Amebikanski
--
Slovenec

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Številka 45.
joliet, illinois, 5. maja 1914.
letnik xxiii
oarranz
proti premirju.
Vstaški vodja pravi, da razpora nikakor ne morejo poravnati diplomatje.
HOČE SAM UNIČITI HUERTO.
Govori se, da namerava mehiški diktator odstopiti.
Washington, D. C., 3. maja. — Posedovanje v mehiškem položaju se ■nora nada;jevati med Združenimi Dr-Hvami in Huerto, če se bo -pjoj^ nadaljevalo, z ižločbo Carranze. Zastop-pki Argentine, Brazilije in Chileja so, locoj sklenili, obvjstiti tajnika Bryana, Wi-ne morejo nadaljevati svojih priza-pod pogoji, kakor jih je navedel ^a sprejem njihove ponudbe tajnik Bryan v svojem službenem pismu.
Ta sklep posredovateljev je posle-dek sprejetja formalnega odgovora °d generala Carranze na predlog za prenehanje sovražljivosti.
Upa uničiti Huerto.
General Carranza je izjavil, da pre-f'r med njim in generalom Huerto ne "lore biti predmet posredovanju. Smodeč na položaj s stališča svojih upov, ^javlja Carranza, da bo sam lahko ttBičil Huertove čete in pognal Huerto nepoznanost ali smrt. V teh okoliščinah smatra prenehanje sovražljivo-sti za neprimerno.
Iz tega sledi, da ne more sprejeti Pogoja, da imenuje svojega zastopnika udeležbo na posredovanju.
Bryan še upa.
, V vladnih krogih še upajo, da bosta | Carranza in Villa privolila v prenehanje sovražljivosti ter v pomirjenje Mehike potom prijaznega in mirnega Posredovanja.
Predsednik in tajnik Bryan sta v skrbeh, da se upanje na mir, ki ga nudi Posredovanje, ne razprši. Zato bo ta >'ada nadaljevala pogajanje tako dol-80 kakor mogoče, ker vsaka ura od-'ašanja pripomore k oškodbi in konč-111 pogubi Huerte.
, Diktator je v tem nesrečnem pologu: Če opusti posredovanje, bo nje-Spva odstranitev gotova vsled morebitnega sovražnega navala po Z družnih Državah. 'te privoli v nadalje-Vanje posredovanja, mu odpadejo carski dohodki v Vera Cruzu, ki osta-v posesti ameriških čet, in vsi pri-
pomočki mu poidejp v primeroma kratkem času. v
Huerta hoče odstopiti, pravijo.
Vera Cruz, Mehika, 3. maja. — Trajne govorice se razširjajo tukaj, d^ namerava general Huerta odstopiti od začasnega pre.dsedništva mehiškega pod pogojem, da se mu zagotovi varen odhod do kake luke,in vkrcanje na krov kake inostranske vojne ladje.
V nekaterih mehiških krogih v tem mestu se govori, da. je bil pripravljen odstopiti že pred tednom dni, a ni mogel storiti tega vsled notranjih prepirov v njegovi vladi.
Dejstvo, da je iz mehiške vlade izginil Jose Lopez Portillo y Rojas, minister zunanjih zade", obenem s poročili, da nargšča uezadovoljstvo v glavnem mes'.triineflškem proti Huer-tovi vladi, smatrajo tukaj za znamenje, da se položaj v kratkem izpre-meni.
Vse mirno v glavnem mestu.
Vera Cruz, 3. maja. — A. W. Chur-ley, telovadni učitelj kluba Y. M. C. A., ki je pravkar dospel iz mesta Mexico, pravi, da je bilo vse mirno v glavnem mestu, ko je isto zapustil v četrtek zvečer. Ameriški, mehiški in angleški člani omenjenega kluba so sedeli skupaj ravno tako prijateljski kakor pred zasedbo Vera Cruza po ameriških četah.
Na begu iz Mehike.
Washington, D. C., 3. maja. — Nad 7,000 ubežnikov je spravila vlada Združenih Držav iz Mehike med zadnjima dvema tednoma. Kakih 3,000 Američanov je še ostalo tamkaj, ki se nahajajo večinoma med potjo v Vera Cruz in druge varne luke.
Selitev Američanov ni nova. Ko je Madero pričel svojo revolucijo proti Porfirio Diazu, je bilo od 75,000 do 100,000 Američanov v Mehiki. Mnogi izmol njih so odšli, ko se je pokazalo, da bo Diaz odstavljen. Drugi so začasno ostali, a so takoj ubegnili, ko je zavladal Huerta pred letom dni. Petnajsttisoč se jih je izselilo lani,..in ostalih 10,000 se izseljuje sedaj.
Reševanje Američanov je stalo to vlado doslej do $1,000,000. Vlada je dovolila in potrošila $200,000 za mehiške ubežnike lani. Rdeči križ je tudi potrošil veliko vsoto, do $50,000.
Kongres je dovolil nadaljnjih $500, 000 pred desetimi dnevi.
Kneginja Hohenberg bolna.
Dunaj, 1. maja. — Kneginja Hohenberg, soproga avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, je v svojem gradu Konopišt na Češkem zbolela za vratno vnetico. Njeno stanje je opasno.
še več zaveznik
čet v colorado,
O strašni žaloigri pri Ludlowu, kjer je bilo mnogo žensk in otrok usmrčenih.
HUDE OBTOŽBE PROTI MILICI.
Priče izpovedale o nečuvenih nastopih miiičarjev.
^Madni telefon kot dopolnilo brezžičnega brzo-
java je čudežna vojna priprava.
ni nov kakor armadni brezžični brzojav, vendar je armadni
'jen"' te'e*on se('aj ta^o izpopoltijen, da igra važno ulogo v armadnem iiv-
' ^'ika kaže Z. D. armadncga telefonskega operatorja v službi na bo-
Sp0 ' Opremljen je z najnovejšim in najboljšim telefonskim pristrojem in
- *<!ru.en biti od ve''ke vrednosti na bojnem polju. V slučaju, da bi čete
Držav šle proti glavnemu mestu mehiškemu, jih bosta telefon in " LV***»Cni	-----,.. » .......... •	_________•___1______ ...s
»W*'cni brzojav spremljala kot pravcati čudežni napravi modernega voj-anja. —.
Denver, Colo., 30. apr. — Ko so za-vezne čete na licu mesta, je vladal mir danes v coloradskem ?trajkovi-scu. Državne čete se 11'Sjbmeščajo z zaveznimi. Stavkarji«|e baje razkrop-Ijajo.
Milica v Walsenburgu in Ludlowu se umakne v Denver. Doslej stavkar-ji še niso izročili orožja.
'Moški vseh slojev in poklicev so se borili z rudarji v tej borbi," je rekel nocoj g. Lawson,' član glavnega odbora U. M. W. of M. "Toda nasprotovali ne bodo zaveznim četam. Nasprotovali ne bi bili milici, da niso diaiženi z isto 'gunmeni' (rokovnja-či). Sedaj se vračajo v'svoja domov-ja — tisti, ki so jim še ostala. Šatori-šči pri Ludlowu in Forbesu se spet postavita."
Takojšnja umaknitev državnih čet iz štrajkovišča in hitro razorožba vseh rudniških stražnikov so med pogoji, ki jih imenujejo unijski voditelji.
''Brez tega je mir nemogoč," je re-gel Lawson.
V	guvernerjevem uradu so naznanili, da je šerif McAfee okraja Weld naprosil pomoči, ker se je bal napada po stavkarjih na rudnike v soseščini Fre-dericka. Oddelek 120 miiičarjev je še v Louisvillu.
Zavezne čete v Trinidadu.
Trinidad, Colp., 30. aprila. — Stav-' karji in stražniki, ki so se bojevali v južnem Coloradu s prestanki deset dni, so nocoj položili svoje puške v stran in spali v svojih kempih ali zraven očrnelih razvalin rudniških poslopij. Ženske in otroci, ki so trepetali in molili med pokanjem risanic in strojnih pušk, so se čutili Varne, da so šlf v svoje postelje.
Tako je bilo, ker je velik, prijazen, sivobrkat mož privedel 300 zaveznih vojakov v Trinidad davi zarana in naznanil, da je tukaj zaradi zopetne naprave miru. Mož je bil major W. W. Holbrook, v poveljstvu 2. škadrona 5. konjiškega polka Združenih Držav.
"Nismo tukaj, da se postavimo med stavkarje in njih prejšnje delodavce," je major pojasnil, ko je postavil kemp in se posvetoval z voditelji obeh strank. "Smo tu, da spet napravimo red. Zagotovili sta me sodelovanja obe stranki in trdno upam na končni uspeh."
Še več zaveznih čet v Colo.
Washington, D. C., 1. maja. — Iz vojnega departmenta je izšle pozno nocoj povelje, počveteriti število za veznih konjikov v coloradskem premo garskem štrajkovišču.
Ves 11. polk iz Fort Oglethorpa, Ga., in dve četi 12. polka iz Fort Ro binsona, Neb., imajo takoj odriniti v štrajkovišče, in polkovnik James Loc ket od 11. polka ima prevzeti vrhovno poveljstvo.
V	poročilu na tajnika Garrisona je major Ilolbrook, poveljnik zaveznih čet v coloradskem stavkovišču, rekel, da so se zastopniki stavkarjev in operatorjev v soseščini Walsenburga, Colo., dogovorili, izročiti svoje orožje.
O žaloigri pri Ludlowu.
Trinidad, Colo., 1. maja. — Pred koronersko poroto je danes R. J. McDonald, stenograf za vojaško komisijo naravnost obdolžil nekega častnika coloradske milice, da je zaukazal "iz-■ čistiti" stavkarsko šatorišče pri Ludlowu in požgati stavkarske šatore. McDonald je izpričal v preiskavi o žr tvah bitke pri Ludlowu in o požigu taborišča dne 20. aprila, ko je bilo dvoje ženslc in enajst otrok 11a smrt opečenih in več boriteljev usmrčenih.
Priča je rekla, da je povelje izdal ali major Hamrock, poveljnik državnih čet v Ludlowu, ali kapitan Carson, za trdno da ne ve, kateri izmed teh dveh.
McDonald je bil vprašan o ujetju in smrti Louis Tikasa, grškega voditelja stavkarjev. Rekel je, da je blizu bojišča slišal, da je Tikaš ujet in da bo prejkone obešen.
Smrt stavkarskega vodje.
McDonald je rekel, da je malo pozneje srečal poročnika E. K. Linder-felta. Tega je vprašal, ali je bil Tikaš obešen.
"Ne," je odgovoril Linderfelt, kakor trdi priča. "Naročil sem, naj Tikasa ne ustrelijo, ali umazal sem dobro puško."
Priča je prisegla, da je Linderfelt nosil svojo puško na svoji rami, s
puškinim glaviščem nazad in držeč jo za cevko. Zdravnikov samovid je pokazal, da je bila Tikasova lobanja prebita. .
Šofer G. A. Hali je pravil poroti, da je slišal, kako je neki miliški častnik zaukazal "izčistiti" šatorišče in požgati. šatore.
Slišala vojakovo pretnjo.
Go;.p.a Pearl Jolly je bila nadaljnja priča.1 Rekla je, da je tisti dan pred bitko pri Ludlowu neki miličar opomnil proti neki ženski, ki se je smejala četverim miličarjem:
"Je že prav, dekle; imejte svojo veliko nedeljo danes, in jutri se bodemo mi smejali."
G' >pa Jolly ni vedela imena dotič-nik> A-i je to rekel.
Priča je rekla, da je milica namerila strojno puško na šatorišče in streljala z razpočnirni kroglami v kemp.
"Večkrat med dnevom bitke sem šla iz šarora v šator, in nikdar se nisem pokazala, ne da bi streljali name," je izpričala. "Enkrat je krogla odstrelila peto od mojega črevljal."
Kako se je bitka pričela.
Gospa Jolly je povedala svojo inačico o pričetku bitke. Rekla je, da so dopoltidne 20. aprila po baseball-igri prišli štirje miličarji v šatorišče in prosili Louis Tikasa za dovoljenje, da aretirajo nekega moža, ki pa ga ni bilo v šatorišču, je rekla.
"Louie je rekel, da bi rad govoril z majorjem Hamrockom," je izpričala gospa. "Major je obvestil Louieja, naj mtf pride pol poti naproti do vojaškega kempa. Louie je šel na določeno mesto, a Iiamrocka ni bilo tam. Pozneje je šel na' postajo v Ludlowu in se je sestal z majorjem.
"Po .'svojem povratku v šatorišče mi je Tikaš povedal, da je videl dve strojni puški blizu železniške postaje. Major Hamrock je rekel, da bi odpoklical svoje vojake, če bi Tikaš nadzoroval ljudi v šatorišču.
"Tikaš je bil med potjo nazaj v šatorišče, ko sta bili izstreljeni dve bombi in se je streljanje pričelo."
Milica streljala v šatorišče.
Gospa Jolly je rekla, da Tikaš ni bil usmrčen do večera 20. aprila. Videla ni, kako je bil Grk usmrčen.
DrujV'jutro, je rekla, je videla iz neke raneh-hiše, kako so miličarji zažigali štiri ali pet še stoječih šatorov.
Gospa Maggie Donliske je slično izpričala, kakor gospa Jolly.
Ženski odbor, zastopajoč "Women's Peace Association", se je danes oglasil pri majorju Holbrooku in je prosil, naj se zahteva nele od stavkarjev, marveč tudi od rudniških stražnikov izročitev orožja. Povedale so mu, da se da samo na ta način zagotovili stalen red. Pozneje je major brzojavil v Washington, da sta obe nasprotujoči si stranki pritrdili v izročitev svojega orožja.
Za splošno delavsko stavko.
Peoria, 111., 30. apr. -— Konvencija illinoiškega okrožja zveze "United ^line Workers of America" je danes popoludne skoraj enoglasno sprejela sklep, s katerim priporoča deželni organizaciji, naj naprosi zvezo "American Federation of Labor", da razglasi splošen štrajk po vseh Združenih Držav v protest proti coloradskim delavskim homatijam.
strahote balkanskih vojn,
Komisija Carnegiejeve ustanove svetovni mir poroča o preiskavi.
NEČLOVEŠKE GROZOVITOSTI.
Mednarodna preporna vprašanja spadajo v razsodišča.
New York, 3. maja. — S preiskavo vodbe zadnjih dveh balkanskih vojn poverjena komisija ustanove "Carnegie Endowment for International Peace" je pravkar objavila obširno poročilo kot zaključek svojega delovanja.
Komisija prihaja v svojih zelo pesimističnih ali črnogledih izvajanjih do zaključka, da je pri sedanjih razmerah na Balkanu, ki se zaznamljajo kot neposredna posledica z nedopovedno grozovitostjo bojevanih vojn, mirna rešitev balkanskega vprašanja videti skoro izključena. "Slučai smemo smatrati za brezupen," je rečeno z ozirom na to.
Udeleženci preiskave.
Izdelali so sedem poglavij in od Nicholas Murray Butlerja spisan predgovor obsegajoče poročilo naslednji člani komisije:
Dr. Joseph Redlich, učitelj pravo-znanstva na dunajskem vseučilišču; baron d' Estournelles de Constant in M. Justin Codart, člana francoske poslanske zbornice; profesor dr. Walter Schucking z vseučilišča Marburg; Francis W. Hirst, urednik lista "The Economist", in dr. H. N.Brailsford, kot zastopnika Velike Britanije; profesor dr. Pavel Miljukov, član dume, in profesor dr. Samuel T. Dutton z vseučilišča Columbia, kot zastopnik Združenih Držav.
Kdor želi iztis poročila, se mora obrniti na Carnegie Endowment v Washingtonu. Splošna javna razdelitev se pričakuje šele v nekaj tednih.
"Socialna zmeda".
Poročilo komisije se pričenja s kratko zgodovino balkanskih narodov ter zaključuje z nravstvenimi in socialnimi posledicami balkanskih vojn. S posebno pozornostjo se opisuje kot neposredni posledek strašnega vojskovanja zaznamovana "nravstvena in družabna zmeda", ki vlada tudi tam, kjer izkušajo po vojni pridobljeni u-spehi zakriti prave razmere. Važen del poročila tvorijo opisi grozovitosti, izvršenih na bojiščih. To je prva zanesljiva sestava dejstev, kkso bila doslej izporočena svetu samo v nepopolnih časniških poročilih in v obliki govoric, a so oprta v svoji sedanji obliki na opisih popolnoma zanesljivih prič samovidcev, katerih resnicoljub nost jamči javnosti komisija. Iz večine opisov je razvidno, da so celo najpretiranejše govorice daleč zaosta jale za resnico.
Stavka v West Virginiji.
Charleston, W. Va., 1. maja. — De-settisoč rudarjev v premogovišču Kanawha je ustavilo delo danes vkljub nasprotni odredbi Johna P. White, predsednika zveze "United Mine Workers of America", in pričakuje se, da bode 3,000 pri delu ostalih premogar-jev zastavkalo pred jutrišnjem jutrom.
Thomas Cairnes, predsednik okrožja št. 17, je nujno svetoval rudarjem, naj ostanejo pri delu, dokler se pogajanja z operatorji uradno ne prekinejo, a niso hoteli poslušati. Prizadevanje, pripraviti zastopnike rudarjev in operatorjev do skupnega razgovora, je ostalo tekom dne brez uspeha.
Ko se je pogajanje med unijskimi voditelji in operatorji pričelo pred več tedni, so rudarji stavili štiriindvajset zahtev, katere so pozneje skrčili na sedem, in potem samo na tri. Toda operatorji niso hoteli privoliti v zadnje zahteve, in rudarji so potem izjavili, da ne morejo iti dalje v smeri do miru.
Dočim pogodba med operatorji in rudarji v okrožjih Cabin Creek in Paint Creek poteče šele prihodnjega marca meseca, se je izporočilo v glavna stana operatorjev in rudarjev, da so mnogi rudarji tamkaj danes ustavili delo.
Ponudili $200,000 za stavkarje.
Pittsburgh, Kas., 30. apr. — Ves obrambni sklad $200,000, pripadajoč okrožju št. 14 zveze "United Mine Workers of America", je bil danes izročen v roke Johna P. White, predsednika deželne organizacije, za- rabo v podpiranju coloradskih stavkarjev.
Stavka in Z. D. senat.
Washington, D. C., 30. apr. — Zatrjujoč, da je skrajni čas za senat, da kaj ukrene v zabranitev "pošastnega postopanja coloradskih rudniških lastnikov, ki oborožujejo rokovnjače, da streljajo može, ženske in otroke kakor pse v pesjaku", je senator Martine iz New Jerseya nocoj nagovoril senat v prid takojšnji razpravi njegove predloge, po kateri se ima uslužbenje oboroženih stražnikov smatrati za kriminalen ali kazenski pregrešek.
Senator Martine je predložil nasvet zakona po preiskavi nedavne premo garske stavke v Paint Creeku in Carbine Creeku, W. Va. Pravil je danes senatu, da so bile "oborožene zverine" zaposlene kot rudniški stražniki odgovorne za odpravo ustavne vlade v West Virginiji in za še hujše posledice v Coloradu.
Senator Martine je imel od jeze raz-vneti govor, ko je bil senator Kenyon predložil brzojavko v prid coloradskim stavkarjem.
Opomnili so senatorja, da je predsednik Wilson odposlal zaveznih čet v Colorado.
"Razumem, to je res," je rekel, "ali bilo je počasno — bilo je počasno da zanikarnosti."
Nobenih izjem.
V zvezi s tem podane obdolžitve zadevajo vse vojskujoče narode na Bal kanu. V Makedoniji je vojačina divjala kajpada v prvi vrsti proti zastopnikom tiste vere, ki jih smatrajo na Balkanu živeči kristjani za učitelje v izvrševanju grozovitosti, — proti mo-slemitom. Ali tudi nečloveški način, kako so Bolgari, Grki in Srbi besneli drug proti drugemu, bi bil neverjeten, da nima komisija zadosti dokazov, s katerimi lahko potrdi svoje podatke.
Poudarja se na roki velikega števila primerov, da je bil nagon, ropati in moriti, na videz najbolj izražen pri Srbih in Grkih.
"Kaj torej," vprašujejo na koncu svojega poročila člani komisije, "bi bila dolžnost, ki bi jo imeli izpolniti nasproti Balkanu omikani svet in pred vsem tisti narodi, ki se vsled svoje zemljepisne lege in svoje zgodovine nimajo bati mednarodnih zapletjajev? Jasno je, da bi morali balkanske narode izpodbujati k sklenitvi razsodiških pogodb in k ravnanju po istih, a najprej z dobrim zgledom sami pokazati kako se poravnavajo vsa mednarodna preporna vprašanja potom razsodišč.'
Cesar še bolan.
Dunaj, 2. maja. — Ker cesar Franc Jožef ni mogel spati zadnjo noč vsled trdovratnega pokašljevanja, se mu je stanje spet poslabšalo. Zdravniki pač zagotavljajo, da ni povoda bojazni, ker katar pojema. Vendar je učinkovalo poročilo o poslabšanju zdravstvenega stanja na borze zelo razburljivo, in v Berlinu so cene vrednostnih papirjev znatno padle.
Izseljeniški škandali.
Preiskave proti raznim izseljeniškim in potovalnim pisarnam, posebno proti zastopnikom in agentom Canadian Pacific, Austro-Americana in Severo-nemškega Lloyda zaradi pošiljanja vojaški dolžnosti podvrženih oseb v inozemstvo, posebno v Ameriko, se bliža koncu. Uvedlo se je kazensko postopanje proti 1050 osebam, in sicer iz Galicije, Bukovine, Trsta in iz Prage. Obtoženci so obtoženi pregreška zoper vojni zakon in prestopka izseljeni-škega zakona.
Razdelitev Avstrije?
Dr. Oton Rottermann je glavni u-rednik znanega glasila nemškega državnega kanclerja "Norddeutsche All-gemeine Zeitung", in sicer za oddelek, ki obravnava zunanje zadeve. Kar navedeni list zapiše, velja in je sodba nemškega kanclerja, ki vodi zunanjo politiko naše nemške zaveznice. Zdaj se pa poroča, da je dr. Rottermann na nekem javnem ?hodu izvajal to-le: 'Vedni razvoj armade dovede do gospodarskega propada evropskih držav, če se bodo armade tako razvijale, kakor se dozdaj razvijajo. Edina možnost, da se trajno zagotovi evropski mir, je, da se ognjišče Evrope, avstro-ogrska monarhija, tako razdeli, kakor je to "Novo Vreme" predlagalo. Rusija kakor Francija bi dobili, kar teritorialno zahtevata, nemške kronovine (avstrijske) bi iia vživale mesto narodnih in plemenskih političnih sp.orov dobrobit nemške kulture v miru." Zdaj naj se pa zanašajmo na našo, "nibe-lui^gstreue" zaveznico, ko že tak mož govori o razdelitvi Avstrije! — ("Slovenec".)
Zanimiv laški starček.
V Italiji živi baje jako zanimiv ded-ček, ki šteje že sto in enajst let. Rojen je bil 1. 1803, trikrat poročen in je imel 24 btrok. Dva sinova sta še živa, eden 84, drugi 75 let star. Moži-ček živi silno skromno. Vsak dan rabi štiri solde; enega za kruh, enega za mleko, enega za tobak, za enega pa prižge svečico Materi Božji. Starček se počuti še dobro in pravi, da ne mi sli še umreti. Prej naj pridejo "stari" na vrsto.
"Siberia" na varnem.
Manila, Filipini, 2. maja.- — Od kapitana parnika "Siberia" družbe "Pacific Mail Steamship Company" je do-šlo danes semkaj brezžično poročilo, da se ladja ne nahaja v nobeni nepri-liki, in da je na krovu vse zdravo.
Vsa prejšnja poročila o potopu ladje so bila neosnovana.
Za kopelj in britje.
'Cenjeni: — 'Severovo zdravilno milo je izborno za kopelj in britje. Kadar bom potreboval zdravila, bom vedno vprašal za Severova." — G. John Cieslak, Tawas City, Mich. — Enaka pisma, pohvaljujoča čistosti, izbornosti in uspešnosti Severovega zdravilnega mila vedno prejemamo. Milo je za detetovo kopelj. Možje jo hvalijo kot izborno mlo za britje. Toplo se tudi priporoča za toaleto, kopelj in izmiva-nje lobanje. Vprašanjte lekarnarja za Severovo zdravilno milo (Severa's Medicated Skin Soap). Cena 25 centov. Ne vzemite drugo. Ako jo nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jo od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Io.wa. — Adv.
Rojakom v New Yorku
naznanjamo, da je zopet sprejel zastopništvo našega lista za ondotno okolico, naš bivši zastopnik in sotrud-nik gosp.
IVAN ADAMIČ.
Priporočamo ga za naklonjenost cenj. naročnikov in prijateljev našega lista.	Uprava "A. S."

»
Amerikanski Slovenec
Ustanovljea I. Ittl.
Prvi, aajvečji in edini slovenski-katoliški list t Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Neraanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rer. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
9	———
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPRET.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj s«
pošiljajo na: AMERIKANSKI 8LOVEN2C Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na-ročaike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopisa in novice priobcujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se M oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase poiljemo na prolnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 5. MAJA 1914.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
? I z slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 4. maja. — Krščeni so bili v naši slovenski cerkvi včerajšnjo nedeljo sledeči novorojenci: Angela Kapele, Ana Žugel, Helena Frances Ru-par, Jos. Teodor Bolte in Katarina Ivana Gaspič.
—	Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. je v svoji včerajšnji redni mesečni seji darovalo $300.00 za opravo ene sobe v naši novi župnijski šoli sv. Jožefa. G. župnik izreka tudi tem potom si. društvu stoterno hvalo in kliče: Živeli posnemovalci!
—	"Cvetina Borograjska". Prihodnjo nedeljo bomo imeli v naši naselbini spet lepo gledališko predstavo. Kakor smo že poročali, bode Dekliška Marijina Družba uprizorila krasno igro "Cvetina Borograjska", in sicer na korist naši novi župnijski šoli za nabavo notranje oprave. Potemtakem je namen predstavi tako lep in vzvišen, da se bo vabilu gotovo odzvala vsa naša vzgledna naselbina in po svoje pripomogla h gmotnemu uspehu dekliške prireditve. Vse priprave so skoro dokončane. Predstavi bosta dve: popo-Judne začenši ob 2. uri in zvečer ob 8. uri. Več prihodnjič.
i — Izobr. in podp. društvo "Triglav" priredi v soboto, dne 9. t. m., zvečer v Mavričevi dvorani v Koekdalu sijajno veselico s plesom. Društvo šteje v Rockdal.u mnogo članov, ki se pripravljajo, da sprejmejo svoje društvene brate iz Jolieta kar najgostoljubneje.
—	"Fair" v korist hrvatski šoli. Prva dva večera, dne 25. aprila in 2. maja, "iaira" ali veselice v hrvatski šolski dvorani, 906 N. Broadway, v korist razširjenja hrvatske šole, sta se odlikovala po lepi udeležbi rodoljubnega občinstva in uprav domači zabavi. Bratje Hrvati sp prav toplo pozdravljali Slovence, ki niso pozabili dobrodeliije veselice svojih najbližjih bratov. Prihodnji dve soboti, dne 9. in 16. majnika, se bode "fair" nadaljeval.
—	Javno predavanje. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci »o vabljeni na javno brezplačno predavanje, koje bo imel g. filozof Todor Dimitrijevič o "Selitvi v Novo Srbijo in propasti Avstrije" dne 5. maja ob 8. uri zvečer v Hrvatski Sokolski Dvorani, 201 Ruby st. Samo socialisti plačajo 25c, drugim vstop prost.
—	V staro domovino. Jutri odpotujejo iz Jolieta v staro domovino sledeči rojaki: Peter Svetič, 33 let stari svak g. gostilničarja Johna Jermana,
v Tančo goro na Dolenjskem; Jakob | Mavrin, 57 let star, v okraj Črnomelj; Anton Fanče na Štajersko, in A. Vi-čevič na Primorsko. V New Yorku se vkrcajo na krov hamburškega par-nika "Kaiserin Augusta Victoria".
— Na obisku. G. Blaž J. Chulik, bivši jolietski trgovec in sedaj farmar v Lyonsu, Iowa, se je mudil v petek, soboto in včeraj dopoludne v Jolietu po svojih opravkih. Pripovedoval je: "Dne 28. aprila t. 1. smo imeli v Lyonsu imenitno 'ofcet'. Poročila se je najmlajša hči g. Mat. Smrekarja, znanega slovenskega farmarja, gdčna. Rozalija Smrekar z mladini farmarjem Martinom Christensen, rodom Američanom, ki je prestopil v katoliško vero in bil krščen na veliko soboto. Krstna botra sta bila g. John in ga. Marija Tancig. Krst in poroko je izvršil Rev. Father Jos. Tritz v nemški kat. cerkvi sv. Bonifacija. Svatbenega gostovanja se je udeležila tudi Blaž J. Chuli-kova družina. Na ženitno potovanje sta se novoporočenca podala v Joliet, Gary in dalje na vzhod." — G. B. J. Chuliku še najbolj ugaja v Jolietu, kamor se morda povrne za stalno bivanje.
delavci, jaz kupujem skoro pri vseh trgovcih; če ti eden ne ugaja, pa k drugim.
G. urednik, oprostite, ker tako na dolgo pišem. Ob sklepu naj še omenim zaradi Narodnega Doma. Pa ni-treba misliti: še nismo začeli, ta že podira. Sklenjeno je bilo, da se vsa društva zjedinijo in nalože na člane nekako vsoto. Tudi jaz sem bil navdušen za to po dolgem premišljevanji:, in od strani članov se je večinoma izreklo, da ne prispeva niti centa za N. D. pri društvu. Sem si takoj mislil, da bo nekak prepir nastal pri društvih. Rečeno je bilo, da bo N. D. kras si. naselbini. Meni je pa nekaj druzega v glavo padlo. Gotovo dobim odgovor, da sem nazadnjak, to je pomisleka vredno. Večkrat je kateri norce bril, kakšno cerkev imamo, da je podobna "stali". Kaj pa če bi cerkev naredili | najprej? Ona bi bila še bolj kras si. naselbini kakor Nar. Dom. Potem šele N. Dom. Vzemimo na znanje: i če pride kakšen drugorodec slučajno mimo N. D.; kaj bi rekel? Cerkev je bolj potrebna kakor N. D. Brez zamere. Vse sčasoma.
K sklepu pozdravim vse čitatelje A. S. Če Vam ne ugaja ta dopis, g. urednik, pa v koš ž njim.
John Gornik, ne iz St. Claira.
cago? Mar ne boš duhovnika? Zakaj jih blatiš? Fuj, sram te bodi!
Praviš, da me nisi še nikoli nadlegoval, da bi se naročil na Gl. Sv. Kaj si že pozabil, ali nisi rekel: daj naroči se tudi ti! Jaz sem se ti pa smejal. Enega mladeniča imaš pod tvojo komando. mlad je še, zato se je dal zapeljati: ali nobenega več ne boš. Zakaj pa ti tvoje ime skrivaš? Viš, jaz se prav nič ne bojim, se podpišem s polnim imenom.
Josip Škerlj.
—	G. John Jelenič je danes odpotoval v Decatur, Ind., kjer bo zaposlen pri gradbi nekega železnega poslopja.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Klaskič Ivan, Novak J., Pleše Franjo, Prodan Mike, Relih Frank.
Albany, Minn., 30. apr. — Častiti g. urednik: — Redkokedaj se kaj sliši o tukajšnjih Slovencih, čeprav nas ni tako malo. Ker imam žalostno novico poročati, upam, da bo našel moj dopis mal prostor v cenjenem listu Am. SI.
Dne 26. t. m. je umrl dobro znani naš rojak Ivan Slivnik, rojen leta 1837 v Grabnu, fara Gorje na Gorenjskem ter pred 49 leti prišel v Ameriko. Zapušča ženo, 3 sine in 3 hčere ter mnogo drugih sorodnikov. Pred kratkim je zapustil farmo in prišel v mesto, kjer je mislil preživeti ostala leta, pa Bog ga je po hudi bolezni poklical kmalu k sebi. Tukaj na Albany je bil samo 2 tedna. Umrl je za zastruplje
Eveleth, Minn. — Drago uredništvo Amer. Slovenca! Kakor je znano in vidim, ker sem parkrat bral A. S., da ni nobenkrat nobene novice iz tolike slovenske naselbine, kakor je Eveleth, pa nobenega dopisa ni: dragi mi naročniki A. S., kaj je z vami, da se nobeden ne oglati nič? Jaz mislim, da sedaj bi se lahko kateri kaj oglasil; vem, da je ni hiše na Evethu, da ne bi bilo kaj "štaparjev" zdaj že en teden, pa bi lahko kateri kaj novega pisal, ker imate časa za "zgruntat". Jaz bi se kaj oglasil, pa saj veste, da ne morem na vse, ker sem premajčken in imam predrobno glavo z^ veliko "študirati"; vi pa, ki vas je več pri "havzu", pa precej lahko kako izgruntate.
Dragi mi sobrati! Kakor vam je znano po vsej "kontri", je tu pri nas I
Rock Springs, Wyo., 23. apr. — Cenjeno uredništvo A. SI.! Prosim, priobčite mi par vrstic v nam priljubljenem listu A. SI. Najpreje vam voščim veselo velikonočno alelujo, Vam, gospod urednik, in vsem čitateljem tega lista. Mislim, da se vsaki dobro počuti, kdor ga ima in ga čita, ker prinaša ta list v resnici poštenega in zabavnega čtiva, tako da kdor je pameten in previden, se lahko izobraži dušno in telesno. Vem, da bi sedaj še Lojze Pire iz Clevelanda raje videl, da bi bila namesto tistih dopisov sama molitev napisana v A. SI. Hm, pa ti je že smola!
Iz tukajšnje naselbine je več naših rojakov kupilo farme v državi Idaho in kakor se čuje, se dobro počutijo. — Gospa štorklja se je oglasila pri družini Frank in Katarina Plemel; pustila je krepkega dečka. Čestitamo! — Veselico bomo imeli za cerkev v John Mrakovi dvorani 2. maja zvečer. In trdno upamo, da se v obilnem številu udeležijo te veselice, da bomo zgradili hitreje cerkev. Pa misliti moramo, da jo vedno potrebujemo, in kakor se vidi bode še zmirom bolj potrebna. Le pojdi v cerkev, kdor ne verjame, pa bo videl, koliko je notri vedno otrok, tako da se ni treba bati, da bi bila cerkev prazna, kadar ne bo nas; če bojo imeli le tako dobrega duhovnika, kakor ga imamo sedaj v osebi Antona Schiffrerja.
Pripomniti moram še, da dela se le bolj slabo, 3—4 dni na teden. Pričakujemo boljših časov.
Pa mi nikar ne zamerite, gospod u-rednik, in pa namesto škarij, raje vzemite v roke pilo, in tisti nenasičeni uredniški koš brcnite prav tja skozi okno. Pa zdravi.	Naročnik.
zdaj že štirinajist dni bolj slabo. Danes { delaš,' ali za jutri si že v strahu, da j bo nate tudi vrsta prišla, da ti bo re-jkel: "You stay at home to-morrow", : kakor se to dogaja vsaki dan. Ne ve-I in o, kako dolgo bo to trajalo. "Ora" I ne vozijo še nič na stran, "štokpali" so I polni, tako da nazadnje bo se moglo samo podnevi delati, in to samo ože-I njeni, ako se ne bo na kako drugo "vižo" obrnilo. Zato ne svetujem nikomur sem priti, ker ljudje bežijo od tu. Zdaj kar je ta mala kriza en par tednov, je zapustilo čez štiristo mož
Cleveland, O. — Ker sem nov na-ročnjk in 221etni delavec v Ameriki, dovolite malo prostora v vašem cenjenem listu. Jaz bi se bil že prej naročil, pa so mi od gotove strani branili, češ, tam je samo od farjev, od molitve branje. Sedaj pa izprevidim, da je najbolj resničen si. list v Ameriki. Ker dopisujejo večinoma učeni možje, dovolite, da tudi navaden delavec nekaj spiše. Ker rad zahajam na shode in bral sem Cl. A. pretečene tedne, sem nabral precej gradiva.
Najprvo naj omenim tukajšnjega si. trgovca, ki se je prav častno izrazil, da ne mara biti pod rimsko komando. On kot trgovec mora priznati, da njega
podpirajo edino delavci iz rimske komande. Na shodu so kričali gg. od Cl. Amerike, da edino se d?la za dolar. To priznam, da se vsi pohamo za dl. Xazadnjaki smo tudi pri tli. zadej, oni imajo tudi pri dl. prednost. Da pa ne boste mislili, da smo vsi delavci za njih stranko, naj omenim stamo nekoliko, kako so postrežljivi gg. pri Cl. Ameriki za delavsko stranko. Nekoč je bilo treba nekaj popravila pri vodi. Žena gre k trgovcu g. Grdina, da telefonira po "plumberja". Telefon je bil pokvarjen pri g. Grdina. Ona kakor delavčeva žena gre'v ured. C. A., prosi, če bi bili tako dobri, ker ni ona vešča angleščine, da pokličejo dotičnega. Eden se zadere nad njo, da nima časa, da se no, peča s to stvarjo. Delavčeva žena je morala iti ven, ni hotel. Vprašam tedaj, če kaj naredijo za delavca? Nil-, vse moraš plačati. Taki ;nožje
mesto Eveleth. Zdaj več ne bom razlagal nobene novice, nego ravno danes, ko to pišem, se je tu pripetila velika nesreča: eni ženski je lokomotiva odtrgala noge. Ženska je potem za dve uri umrla. Zapušča soproga in dva ncdora=ia otročiča. Obžalujem mu to veliko nesrečo. Doma je z Gorenjskega, za naslov ali pa ime še ne vem, bom drugikrat bolj natanko opisal. I Dragi A. S.! Tu imam še eno ža-! lostno novico, sem jo tudi'danes dobil iz starega kraja, da mi je oče umrl, in j me je jako razžalostilo, ker se spomi-fnjam, ko sem prišel sem v Ameriko, skoro- za nobeno delo nisem bil, sem mu večkrat nadlego delal, da mi je dal nikel, pa pobrala ga je smrt prezgodaj in na hitro. Ni bil bolan nič kot štiri dni. Doma v starem kraju na Boža-kovem okraj Metlika zapušča ženo, j mojo mater, enega sina in svojo ma-i ter; tukaj v Ameriki pa žalujemo jaz, njegov žalostni sin, Anton Nemanich in sestra Mary Brinče na Eveletlui,
Minn., na Chisholmu brat in v Califor-niji sin John Nemanich in dva brata Miha Nemanich in Mike Nemanich in mu vsi želimo, da bi mu Bog dal duši lahko in srečno večnost, da bi Boga za nas prosil. Mi bomo morali vsi za njim. samo Bog daj, da bi srečno.
Ant. C. Nemanich, 518 Adams Av.
Springfield, 111., 1. majnika 1914. — V "Prolet." štev. 346 je zakvakala jed-na izmej prav "teh majčkenih" žabic iz "rdeče" mlake. Zato jo bomo kar hitro zapodili nazaj v mlako, da se nekoliko bolj razvije in da bo imel kam padati naš časnikarski bič. Sedaj še nosi repček, kakor je to navadno pri mladih žabicah in se nam smili, da bi ji takoj zadali uničujoč udarec.
Žabica kvaka v "Prolet." o "neumnežih", ki mečejo denar v "bisago".
Govcrtier države Illinois in njegova družina, ki vsi prebivajo v našem mestu, so katoličani in prispevajo za svojo župnijsko cerkev. Žabica neumna, ali si upaš zakvakati, da so tudi on in člani njegove čislane družine neumneži?!
Kar izvršujejo tako odlične in pametne osebe, mislimo, da je najmanje poklk-an smatrati za neumnost kak "rdeč" pobič in naj si je tudi Furlan ali pa Čič.
That's all! Na vse drugo smo že davno odgovorili v zadovoljstvo — pa-metnili ljudi.
Sicer pa:
Oj, pobič Leo Furlan, Nikar ne hodi na plan, Še moker si za ušesi, Posuši se prej po telesi!!
Naročnik.
James City, Pa., 27. apr, — Cenjeno uredništvo: — Že več let berem Ani. Slovenec ter mi jako ugaja. V njem najdeš mnogo podučljivih člankov, lepe povesti; ako ga pridno prebiraš, se izobraziš. on je v resnici, list katoliški, ki bi moral biti v vsaki slovenski hiši.
Tukaj v James City imamo enega socijalista, ime mu j<f Matija Debevc.
te nahujskajo, da boš ob delo, potem pa "stapaj". lil družinske posledice? Če ne boš -am zaslužil, drugi ti ne bo nič dal.
Dalje,, kaj črno s si. trgovci? Ne mislite, da se poganjam za nje, ampak vse kar je prav. Kakor so nekateri mnenja, bi radi videli, da jih tiramo v propad in da bi židje nastopili na njih mesta. To bi bil napredek, kaj ne, gospodje, za Cl. naselbino? Učeni so gg., pa so jako zmotljivi.
Še celo duhovni ,-cr jim na poti! Bi radi videli, da bi šla in da bi fara sv. Vida prišla v tuje roke! Morebiti bi radi dotični gg. vzeli vodstvo pri fari sv. Vida? Sedaj vzemimo mešanico v rnke, namreč, kakp so kralji, cesarji, škofje, še celo papež okinčani z biseri in drugimi rečmi. Za nas, ki nas imenujete nazadnjake, je- dober, naj se o-[ pravi kakor hoče; če vam ne ugaja, | volite si druzega, magari če pride na prestol v strganih hlačah.
Dalje vzemimo na znanje g. Knavsa. 'jaz ga poznam, kar je še meni mleko vozil in priznam, da se je veliko trudil noč in dan. Njega ni zadržalo nobeno vreme, ni ošaben, prevzeten; on je mož z vsakim. Če si je nekoliko po-| magal, kaj mu čmo vzeti? In še sedaj dela, ni milijbnar. Koliko judont -mo pomagali, pa ni nič zato. Dragi
Vsled te nesreče je nastala pri omenjeni družini velika žalost in stroški. Za pokritje teh stroškov se je zavzel naš č. g. župnik Jos. Pollak, kateri je nabral samo od tujerodnih ljudi svoto 150 dolarjev, za kar mu gre v imenu prizadete družine iskrena zahvala, za trud in požrtvovalnost.
Našega g. župnika, oziroma vse čč. duhovnike naj bi si vzeli v zgled slavni "kranjski socijalisti" in Johance, kteri ponujajo, kakor jud preležene cunje, brezverske časopise in knjige, in vpijejo "ubogi trpin delavec", kradejo, lahkovernim ljudem najdražji zaklad, sv. vero, katero jim je mati še nedolžnim v srce vcepila. Pri vsej tej zapeljivosti pa gledajo tako, da polnijo s trdo prisluženim denarjem delavcev samo svoje malhe. Kadar te pa ne-
sreča zadene, ti pa obrnejo hrbet. Rojaki, varujte se, da ne pridejo slabi časopisi v hišo vašo, ker tam je naj' večji strup. Preden st naročiš na slab časopis, pom'cl', in gotovo boš prišel do zaključka, da duhovnik ti pomaga iz časne in večne nesreče, dočim te slab časopis vsega tega oropa.
Pozdrav vsem zavednim rojakom! Vrlemu kat. A. Slovencu pa želim najlepši napredek.
Frank Perovše
Še slabši.
A: "Moja pšenica je letos slaba — komaj pedenj visoka."
B: "Moja je pa tako majhna, da morajo vrabci poklekniti, če jo hočejo obirati."
—

m s m s m m m s m s m s m
-41
m »i
m s
m s
m
s
Hi
»i
m
K sfi
Nova Iliria
Sip * a naselbina pri
1 :	RILL.,WIS.
Vsem onim, ki se zanimajo za farme in ki so nam že pisali, naznanjamo, da smo otvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi, ki si pgleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina "New Iliria" leži do pet milj od mesta Merrill s blizu 15,000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini nenavadno hitro razvija. Glavna reka države "Wisconsin river" teče mimo mesta in skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leti stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsacega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $16. Plačilni pogoji lahki in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko je opisano ;se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrijskih mest v gozle, glejte, da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijskih mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasni
Iliria Colonization Co.
SHEBOYGAN, WIS.
m
s m s a s tf s
i
s *
%
m
£ *
!fi •s
s *
$
Buchanan-Daley Col
Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS'
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dobite našo ceno
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
On je tudi zastopnik Gl. Sv., pa čenča in laže po Sv., da .se kar kadi. Napada celo naselbino. Pravi, da smo vsi enaki v James City. Vprašam te, Matija, ali vsi beremo Gi Sv.? Misliš, da smo visi sne., kakor si ti? Ne, ne! 1'ravi rudečkar si samo ti. Praviš, da sem te v zadnjem dopisu A. S. imenoval za brezverca in lažnika. J a, Matija. in še ti rečeni, I.ažeš, ko pišeš, da ne beremo Am. Slovenca in ne Ave Marije. Poslušaj, koliko časnikov zahaja v našo hišo: Am. Slovenec, 4 isti-si Ave Maria, Glasnik1, Domoljub, tudi C. A.; ker se je pa zadnje dni pokazala, kje da je in kam piha, ne bo imela prostora v naši hiši.
Dalje praviš, da dosedaj sem bil priljubljen celi naselbini. Kaj misliš, če sem tebe za ušesa zgrabil, da poslej ne bom? Pri tvojih bratih bom' še bolj in sploh pri vseh. Ti pa v James City nisi bil še nikoli priljubljen, si preneumen. Ker ti v Gl. Sv. dopise strižejo, potem mora vsak človek znati, kaj si. Ko bi ti znal angleški brati, vem, da bi si tudi naročil list Menace, zakaj kar je bolj škodljivega, po tistem ti segaš.
Kaj ti je pa ljubljanski škof na poti, ki ga napadaš v Sv.? Sam si ini povedal, kaj si pisal o njem. Vprašam te, koga boš na zadnjo uro poklical, ko bo prišel čas? Ali st boš obrnil v Chi-
Willard, Wis., 26. apr. — Velecenje-no »iredništvo A. Slovenca: — Upam, da mi boste dovolili nekoliko prostora v nam cenjenem listu, da sporočim nekaj vrstic. Sv. maša zadušnica za pokojnim č. g. Boeckmanoin, bivšim župnikom za Greenwood in VVillard, ki je umrl 12. aprila, se je brala dne 22. aprila v greenwoodski cerkvi, katero je daroval č. g. Jos. Pollak ob asistenci devet čč. gg. duhovnikov. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička vernikov, kateri so prišli izkaza t zadnjo čast umrlemu g. župniku. Takoj po smrti č. g. Boeckmana in sicer še predno so izročili pokojnega truplo materi zemlji, je imenoval pre-vzvišeui g. škof č. g. Jos. Pollaka za stalnega župnika fare Greenwood in VVillard. S tent sta preskrbljeni obe fari, kakor tudi greenwoodska katoliška šola z duhovnikom. Mesto Greenwood, kjer je č. g. Jos. Pollak umeščen, je prijazno farmarsko mestece. Zupnišee je enonadstrOpno/ lično in moderno zgrajeno. Poleg župnišča stpji enonadstropna farna šola, zidana iz opeke, kjer učijo otroke čč, šolske sefttre. Poleg šole je krasen vrt, kjer se zabavajo otroci ob prostih urah. In tudi za gradnjo nove večje cerkve se bojo začeli kmalu pripravljati, ker je sedanja že premajhna. In tudi v bližini Greenwooda je naseljenih že veliko slovenskih družin, ki spadajo k ta-mofinji fari, tako da smo v vsakem oziru v naši okolici res potrebovali stalnega slovenskega duhovnika, in sedaj je naši želji tudi ustreženo.
Znano je že, da je zadela nesreča slovensko družino Švegljevo. Omenjeni družini se je marca meseca izgubil sedemletni sinček, ker je zgrešil pot proti domu. Prebil je cele tri dni in tri mrzle noči pod milim nebom brez vsake jedi, in kljub temu, da ga je iskala cela okolica, ga niso mogli prej najti, kakor četrti dan napol premrz-njenega. Oddali so ga v bolnišnico, kjer so mu morali odrezati že več pre-mrznjenih prstov in se ne zna, kako dolgo bo ie vzelo, predno bo okreval.
y Urada telefon Chicago 100. Cv/ Stanovanja telefon Chi. 3247
_—rST^—._
t i JOS. KLEPEC \%
TI	JAVNI NOTAR	IJf
X!\ 1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
t* vT" —eX9—~
't	v uradu zvečer do 8. ure
jfh	ob nedeljah od 9—12.


Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovi]«.. L 1*95.
Anton Nemanich in Sit1
1002 N. Chicago Street Konjušnllca na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1'
Priporoča »lavnemu občinttvu tvoj zavod, H J« eden mesta; im» lastno zasebno ambulaneo, ki j« najlepia t Joli«'* **
tvaike vozova ia kočija.
Na poziva s« posluži vsak Cas ponoči in podnev«. Kadar .rabite kaj v naii stroki sc oglasita ali talefonajta. C*1 t*L 2S7S in N. W. S44.
Naii kočijaii ia val delavci so Sloveac'.
njem krvi od bolne noge, katera ga jt j že dolgo bolela. Pokopal ga je č. g. Tomazin v Kraintownu, kjer ima že nekaj sorodnikov pokopanih, in tam je bil prej v fari. Pokojniku večni mir in pokoj, a sorodnikom naše sožalje!
Vreme je mrzlo in deževno in bi ze-| Ig potrebovali toplega vremena, da bi farmarji mogli iti z delom naprej. Jutri je že 1. maj, pa bode kaj mrzel, in šmarnice ne morejo cveteti, kot so včasih 1. majnika v starem kraju.
Rojakom po širni ljudovladi lepe pozdrave, listu pa obilno uspeha.
Naročnik.
MxMMMMcMMM
AMERIKANSKI SLOVENEC. S
Redni profesor fundamentalne teologije je bil od 28. decembra 1881. do 31. avgusta 1905. Dne 1. avgusta 1902. je postal ravnatelj bogoslovja in je ostal kot tak do 31. avgusta 1909. Kanonik in stolni dekan je postal dne 24. septembra 1907. Rajni je bil zelo delaven rodoljub. Svojčas, to je do 1. maja 1898. je bil glavni urednik "Slovenskega Gospodarja". Zelo vneto je deloval kot predsednik "Slovenskega društva", tedanje osrednje politične organizacije spodnještajerskih Slovencev. Zelo se je rajni tudi trudil za povzdigo katoliškega tiskovnega društva in tiskarne. Bil je zelo blag značaj, radodaren do skrajnosti. Priljubljen je bil dr. Mlakar ne samo pri svojih duhovnih sobratih, ampak sploh pri prebivalstvu Maribora in obširne lavantinske vladikovine. Zelo vrlo je skrbel dr. Mlakar za dobrobit svoje rojstne župnije. Društvena dvorana v Št. Lovrencu na Dravskem polju se je postavila na njegove stroške. Svoje sorodnike je vedno podpiral. Ko se je njegova nečakinja poročila, se je udeležil gostije in je nevesti "stisnil v roko" kot stric "za svileno ruto namesto venca" cel tisočak (2000 K). — Njegovega pogreba se je udeležilo blizu 100 duhovnikov in 67 bogoslovcev in ogromna množica ljudstva.
—	V Dravo je skočil blizu Fale pri Mariboru krojač Jože Kaklec. Samo-umor je izvršil vsled brezdelja.
—	Zastrupila se je v gostilni Butič v Hrastniku z neko kislino dekla Ana Maznik. Samomorilka je doma iz Rake pri Krškem.
—	Uboj. V Virštanju pri Kozjem so se stepli fantje Hernaus, Zacer in Bah z zidarjem Jurjem Cepin. Cepina so tako hudo pretepli, da je vsled poškodb kmalu nato umrl. Surovine so zaprli.
—	Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. — Mater in sestre hotel zastrupiti. V Št. Jurju v Slov. goricah je nedavno umrl bivši župan in veleposestnik Dominik Koser. Njegov sin je po očetovi smrti želel dobiti posestvo v svojo last. Služil je kot vojak pri 47. pešpolku v Gorici. Prišel je domov na dopust. Od matere je zahteval, naj mu podpiše neko pismo, da bo potem odpuščen od vojakov. Grozil je materi in sestram, da jih bo ustrelil. Ker to sredstvo ni pomagalo, izmislil si je hujše. Dobil je nekje močnega strupa. Sestra, ki je pripravljala kosilo, je brata zasačila, ko je trosil v pripravljeno jed neki prah. Ko je uvi-del, da je pri tem dejanju zasačen, pograbil je dotično posodo z jedjo in jo treščil po tleh. Domača dva psa sta
j hlastnila po jedi in glej grozo... oba j pri priči pogineta. Tako močen strup je hudobni sin, oziroma brat natrosil v | kosilo, katero naj bi zaužila cela dru-' ' žina, mati in sestre. To je učinil sin, j čegar oče je pred tednom dni še ležal | na parah. — Mati in sestre so takoj na ' tihem poslale po orožnike, ki so hudobneža aretirali in ga izročili oblasti.
jagode, maline itd., so prav dobička-nosni.
Mi prodajamo zemljo v najboljšitf krajih obeh držav; na prodaj so tudf že obdelane farme. Plačilni pogoji lahki. — Kdor ima veselje kupiti in sr svet ogledati, naj piše za pojasnila na
J. KAKER & Co. 207 Hanover St. Milwaukee, Wis-Adv.—2t-45.
IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO
—	Belokranjska železnica se otvori 20. maja. Otvoritev bo najbrž počastil tudi eden nadvojvod. Tako bo Belokrajina vendar enkrat dosegla tudi zaželjen cilj. — Na progi Ljublja-na-Novomesto se je veliki teden vršila komisija za napravo zavor, tako da bodo osebni vlaki ložje hitreje vozili.
—	Zima v Belikrajini. Iz Metlike, 18. apr.: Pri nas je nastala prava zima. Na Gorjancih sneži kot o Božiču. Ljudje se boje pozebe, ker je sadje v najlepšem cvetju in tudi trta je že precej pognala. — Iz Novega mest,a: Jako slabo vreme smo imeli dne 17. apr. zvečer, celo noč in 18. apr.: burjo in sneg. Gorjanci so v snegu; Stopiče in Podgrad ravno tako; velik del Šrrii-helske tare in Grčovje. Bojimo se pozebe na cvetočem sadnem drevju.
i — Zveza z Jugoslovani. Iz Novega mesta bi bilo zelo želeti, da bi se napravila avtomobilna zveza Novome-sto-Samobor, da bi bili tako Slovenci in Hrvatje prometno tesneje združeni med seboj. Tudi v gospodarskem ozi-ru bi bila ta zveza prav velikega pomena.
—	Vesela novica za Kostanjevico. Iz Kostanjevice na Ošterc bode dež. odbor v najkrajšem času razpisal zgradbo nove deželne ceste. Cesta bode gotovo dograjena, ker bode dežela prispevala 50 odstotkov, ministrstvo za javna dela najbrže 30 odst., gozdna in domenska direkcija tudi nekaj, drugo doda cestni odbor.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—S and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving.
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel. 413.
♦0»0»0»c»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0»0r0»0«0»0(
Joliet Citizens Brewing Co- :
North Collins St., Joliet, 111.
HRVATSKO
— Cestni okrajni odbor novomeški Je dež. odboru priporočal, da se naj Sigurno še to leto prično preložitve in korekture več cest v novomeškem skla-dovnem okraju z ozirom na sklep cestnega odbora z dne 1. dec. 1911 in sicer: cesto od Toplic čez Sela na Podturn, Soteska-Strmole, klane v Št. Joštu, preložitev klancev Dolj. in Gorenje Sušice v topliški občini, korektura klanca Kandija-Brod, preložitev klanca do kolodvorske ceste v Mirni Peči, korektura dež. ceste v Strmbre-gu pri Novem rrlestu.
—	Premeščanje hrvatskih polkov. Zagreb, 16. apr.: "Hrvatska" poroča, da merodajni faktorji ne zaupajo več tako hrvatskim polkom (!) in da jih sedaj premeščajo ter nadomeščajo z madjarskimi.
—	Rodoljubni darovi hrvatskega višjega častnika. Generalmajor Marko pl. Czerlien je za Veliko noč daroval družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 1000 K, hrvatski "Narodni Straži" pa tudi 1000 K.
—	Demonstracije proti godbi Jelači-čevega polka na Reki. Dne 14. apr. zvečer je godba Jelačičevega polka na Reki pri mirozovu zasvirala med drugim par hrvatskih koračnic. Reški "giovanotti" so takoj začeli žvižgati in hrupno demonstrirati, navzoči Hrvati in Srbi so pa ploskali. Policija je demonstrante razgnala. Naslednji dan se je kazal "Voce del Popolo" silno užaljenega, češ, da upa, da se ta provo-kacija od strani vojaške godbe ni zgodila z vednostjo kapelnika in polkov-nega poveljstva in da pričakuje, da se kaj takega nikdar več ne zgodi. (V Jelačičevem polku in godbi pa služijo sami Hrvatje iz Like in Reka stoji kljub vsemu še danes na hrvatskih tleh.)
IPiite "Elk: Brand." pivo i
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Kupujem in prodajam tem-ljišča, hiše in lote; zaTaro-jem poslopja in pohištva pr#-ti ognju.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
KOROŠKO
—	Policijski pes zasledil morilca. Beljak, 14. apr.: V nekem gradu v be-ljaški okolici so našli umorjeno in o-ropano 20 let staro deklo Findling. S pomočjo policijskega psa se je posrečilo zaslediti morilca v osebi artilje-rista Lasiča iz Sp. Štajerskega.
—	V Prevaljah na Koroškem sta se dne 13. apr. vršila dva zanimiva shoda. Dopoldne se je vršil ustanovni shod za krajevno skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki je bil dobro obiskan in se je za Zvezo priglasilo 34 članov. Skupina se zasnuje v najkrajšem času. Popoldne pa je bil občni zbor "Slovenske Straže", ki se je vršil v nabito polni društveni dvorani. Na obeh shodih je govoril državni poslanec Goslinčar. — Zborovalci so se navdušili za vztrajno delo v korist naroda.
—	Glede onega ogleduha v Malbor-getu poroča "Tagespošta" sledeče po-, drobnosti: Ognjičar Brzesky, ki je sedaj zaprt, je kupoval za posadko pri dveh trgovcih razne potrebščine. Sedaj pa je enega teh dveh pustil in ta je iz maščevanja začel pripovedovati o Brzeskem razne stvari, ki so prišle seveda tudi višjim na uho. Tako je začela preiskava, ki je dognala krivdo omenjenega ognjičarja. V njegovem stanovanju so našli toliko raznih spisov, dokumentov in načrtov, da sp jih v šestih zabojih spravili v Ljubljano na garnizijsko sodišče. Razun tega se zatrjuje, da je služil v Malborgetu pred kratkim kot četovodja neki fotograf in ta je menda sedaj zaprtemu ognjičarju poskrbel razne slike trdnjave in okolice, ker so ga videli večkrat, kako je fotografiral tam okoli.
MICHIGAN ALI WISCONSIN?
To sta državi, v katerih je naseljenih menda največ slovenskih farmarjev. Vzrok temu je gotovo iskati v okolnosti, da sta te dve državi po svojih naravnih lastnostih, sličnih onim v stari domovini, našim ljudem še najbolj priljubljeni; deloma pa tudi zato, ker se dobi dobra zemlja tu primeroma še prav poceni.
Kogar veseli poljedelstvo ali živinoreja, temu svetujemo Wisconsin; za kmetijstvo v manjšem obsegu ni bolj-
JOLIET.ILL.
PIVO V STEKLENICAH
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS
Najhitreje in najceneje pošiljo
DENARJE V STARO DOMOVINO
ŠTAJARSK0
—	Zadnja operna predstava. Gostovanje hrvatske opere v Ljubljani se je dne 15. aprila zaključilo s predstavo' Gounodovega "lyusta". Pri tej po-j slovilni predstavi ni manjkalo odobra-'
. vanja oil strani občinstva pri posamez-J nih prizorih, po zadnjem dejanju pa ! se je vsul na oder gost dež cvetja. Po končani predstavi se je vse operno o-s"bje z ravnateljem Albinijem iia čelu zbralo na odru ter zapelo narodno hi ' '"no "Liepa naša domovina", kakor tU(" Slovenski "Naprej". Med vihar-Ln»n odobravanjem je občinstvo obsipalo pevce in pevke iz bližnjih lož in Parketnih sedežev. Predstavi je pri-»ostvuwt deželni predsednik baron r achwarz s soprogo, kakor tudi deželni glavar dr. Šusteršič. - Vseh opernih m operetnih predstav je zagrebška o-Pera tekom letošnje sead.ie priredila y. , Dogovorjeno je bilo, da jih bo ' P« 24. predstave ni bil0, j,- izja. v" mtendam pl. Trcščec, naj bi na to Predstavo odpadlo subvencijo v zue-
hl<u 875 K dobili igralci slovenske dra-Hie.
—	Gregorčičeva "Oljka", katero je f'Mno uglasbil preč. g. p. Sattner, se J« Pela na koncertih "Glasbene Matice"
•	dvorani "Uniona" v Ljubljani 22. in
•	• aprila zvečer in 26. aprila popoldne.
strokovnjaki trdijo, da je ta kompozi-
'Ja višek slovenske glasbene umet-"osu.
r- Ribnica. Lepega medveda—mta-
niu\-C Ujel v "aAih Kozdovih posest-'< l-.rcig v Zadolju. Morda te bo še 'o posrečilo žival vsled njene mla-»ti udomačili. Gospa Rudeževa je
to"U<li!a za "j" « !<*> K. Torej ie . uvedi v naših gozdovih vendar ni»o '*Uhirli.
j. Kostanjevica. Tukajšnji mesar-*o ob velikonočnih praznikih proda-
PRIM0RSK0
82 Cortland St
New York
—	Nemci v Gorici so pri zadnjih volitvah podpirali protiavstrijske Italijane proti Slovencem. Zatp so pa Italijani izvolili dva Nemca v mestni svet, in sicer vpokojenega majorja Dittricha C. kr. major pa iredentarji naj bi skupaj delovali za razpad Avstrije!
—	Opatijski sestanek. V Opatiji sta se dne 15. in 16. apr. sestala avstrijski zunanji minister Berchtold in laški zunanji minister di San Giuliano. Stranke tolmačijo ta sestanek vsaka po svoje, osobito si Italijani od tega sestanka veliko obetajo. Italijanski minister je sprejel dne 16. apr. župana
jali meso kg po 1 K. Povod temu je dal mesar Avgust Kržičnik, ki je prvi ceno znižal. Isto sta morala storiti potem tudi ostala dva mesarja. Revnejšim slojem ljudstva je bilo s tem kar najbolj ustrežno. Mesnica g. Avg. Kržičnika je bila dva dni od množice ljudstva kar oblegana. Mesa se je razprodalo v izredni množini. Da bi pa bili mesarji vsled tega kaj na izgubi, nam doslej ni znano. Nasprotno ču-jemo, da so bili z izkupičkom prav zadovoljni.
—	Požar. Pogorelo je v Spodnjem Zalogu župnije Cerklje na Gorenjskem v noči velikonočne nedelje, 12. aprila, okoli 10. ure posestniku Jožefu Bur-gar: šupa, hlev, dva poda, sedem goved, devet mladičev s staro svinjo. Mihaelu Krivcu je pa uničil ogenj hišo, pod, hlev in vse, kar je bilo pod strehami. Goreti je začelo na podu Jožefa Burgar. Brezdvomno je zanetila ogenj zlobns roka. Na kraj požara so prihitele požarne brambe iz Komende, Cerkelj in Zgor. Brnika, ki so storile v polni meri svojo dolžnost in ogenj omejile na goreče stavbe. Na pogorišču sta komendsko in brnško društvo delovala do približno 1. ure zjutraj. Pogorelca sta bila zavarovana le za neznatne svote. Krivcu je zgorelo skoraj vse, celo obleka.
—	Žurfirovo posestvo, slavnoznani Vintgar v Gorjah, industrielno podjetje, je na javni dražbi kupila hranilnica in posojilnica v Gorjah za vsoto 34,300 K.
še zemlje, kot se dobi v nekaterih krajih (ne v vseh!) te države. Poljedelstvo, zlasti pa umna živinoreja v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom, kjer so dani za to potrebni pogoji, nosi pridnemu farmarju lepe dobičke.
Z manjšim trudom, a vkljub temu z večjim dobičkom, pa bo uspeval farmar v M i c h i g a n u, ako si je znal izbrati kos zemlje v pravem kraju, t. j. ! v neposredni bližini velikih trgov ali letovišč bogatašev, kjer je v stanu svoje pridelke drago prodati. Samo ob sebi je razumljivo, da je zemlja todi nekoliko dražja, kot pa v oddaljenih naselbinah; vendar cene dosedaj še niso pretirane. V omenjenih krajih bo farmar imel največ dobička, ako se bo pečal poleg živinoreje tudi s sadje-rejo in kokošjerejo. Znano je, da je Michigan dežela, kjer izvrstno rodi razno sadje, na pr.: jabolka, hruške, Dreskve, češnje, prav posebno pa še <or: koruza, krompir, fižol, melone, »inska trta; a tudi drugi sadeži, ka-
dr. Stangerja, kateri ga je bil prejšnji , dan v hrvatskem jeziku sprejel, in mu dejal: "Jaz sem Vas razumel, ko ste' me hrvatsko pozdravili; jezik mi ni tuj, ker razumem od slovanskih jezikov ruski." Vprašal ga je potem, katere narodnosti so Opatijci. Župan mu je odgovoril, da je vse ozemlje hrvatsko, nekaj je doseljenih italijanskih trgovcev. "Ali je še kak drug narod?" : je vprašal San Giuliano. "Nekaj Nem- : cev." Minister je pohvalil lepoto me- , sta, prirode in veliki napredek ter se ] opetovano zahvalil za krasni sprejem. ! : Di San Giuliano je nato sprejel tudi (j poslanca okraja Vekoslava Spinčiča. , Tako Stanger kakor Spinčič sta bila j, ^sprejeta tudi od grofa Berchtolda. j, "Piccolo" je vsled tega in ker so v j Opatiji visele hrvatske zastave, tako j razkačen, da napada Stuergkha, zakaj s ni Berchtoldu za sprejem Di San Giu-j ] liana odsvetoval. Zanimivo je, da ; "Piccolo" vsaj prizna, da ta del ja-1 j dranske obali ni laški, ampak hrvatski, j Ironija usode je hotela, da so Lahi v ^ Mestru svojega ministra izžvižgali, Hrvati v Opatiji pa sijajno sprejeli.
— Trst, 18. apr. Ko sta se Di San Giuliano in grof Berchtold včeraj peljala v avtomobilu s spremstvom dveh drugih avtomobilov iz Opatije v Lipico, so visoke goste po vsej poti pozdravljale hrvatske in slovenske tro-bojnice in celo tamkaj, kjer se mu je odprl pogled na Trst, v Bazovici, na ; samem tržaškem ozemlju, so mu vi- ( hrale v pozdrav slovenske zastave, o- j pominjajoč ga, da je tudi tu slovenska, j jugoslovanska zemlja. — "Piccolo" je ■ vsled tega ves iz sebe. — "Piccolo' ( poroča tudi, da se je grof Berchtold ( razgovarjal z nekom o narodnostnih j razmerah v Trstu. Neka visoka go- j spa ministrovega spremstva je vpra- j šala navzoče, je li to slovansko ozem- J lje. Odgovorili so ji, da.
Union Coal & Transfer Co.
—	Smrtna kosa. V Ribnici je dne 20. apr. umrla ga. Frančiška Prijatelj, mati g. Vladimirja Prijatelj, profesorja na knezoškofijski gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani. — Umrl je v deželni bolnišnici poštni poduradnik Jožef Zanet, star 50 let. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Bahovec, hišna po-sestnica, vdova mestnega učitelja. — Na Trebelnu pri Mokronogu je umrl dne 13. aprila Jožef Cvetan iz Vrha. Star je bil 90 let, 1 mesec in 3 dni. Bil je 32 let za ključarja župne cerkve. Bil je dober gospodar.
—	Solicitator Medvedšček na poti v Ameriko. "Slovenec" z dne 20. apr. poroča: Ljudevit Medvedšček, solicitator notarja dr. Poznika v Novem mestu, je bil znan kvartopirec. Naredil je mpogo dolga. Menice so pri njem igrale glavno vlogo. Za žirante je dobil raznovrstne ljudi. Večjo vsoto sta vzela na menico s Čizmakom in
j Stanzeljnom iz Gotne vasi. Diferenco bosta morala ta dva trpeti. Dolga je do 20,000 kron. Notarju je tudi odnesel predujem. Dejal je, da gre starše obiskat. Pisal je notarju kot šefu iz Celja, da se vrne 14. apr. Dne 15. apr. pa je že poročal, da je na potu v Ameriko in prosil Čižmaka, naj poravna menico, da mu sčasoma vse povrne.
— C. kr. kmetijska družba kranjska je imela 14. apr. svoj občni zbor. na katerem je podal odbor zelo obširno poročilo o svojem delovanju, iz katerega posnamemo, da je imela družba preteklo leto 9122 udov in izdajala 10, ("00 izvodov "Kmetovalca". Promet 1 gospodarskih potrebščin je dpsegel višino 1100 vagonov, denarni promet pa je znašal 11,000,000 K. Čisto premoženje družbe je znašalo koncem leta 1913 K 186.652. — Občni zbor je sprejel tudi več važnih resolucij, osobito uvodoma navedeno resolucijo, s katero se vlada poziva, naj varuje kolikor mogoče domače kmečko blago Pred konkurenco tujega.
' •— Pavšlarjev priziv v zadevi dežele Kranjske radi 1 milijon 600.000 K zagrnjen. Kakor znano, je tožil Tomaž Pavšlar deželo Kranjsko na plačilo 2'leska 1 milijon 600,OOt) K. Toliko Z|iaša po zatrditvi 1'avšlarjevi kupnina vodne pravice, katere je proda! de-Kranjski. Deželno sodišče v Ljubljani je Pavšlarjevo tožbo kot neo-1 Pravičeno zavrnilo. — Proti tej raz-! sodbi se je Pavšlar pritožil. Nadsodi-' ■sce v Gradcu kot prizivno sodišče je Pavšlarjev priziv kot neutemeljen za-Vrnllo in potrdilo prvo razsodbo.
—	Pretep. Janez Šenica iz Meniške vasi pri Toplicah in Friderik' Smuk iz Spodnjih Podstenic, hlapca, sta gojila tako medsebojno prijateljstvo, da sta za piruhe drug drugega s krvjo pobarvala. Najprej sta si s kamenjem kri puščala na glavah, ker je pa menil Smuk, da bi to ne zadostovalo, je vzel še nož, ga zasadil Šenici v prsa in v hrbet. Nato sta šla oba na velikonoč-
■ ni izlet, seveda ne v Emavs, marveč I v bolnišnico. Ko ozdravita, ju pa p<5-j vabijo na c. kr. sodišče, da povesta kako in kaj.
—	Nesreča pri streljanju. Anton Kralj, hlapec v Čad razah pri Št. Jerneju, je hotel s streljanjem proslaviti velikonočne praznike. Vsled prevelike navdušenosti zii streljanje je pa Anton med zažiganje mopiča pozabil na svojo glavo, in tako mu je pognalo izstrelek v obraz. Ponesrečenec se zdravi v kandijski bolnišnici in upa, da kmalu ozdravi.
I— Izpred dež. sodišča. Vlomilec L. Jereb, ki je pobegnil iz ječe ljubljanskega sodišča ill bil vjet, je dobil zaradi tatvine pri L. Buergarju 6 mesecev ječe, njegov tovariš I. Pavlič 3 mesece, policaj A. Mandič 4 mesece in njegova ž'ena 6 tednov ječe.
Denarne na itanice Me c. I pštna hranilnica na Dunaju ITRi^NK: SAKSER
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
— Stolni dekan in kanonik dr. Ivan Mlakar umrl. Dne 16. aprila je v Mariboru umrl od kapi zadet vlč. g. dr. ' viin Mlakar, stolni dekan, kn.-šk. kons. svetnik, kanonik, podravnatelj bogoslovja, predsednik izpraševalne komisije za bogoslovne izpite, predsednik "Slovenskega društva v Mari-, boru" in raznih društev. Dr. Ivan Mlakar je bil rojen dne 5. junija 1845. v . Lovrencu na Dravskem polju. V niasnika posvečen je bil kot tretjelct-nik dne 21. julija 1872. v Mariboru. Kot kaplan je služboval; od 1. avgusta leta 1873. do 31. avgusta leta 1874. pri Sv. Križu in od 1. septembra 1874. do 30. aprila 1878. v Konjicah. Dne 6. oktobra 1879. je bil na univerzi y Grad cu promoviran za dr. bogoslovja. Od 15. septembra 1878. do 31. avgusta 1902 je bil subdirektor knezoškofijskega dijaškega semenišča v 1 Mariboru. Pro-vizorični profesor fundamentalne teologije in spec, dogmatike na knezoškofijski bogoslovni učilnici je bil od 1. marca 1879. do 27. decembra 1881.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 5. MAJA 1914.

«
K Sfi ffi S
s s
Junaštvo in zvestoba.
Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije.
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J.	Poslovenil * * *
S
(Dalje.)
"Povem ti, a potihem v uho, in skrbno se čuvaj, da živemu človeku tega ne poveš." S temi besedami se je nagnil k meni ter mi šepnil v uho: "Zaklad, ki naj ga s čveterovprežno zložno kočijo rešiva v inozemstvo, ni noben drug ko — kraljica sama!"
"Rudolf," sem vzkliknil in skočil po-koncu, "kaj si ob pamet?"
"Kraljica z dofenom — morda celo tudi kralj! Sedi mirno nazaj in poslušaj moje razloge." In zdaj mi je opisal skrajno nevarni položaj kraljeve družine. Ni dvoma, da Orleanova stranka namerja kraljevo smrt. In kakšno varnost ima kralj zdaj v Ver-saillesu? Par stotin telesne straže, ki ne morejo odbiti nobenega resnega napada na grad? Narodno stražo, na katero se ni zanesti? Ali Flandernski polk, ki so ga zdaj poklicali sem, a ga bodo bržkone o prvem pritisku javnega mnenja zopet odstranili, kakor so že Švicarje proč poslali? Vrhu tega je kraljica tako obsovražena, da ni več varna svojega življenja."
"Ne, ne," tako je končal, "lahko si mislim, da kraljici ni dolgo več obstanka tukaj ter da hoče, po Artois-evem zgledu, iskati varstva pri cesarju, svojem bratu. Naravno, da se ne bo hotela ločiti od svojih otrok; ti pojdejo z njo. Morebiti tudi kralj, dasi mi to ni še prav jasno. Ivanka jih bo spremljala kot služkinja ali pestunja. In ona komedija z odpeljavo dekleta, ki ni napak izmišljena, naj bi prikrivala kraljičin beg vsaj za toliko časa, da je ne bodo več mogli ujeti. Tako bo; zane-si se! Zgodba o kraljičinem zakladu je malo nerodna izmišljava gospoda Augearda. Kaj bi koristilo kraljici, ako bi tudi svoje diamante s tolikimi težkočami spravila čez mejo? Saj jih vendar veliko lože in varneje skrije v Versaillesu ali Trinonu — to lahko razumeš!"	.
Moral sem mu pritrditi, a mene je prijelo kakor vrtoglavost. Ves iz sebe od vesele razburjenosti sem objel Redinga in zavriskal: "Midva sva najsrečnejša človeka na svetu. Kot rešitelja kraljice bova nesmrtna v zgodovini. Jaz bom lahko nudil svoji Vere-tli lepo bodočnost, in tudi ti boš ponosni gospodični z Valdouleurja bogastva in slave položil k nogam!"
"Da — če se posreči! Ako pa se ponesreči, nama pojde za glavo, in zgodovina naju bo imenovala vratolomna predrzneža, ki sva življenje ene kraljice s seboj potegnila v propast."
Ti si vendar nepoboljšljivi črnogled Rudolf!" sem mu nevoljen zaklical.
"Pustiva to!" je rekel, "in rajše govoriva o sredstvih za izvršitev načrta. Zaenkrat vidim dve težkoči. Pred vsem mi ni povolji stvar z dopustom.'' "Saj je Augeard obljubil, da bodo vse listine v najboljši obliki pripravljene, ko se pripeljemo z vozom pred Trianonski park."
"Ljubše bi mi bilo, da si že podpisane s sabo prinesel. Zakaj rabila bova dopust tudi za pripravo potovanja. In bližnje dni bo dosti težko, ga dobiti, ker mora biti polk vsak hip priprav-/ Ijen, odkorakati za varstvo kralja v ersailles ali pa na Sevres-ski most. Da bi bil vsaj prosil dovoljenja, da emeva tudi našemu majorju skrivnost razodeti. On je kraljici z dušo in telesom vdan, in mogel bi nama pomagati tudi v drugi veliki težkoči — glede denarja. Zakaj nisi prosil tajnika par sto louisdorjev predjemščine?"
"Po pravici povem, bilo me je sram, Rudolf", sem odgovoril. Zdelo se je, kakor bi si puščala službo naprej plačati. In sem mislil, da boš ti lahko kupil voz in konje; z mojo mošnjo je seveda slabo!"
"In z mojo ne veliko bolje. Hm, in stalo bo mnogo! Štiri konji! Razume se, da ne smejo biti slaba kljuseta, ampak dobri, zanesljivi konji za kočije. Vsak bo stal svojih 50 louisdorjev. In zložna kočija! Zopet ne sme biti star, obrabljen kason, ampak res dobra kočija. Koliko bo taka stala, zdaj niti približno ne morem ceniti. Tudi potrebno opravo treba nabaviti! Skratka, troški — z vsemi postranskimi izdatki — bodo>tnašali 400-500 fouisdorjev!"
"500 louisdorjev!" sem prestrašen zaklical. "Saj to je celo premoženje, vsaj po naših Švicarskih pojmih. Tako visoko stroškov nisem cenil, ali da pošteno povem, o tej stvari niti nisem bliže razmišljal."
"Čisto kakor 'velik gospod'! Škoda pa, da nisva! Moraš torej rad ali nerad prositi gospoda tajnika, ali da ti da 500 louisdorjev predjemka, ali pa da smemo skrivnost zaupati tudi majorju Bachmannu. Ta bi lahko spravil skupaj potrebni denar; in tudi drugače bi bilo na vse strani bolje, če bi on za stvar vedel; potem bi imeli prosto roko za vse priprave. Le pomisli: preskusiti bova morala voz in konje ter pot, ki je zarisana na papirju, upo-znati vsaj do čez Saint-Denis-a. Kako J>0 to mogoče, ako bo moštvo morda cele tedne zbrano v vojašnicah? In to se zdaj lahko zgodi."
Zopet se mmu moral pritrditi. Razmišljala sva, ali naj bi gospodu An-geardu pismeno razodel težkoče pod naslovom, ki mi ga je bil dal, ali bi bilo bolje, da bi ga osebno poiskal v
Versaillesu ter ustno z njim razpravljal. Odločila sva se za zadnje, ker je bilo pismeno občevanje vsekakor nevarno. Pozno po polunoči sva se ločila.
XIX.
Konec v Versaille-u.
3. in 4. oktobra je bil dež. Že zato nisem mogel prositi dopusta, da bi v Trianonu risal. Vrhu tega so prihajale iz Pariza take vesti, da smo vsak čas pričakovali povelja za odhod. Ljud stvo se hoče vzdigniti, so govorili; Orleansova stranka da je zopet povzročili umetno draginjo in lakoto. Kajpada so mi tla pqd nogami gorela! Do sobote •teden bi moralo biti vse pripravljeno, a dan za dnem poteka, ne da bi mogla kaj narediti.
5. oktobra se je vendar nekoliko u-Vedrilo. Tedaj sem šel k majorju Bachmannu in prosil dopusta. Jezil se je radi nekega protiukaza, ki je bil pravkar došel, in je Tekel: "Idite radi mene, kamor hočete! Kmalu pošljem celi polk na dopust — ali pa bom sam prosil za s'voj dopust. Sit sem že te vlade brez glave!"
Ročno sem se preoblekel v lično, a ne izredno civilno opravo, blizu tako kakršno nosijo mladi odvetniki — črna fina sukna, lično nagubana nabor-nica na prsih in naročke s čipkami. Reding je namreč smatral, da bo vzbudilo manj pozornosti, v taki obleki vprašati po gospodu tajniku, ko pa v uniformi.
Ko sem blizu Versailles-a prišel na mesto, odkoder je odprt pogled na ce sto v.Sevres, sem zaslišal bobne in neznansko vpitje. Blizu tucat bobnarjev je korakalo pred četo mož, kakršne sem poznal izza Bastijskih dni: raz capani, bradati, pijani lupeži. Za nji mi pa je šla, kar je cesta široka in kar se je daleč videlo, cela vojska žensk v raztrganih blatnih krilih, z vilami, drogovi, zarjavelimi puškami na ramah, vodeč se pod pazduho in vreščeč: "V Versailles! Gremo po moj stra peka in po gospo pekovko in mla dega peka! Kruha hočemo in svobo de!" Versajci, hiteč naproti ženski armadi, so kričali na vse grlo: "Živele naše hrabre Parižanke!"
Cesa bolj ostudnega nikoli nisem videl, kakor je bil ta ženski sprevod. To je bila sodrga Pariška! Prvi hip sem pomišljal, ali ne bi oddirjal nazaj v Courbevoie, da bi pozval naše bataljone, da pridejo branit kralja. Zakaj očitno je bil kralj tisti pek, po katere ga gredo. Toda ni li bil Flandernski polk dovolj močan zoper te ženske? In ali bi smeli priti brez povelja? Ne, naprej v grad!
Skoro isti čas kakor jaz so dospele prve čete žensk na Vojni Trg. Flandernski polk je stal tu pred vnanjim omrežjem; ob notranjem omrežju, ki je ministrski dvor ločilo od kraljevega dvora, sem videl telesno stražo. Že sem mislil, da ne pridejo v grad. Tu je lepa "Luttižanka," nesramno kot Amazonka oblečena ženska, v družbi enakih grdob, zdirjala na konju med vrste vojakov. Denar in lepe besede so vojake omamile; takoj so s| odprla križna vrata, in v par trenutkih je sodrga poplavila vnanji dvor.
Na tej strani nisem mogel v grad; to je bilo očitno. Šel sem torej okoli južnega krila in poskusil pri omrežju oranžerije. Tam stoječa straža se je sicer nekaj ustavljala, toda ko sem povedal, da ,sem častnik v civilni obleki lin nesem tajno poročilo me je pusti! skozi. Sreča je nanesla, da sem v o-ranžeriji naletel na vrtnarja, ki me je bil v maju videl risati v Trianonu. Koj me je zopet spoznal ter me peljal po sto marmornih stopnicah navzgor k drugemu omrežju, ki je zapiralo vhod na grajsko vrtno teraso. Tudi tu je stala straža, ki me je pa v vrtnarjev i družbi brez težkoče pustila vstopiti. Pri nekem stranskem vhodu me je vrtnar priporočil enemu služabniku, in tako sem prišel v grad.
Del poslopja, kjer sem vstopil, mi je bil docela tuj. Neskončni mostov-ži, na eni strani z okni na notranja dvorišča, na drugi strani z neštetimi vrati, vmes slike in kipi, govoreči k bojni slavi nekdanjih kraljev; potem zopet široke mramorne stopnice, vodeče navzdol v pritličje in navzgor v višja nadstropja. Od časa do časa so se odprla očem vmesna krila, ki so se zdela prav tako brezkončna kakor štirikrat daljša glavna krila. In vse to blodišče stopnic, hodnikov, predsob, sob'in dvoran je bil le južni del, komaj četrtina celega gradu! Vprašal sem zaporedoma celo vrsto služabnikov za pisarno kraljičinega tajnika. Eden me je poslal v severno krilo, drugi v srednjo stavbo, tretji celo v ministerstva, ki so bila nastanjena v treh krilih, ločenih od glavnega poslppja, na obeh straneh grajskega dvora. Tja pa zdaj sploh ni bilo mogoče priti, ker je Pariška druhal preplavila dvor. Tekal sem po hodnil^h in stopnicah, da sem se utrudil do smrti, a tajnikove pisarne nisem našel.
Naposled sem ves upehan sedel v okensko dolbino, odkoder se je videlo na dvor. Tu sta šla mimo mene dva gospoda, ki sta razvneto govorila med sabo. "Ne gre, da bi jih pustili h kralju!" je dejal eden. "Bila bi sramota za
kralja. Saj so najnavadnejše vlačuge s Pariške ceste!"
"Moramo jih pustiti k njemu!" je odgovoril drugi. "Odposlanstvo vodi predsednik Narodnega Zbora. Ako je sramota za kralja, je komanj manjša za te neodvisne narodne zastopnike. Svojat je pijana udrla v zborovalnico in tam prave grdobije počenjala."
"Enako bodo delale tukaj v gradu pred kraljevimi očmi. Jaz ostanem pri svoji misli: treba jih je s silo po^ tisniti iz grajskega dvora."
"To sem priporočal njegovemu veličanstvu. A pravi: 'Kako je mogoče rabiti silo zoper ženske, ki hočejo le pisano prošnjo podati?' To je prav podla zanjka, ki nam jo je Orleans nastavil. Zoper moške bi še utegnil dobiti od kralja dovoljenje, da silo se silo odbijem; na, tu nam pošlje ženske!"
"Ali ste ga videli, vojvoda, kako hodi po dvorišču mej ženskami ter jim roke stiska? In le čujte, kaj kričijo!"
In res je prihajalo z dvorišča vreščanje tisočerih grl: "Zivio Orleans! Naš oče! Naš kralj!"
"Da noče kralj dovoliti, da bi tega človeka zaprli!" je rekel oni, ki sem ga slišal nazivati za vojvodo. Bil je vojvoda Luksenburški, kakor sem pozneje spoznal.
"Zdaj je prekasno! Kot narodni zastopnik je Orleans nedotakljiv. Krali bi bil moral to prej storiti, kakor so mu od raznih strani svetovali, je odgovoril drugi gospod, in oba sta se oddaljila, ko je ta pripomnil: "Morava podvizati, monsigneur, ako naj vidiva to čudno odposlanstvo. Kmalu je pripeljejo gori po kraljičinih stopnicah."
Sklenil sem iti za gospodoma in hitel v mali razdalji za njima. Tu me je čisto nenadoma srečal oni mladi človek, ki me je bil pred nekaj dnevi videl na vrtu Trianonske pristave, in o katerem je Ivanka rekla, da je tajnikov nečak. Tudi on me je takoj spoznal vkljub moji civilni opravi.
"Oj glej no — ljubeč male mleka-rice iz Trianona!" je zaklical. "Kako pridete sem, in še preoblečeni! Ali imate tudi tu v gradu kakšno ljubico ali pa ste izme'd agentov teh Pariških šem tu zunaj?"
Odgovor je bil tak, da bi ga v drugačnih okoliščinah ne bil pustil brez kazni. Tako pa sem imel toliko preudarnosti, da sem jezo požrl in čisto prijazno rekel: "eseli me, vas videti! Motite se pa, če mislite, da se me taki vzroki pripeljali sem v grad. Imam le prav kratko poročilce na v.ašega gospoda strica, kraljičinega tajnika, in vi boste gotovo tako dobri, da mi po-kažete njegovo pisarno."
Tajnikov nečak me je pogledal s tako zlobnim obrazom, da bi bilo na vsak način previdno, ne zaupati mu. A bil sem vedno zaupljivega srca. Tu me ie vprašal, kakšno je tisto poročilo, češ, da ga lahko on sam opravi. Zahvalil sem se in rekel, da moram osebno govoriti.
(Dalje prih.)
Izdal se je.
Jože: "Ti, kdaj je človek prav močno pijan?"
Tone: "Poglej! Tamle stojita dva vojaka. Ako bi videl mesto dveh štiri, takrat bi bil zares pijan."
Jože: "Hfe, saj stoji samo eden tamle."
ZA
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO.
Nova slovenska naselbina
V WISCONSINU, PRVI POLJEDELSKI DRŽAVI AMERIŠKE UNIJE.
Mpd vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sad/ereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zafo pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu
takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.)
Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti.
Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne takp obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DOBRA ZEMLJA; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam NI SLABA! —
Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence.
Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti.
Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini.
Slovenska Naselbinska Družba
198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE :: WISCONSIN.
Chicago Phone 2524.
John R. Herath
40-41 Young Bldg., Jefferson Street
JOLIET, ILL.
PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR
Slovencem in Hrvatom se priporoča.
:.:Sloven$ka Gostilna::: 9
[j! vino domače in importirano, | fino žganje in dišeče smodke.
gj 915 N. Scott St., Joliet, 111. ![§]
151 T^lrnll [3 ITillrHlIril 173173 IlillrallTallln'
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 1257
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ILL
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v naiem in Lunch Room.
i 1
■ a
i;']

POLKOVNIK GOETHALS, PRVI GUVERNER KANALSKEGA PASA
Polkovnik George W. Goethals je bil po predsedniku Wilsonu pred kratkim imenovan prvim guvernerjem Panamokanalskega pasa. G. Goethals je je bil glavni inžener pri gradnji prekopa izza 1. 1907. Panamokanalska komisija je bila odstavljena z dnem 1. aprila t. 1. in polkovnik Goethals je prevzel svojo novo službo. Tu je naslikan na desni strani s prejšnjim predsednikom Taftom. Slika je bila posneta za časa, ko je g. Taft zadnjikrat uradno obiskal kanalski pas.
MALI OGLASI. ^
. žjš
MESAR, KI RAZUME SVOJ PO-sel in govori slovensko ali hrvatsko, dobi stalno delo. Jos. J. Pleše, 911 N. Scett St., Joliet, 111.	2t
RABIMO DOBREGA MOŽA, KI želi stalno delo pri insurance kom-paniji, ter govori angleško in slovanske jezike. Več se pozve v sobi št. 407 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111.	45t2
POKLADAJTE KOKOŠAM IN PI-ščetom drobnino (zdrobljeno zrnje) v kateri je zelenega graha in bodo zdrave. Zrezana detelja, Gluten Meal in Darling's Meat Crisp za piščance. Po Come Back Meat Mash dobro nesejo, če niso vse petelini. 25 raznih vrst šrota za kokoši. Imamo tudi zdravnika za kokoši. Molasses dairy feed, za krave in prešiče. Pro-dajemo ceno moko, krompir, semena za trave, detelje in alfalfa. Odprto do 9. zv. Chicago tel. 1223. Fogerty's Big Feed Store, 609 Collins St. vogal Ohio St., Joliet, 111. Zmenimo se po domače. Cene zmerne — dobra vaga.	45t2 .
• NAŠIM SLOVENCEM! S
Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DOM. LEKARNA
West Allis Sta. MILWAUKEE. WIS.
j. p.
Ob* tolftlon *	F.puiit
itev. 8	litfNUl
Clinton in Dtsplainea Sit. Joliet
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic*
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso.
Nizke ccnc in dobra postrežba J®
naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga- , lu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111*5
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imeuuje
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
. Ola telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111..
EAGLE EXPORT