živih bitij, ki jih je objavil v delih Turbelarijska teorija knidarijev in Evolucija 
metazojev, vzbudil velik odmev tudi v znanstvenih krogih v tujini. 
Inštitut se je od skromnih začetkov v 50 letih razvil v eno izmed vodilnih institucij za 
raziskave živega sveta na Slovenskem, kjer danes dela 20 raziskovalcev. Usmerjen je 
predvsem v raziskavo biološke raznolikosti kopenskih ekosistemov, predvsem flore 
praprotnic in cvetnic, vegetacije in nekaterih živalskih skupin. Program je naravnan na 
terensko in laboratorijsko delo, k analizam in sintezam gradiva, ki ga sistematično zbiramo 
in evidentiramo na območju Slovenije in sosednjih dežel. Program dela lahko razdelimo 
v pet skupin: flotistično, algološko, geobotanično in vegetacijsko, paleovegetacijsko ter 
zoološko. 
Floristične in taksonomske raziskave obsegajo raziskovanje rastlinskih vrst, predvsem 
praprotnic in cvetnic, njihovo pojavljanje, razširjenost in njihovo vrstno različnost. V tej 
skupini sta delovala akad. prof. dr. Ernest Mayer in dr. Darinka Trpin. Danes skupino 
vodi dr. Branko Vreš. 
V okviru algoloških raziskav je dr. Ivka Munda preučevala predvsem ekologijo in 
kemizem morskih alg ter problem onesnaženosti teh habitatov. 
V skupini geobotaničnih in vegetacijskih raziskav obdelujemo rastlinstvo Slovenije, 
in sicer gozdno, traviščno, ruderalno, plevelno, alpinsko, vodno, obvodno ter vegetacijo 
gozdnih robov. Z raziskavami vegetacije je na inštitutu začel izredni član SAZU prof. dr. 
Maks Wraber, nato so mu sledili še izredni član SAZU dr. Mitja Zupančič, dr. Ivo Puncer. 
Prof. dr. Vlado Tregubov, dr. Lojze Marinček, prof. dr. Marko Accetto, dr. Igor Dakskobler, 
ki vodi tudi regijsko raziskovalno postajo v Tolminu in dr. Andraž Čarni. 
Paleovegetacijske raziskave, ki obravnavajo razvoj vegetacije, predvsem v času po 
zadnjih poledenitvah je začel akademik dr. Alojz Šercelj, ki danes raziskuje skupaj z dr. 
Metko Culiberg. 
Zoološke raziskave je začel že omenjeni akademik prof. dr. Jovan Hadži, ki se mu je 

56 
Miscellanea 
kmalu pridružil akademik prof. dr. Janez Matjašič, za njim dr. Jan Carnelutti, prof. dr. 
Štefan Sušec-Michielli, akad. dr. Jože Bole in dr. Narcis Mršič. Danes delata v skupini dr. 
Božidar Drovenik, ki skupino tudi vodi, in dr. Rajko Slapnik. Zoološke raziskave so 
usmerjene v glavnem v raziskovanje naslednjih skupin: praživali, vrtinčarjev, spužev, 
trdoživnjakov, mehkužcev (polžev, školk), deževnikov, ščipalcevin paščipalcev, pajkovcev, 
dvojnonog, žuželk (kačjih pastirjev, hroščev, metuljev), morskih rib, dvoživk in plazilcev. 
V inštitutskem programu se zrcali skupni program SAZU in ZRC SAZU »Naravna 
in kulturna dediščina slovenskega naroda« iz leta 1980. Temeljna naloga tega dolgoročnega 
in meddisciplinarnega raziskovalnega programa humanističnih, družboslovnih in 
naravoslovnih ved je bila raziskovanje preteklosti in sedanjosti Slovencev z vidika različnih 
znanosti, osrednji cilj programa pa je naravnan k opredelitvi pojma naše narodne identitete. 
Preučevanje flore, favne in vegetacije je v prvi vrsti pomembno za poznavanje naše 
naravne dediščine. Poznavanje živega sveta pa je eden izmed elementov naše identitete. 
Naravna dediščina je zaradi svoje velike raznovrstnosti tako edén izmed pomembnih 
dejavnikov pri uveljavitvi naše države. 
Raziskave so neposredno pomembne tudi v drugih vedah, kot so na primer kmetijstvo 
in gozdarstvo. Poleg tega pa že sedaj izdelujemo elaborate in mnenja o vplivih na okolje 
pri posegih v prostor, prostorskem planiranju in sanacij cestnih brežin. 
V prihodnje načrtujemo, da bomo zapolnili še nekatere neobdelane segmente in 
postopoma sintetizirali naše rezultate. Naš srednjeročni cilj je izdelava in objava pregleda 
vegetacije Slovenije, izdelava katalogov flore in obravnavanih živalskih skupin ter 
nadaljevanje sodelovanja v domačih in mednarodnih projektih. 
Starejšim raziskovalcem na inštitutu gre zasluga, da lahko danes uspešno raziskujemo, 
kajti z odrekanjem in napori, ki si jih danes težko predstavljamo, so zgradili temelje, na 
katerih sloni uspešno delo inštituta. Danes je na inštitutu veliko mladih sodelavcev, ki z 
občudovanjem gledamo na njihovo delo, zato se bomo trudili, da se bo njihovo znanje 
ohranjalo in nadgrajevalo tudi v prihodnje. 
Petra KOŠIR