120. številka.
Trst, v ponedeljek 18. julija 1S9S.
Tečaj XXIII.
,,Edinost" izhaja d Takrat na dan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnin* znnša:
i
Obe izdanji na leto . . . gld. 21"— Za aamo večerao izdanje . „ 12"— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. 870.
4 nvč.
T edinosti Je moi!
Oglati
se računajo po vr-stah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači ojilasi itd. »e računajo po pogodbi. ^
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravaištv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Irediilitvo lu tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. l'i. I pravniitvo, o<l-pravalStvo in sprejemanje inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. !$, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu,
Novejše vesti.
Madrid 16. Kakor poročajo listi, uvede vlada — posredovanjem francoskega poslanika — danes v Washingtonu pogajanja za sklep miru. Amerikanska vlada soglaša z špansko v tem, naj se povprašajo Kubanci potom plebiscita, kake vladne oblike si žele. Španska bi vsprejela tako odločitev. Vlada želi, da bi sc ujetniki v Santiago sproveli domov na nevtralnih ladijah in ne na amerikanskih.
LoK$tHl 16. Reuterjeva pisarna javlja iz New-Y(>rkjfc-dne 15. t. m.: Amerikanska in španska vojska pred Santiago sti ostali v svojih pozicijah, ker so na obeh straneh nenadejano navstale tež-koče v pogajanju za kapitulacijo.
IVasliIngtoil 16. Po daljši konferenci s predsednikom Mac Kinlevem je izjavil državni tajnik Alger, da Amerikani ne dovole zahtevi Spancev v Santiago de Cuba, da bi smeli nesti orožje seboj.
lVashhlgtoil 16. Ker Amerikani nočejo dovoliti Spancem v Santiago, da bi vzeli saboj orožje, je naprosil general Toral, naj se orožja odpošljejo na Špansko hkratu z vojaki. Tudi to so odklonili Amerikani. Državni tajnik Alger je odgovoril po včerajšnji konferenci s predsednikom Mac Kinlevem, da sc v nobenem slučaju ne privoli v drugo koncesijo, nego v to, da se španski vojaki vrnejo na Špansko.
Wnshington 16. Do 1. ure zjutraj je bila vlada brez vesti od generala Schafterja o predaji Santiaga. Na podlagi včerajšnje konference je dobil general Shafter obvestilo, da vlado Zjedinjenih držav more zadovoljiti le brezpogojna predaja Tonila.
IVashiligtoil 16. ob 9. uri 20 min. pred-poludne. Vlada naznanja nastopno po javnih lepakih : »Pred Santiago de Cuba. Spanci so se udali. Podrobnosti slede. Shafter.«
tVaslilngton 17. Vojni svet, ki se je sešel danes, je izrekel menenje, da treba napasti Puer-toricco ter odposlati brodovje admirala Watsona na španska obrežja.
Madrid 17. Tu sodijo jako pesemistiško glede na sklep miru. Zahteve Amerikanov so tako ogromne, da so znatno zmanjšale nado do miru.
Madrid 17. Uradna brzojavka iz Portorico naznanja, da se je v jedni mestnih utrdeb dogodila grozna eksplozija, ker seje vnelo 150 zabojev streljiva. 14 topničarjev je mrtvih, mnogo ranjenih.
Washiugtou 17. Spanci so zapustili Santiago danes ob 0. tiri dopoludne. Vse vojaštvo se povrne v Španijo, častniki obdrže orožje. Poveljnik Spancev je bil pooblaščen, da vzame seboj vojaške arhive pokrajine, ki se je predala Amerikanom. Španska vojska je odšla vsemi vojaškimi častmi. Vseh vojakov, ki se vračajo v domovino, je 24.000.
Nnuliohn (v pokrajini Hesscn) 16. Cesarica Elizabeta je dospela sem danes zjutraj zgodaj. Vreme je krasno. Vse mesto je praznično odičeno.
Budimpešta 16. Blagajnik pupilarnega urada v Aradu, Ivana Krivani, je zbežal, poneverivši kakih 300.000 gld. pupilskega denarja. Boje se pa, da pridejo še druga poneverjenja na dan. Krivani je živel kakor velik gospod. Na vse strani, tudi v Ameriko, so poslali brzojavk, da bi zasačili zločinca.
CVtiilje 16. Včeraj je knez vsprejel mnogoštevilno deputacijo meščanov iz Berana (turških podanikov), ki so mu predložili spomenico s prošnjo,
da bi se Beran in okolica priklopila Crnogori in bi se tako storil konec vednim sporom na meji. Knež je pa/.no poslušal deputacijo in je (vetoval prosilcem, naj bodo mirni in pokorni sultanu, kateri da si je vzel k srcu njih stvar. Glede želja, izraženih v spomenici,je rekel knez, da on ne more storiti ničesar, tla pa obvesti o tem vse velevlasti.
Zemun 19. V neki noči leta 1879 je bil tu najavni cesti ubit industrijec Štefan Pantelid in naslednjega dne so pogrešali tudi nekega kapitana paro-plovne družbe. Takrat so zaprli brate Elijo in Pavla Buziča, ker sta bila na sumu. Toda niso jima mogli dokazati ničesar in izpustili so ju zopet na svobodo. Elija jo umrl že pred leti; Pavel pa je stopil v službo v jedni tukajšnjih lekarn. Te dni pa je bil Buzid toli nepreviden, da je zaupal tovarišu, službujočemu v isti lekarni, da sta on in brat leta 1879 najprej ubila in oropala rečenega kapitana in potem — da se znebita vsake priče — sta ubila še Pantelida. Tako je prišla sjtvar na dan. Pavla Buzida so zaprli.
Zadar 16. V Sinju je bilo danes ob 3 uri 35 m. popol. občutiti lahek sunek. V Trilju pa so bili 4 sunki, od katerih je bil jeden močan, drugi pa lahki. Zadnji sunek je bil ob 5 uri 20 ni. pop.
Krakovo 16. Danes so sc nadaljevale razprave radi zadnjih izgredov. Obtoženci so bili obsojeni na kazni od 4 do 5 mesecev. Isti so večinoma dninarji, ki so izjavili, da so jih ptuji delavci hujskali na izgrede proti Židom (??).
Pari/. 16. Znslišavanje Esterhazvja je trajalo do 7. ure zvečer. Po dovršenem zaslišavanju so ga izpustili na svobodo.
Isclll 16. Danes se je tu vršila slavnost vc-loeipedistov, ki se je završila veliko bakljado. Navzoči so bili Njegovo Veličanstvo cesar, nadvojvod inja Marija Valerija in nadvojvoda Salvator. Vreme je bilo krasno. Cesar se je zahvalil na tem činu udanosti.
Dunaj 16. Danes je bilo ministersko posvetovanje, na katerem so se bavili splošnim notranjem položenjem politiškim.
Dunaj 16. Minister trgovine, dr. Baernreither, je odšel danes v Prago,
ltilll 17. Danes je podpisal kralj dekrete, katerimi se odpravlja obsedno stanje po nekaterih pokrajinah. Prve dni avgusta se utegne povsodi odpraviti obsedno stanje.
Turili 17. Na ožji volitvi za prvi k »legij je bil tu izvoljen socijalist De Amieis. Ta izid je napravil v Rimu velik utis.
ltilll 17. A7"so vesti, ki se širijo o slabem zdravju papeževem, so izmišljene. Sv. Oče je danes daroval sv. mašo, potem je vsprejel kardinala Moeennija in je predsedoval zboru kardinalov.
Carigrad 17. Državni tajnik nemških pošt, pl. Podbiclski, je bil danes vsprejet od sultana. Podbielski se je obvestil o organizaciji turške pošte in brzojava z ozirom na nameravano popotovanje nemškega cesarja Viljelma II. v sveto deželo. Pri-I od cesarja v Palestino je določen za 17. dan oktobra.
Carigrad 17. Zastopniki Angleške, Francije, Italije in Rusije so odobrili včeraj predlog admiralov, poveljnikov evropskih brodovij v krečanskem vodovju, da je del dohodkov na carinah zapleniti za pokritje stroškov nove uprave na Kreti. Poročilo mešane komisije za vprašanje mornarskih taks
še ni podpisano, ker sc je pokazala potreba z ozirom na nekatere jako važne točke, da sc poslaniki
snide
V lapidarnem zlogu!
Petek, dne 15. julija 1898. po Kristovem rojstvu, smo imeli v Trstu zopet dan, ki je zaslužil, tlmjfir^ddčrtamo rudeče v svojem koledarju. Črno bi bila seveda primerneja barva za take dogodke, toda rudeče je bolj kričeče in »pada« bolj v oči. A dogodke, kakoršni so bili oni minolega petka v seji mestnega sveta tržaškega treba markantno beležiti — ad perpetuam memoriam.
Ni da bi rekli, da so nas ti dogodki presenetili kakor si bodi. Bog no daj ! Saj to niso bili dnizega nego pojavi starih programov, starih tradicij, starega čutstvovanja, starih simpatij in stare mržnje na jedni, ter — starih grehov in zamud na drugi strani. To, kar sc jo dogodilo minoli petek v naši »dragi« — in kako dragi! — mestni dvorani, to in slično se pojavlja vsako toliko. Včasih plameni očitno, včasih se skriva zubclj, ali nikdar ne neha tleti pod lupino. Cesar je polno srce, to mora dobiti duška, to mora prekipeti. Srce ni stroj, ki deluje le takrat, kadar hočemo mi; v njem je notranja elementarna sila, ki ne pozna di-plomatizovanja, ko se je razvnel ta tajinstveni, naj-čudneji del človeškega organizma.
Srce jih je prevladalo minolega petka, vzkipelo jo v njih in govorili so nam v lapidarnem zlogu o odnošajih v Trstu.
Rekapituliijmo na kratko! To je potrebno, da malce popolnimo, oziroma popravimo prvo poročilo, ki smo je spisali v naglici, v prvi hip, za sobotno izdanje.
Svetovalec Dol len z je urgiral rešitev svojega predloga za proslavo cesarjevega jubileja pre-krščenjem Corsa, te glavne prometne žile prvega trgovinskega emporija Avstrije. Z galerije doli mil je donel buren aplavz od onega dela prebivalstva, ki še čuti avstrijsko. Kajti treba povdariti, v popravo prvega poročila in bolje umevanje pozno jih dogodkov, da je bilo žc začetkom na galeriji občinstva, ki ni čutilo — avstrijsko.
Ker so gospodje v zbornici navajeni videti na galeriji le svoje »mlade gospode«, so jih seveda to pot osupnilo ovacije na galeriji: avstrijskemu Trstu.
Mej tem je prihajala pomoč »rudečim« na galeriji. Hrup je postajal vedno veči: velika večina je vsklikala »Živio« Avstriji, manjina je kričala — različno.
Naš gospod župan pa je bister mož in je takoj razumel neprijetnost situvacije za one, katerim je prišel Dolenčev predlog navskriž. Razumel je situvacijo in pogodil je najprimernejo rešitev. Dal je izprazniti galerijo in magistratni slugo so tako točno izvršili ta ukaz, da je patri joti čna večina morala z galerije, rudeči pa so mogli ostati, kjer so bili.
Zrak na galeriji je bil torej »ščiščen«. Zupan je hotel nadaljevati sejo po dnevnem redu. Tedaj pa seje oglasil svet. Alojzij Gori u p, da je opozoril župana, da ga 1 e rij a n i p r a z n a. Občinstvo na galeriji je jelo kričati: viva il quaran-taotto, viva i liberali, viva i defensori della libertft, viva Benussi itd.
Ker se torej to občinstvo, katerega wt jvitre-bovali gospodje v zltornici, ni hotelo txl>*tr>»niti, ali mi hi rekli, ako bi bili zlobni: gledć katerega je bilo določeno že poprej, da le ne odstrani, ni ostalo gospodu županu dražega, nego, tla je zopet dovolil vstop na galerijo.
V tem hipu še 1«- je skoeil g. svet. Gori 11 p po koncu in je protestoval najenergičneje proti temu, da se je patrijotični tlel občinstva zapodil z galerije, drugi del pa ne. Zajedno je zahteval gosp. (joriup, da se njegov protest zabeleži v zapisnik.
Tako se je torej zgodilo v seji ni nolega petka, ko se je odklonil Dolenčev predlog za proslavo jubileja najdobrohotnejega vladarja, kateremu je Trst dolžan vse — kar je. Ti dogodki nam govore v lapidarnem zlogu.
Sedaj pa par besed o puhlem izgovoru županovem, zakaj da ne kaže, da bi Corso prekrstili imenom Njeg. Veličanstva. Menil je, da ljudstvo bi vsejedno govorilo le »Cono«! O najivnosti! Od kedaj poznajo gospoda ta pomislek? Koliko delov mesta so že oni prekrstili, nadevši jim italijanska imena, da-si jih ljudstvo se danes imenuje prvotnim slovanskim imenom. Tako n. pr, »Golavka«, »potok«, »na vagi« itd. ? I Ali naj samo za proslavo jubileja Frana Josipa velja tak pomislek?! G. župan naj vzame le patent na ta njegov — izgovor !!
Vreden pendant že označenemu dejstvu, da je patrijotieni del občinstva moral zapustiti galerijo, drugi del pa ne, je pa dejstvo, da ho v Isti soji, ko se Je odklonila nujnost predloga za proslavo jubileja cesarjevega, prlpozmili nujnost predloga /a podporo — regati! I
Ali nam ne govori to v lapidarnem zlogu?!
Dal je. »Indipcndcnte« je pisal v soboto, da je Corso jedna najgrših ulio, da bode imeli lepših in primerniših ulic, ki naj bi nosile ime cesarjevo, n. pr. proti sv. Andreju, ko se zazida tisti kraj, ali pa tam, kjer je zdaj — staro mesto!! Kdo naj ne čuti ironije, sarkazma in zlobe, ki zvene iz teh opazk? Predno se zazida kraj proti sv. Andreju, ali predno se podre sedanje staro mesto in bodo tam nove hiše, minejo morda desetletja. Ali hočejo ta gospoda čez lf> ali 20 let praznovati cesarjev jubilej?! Očevidno je torej, da so to le izgovori, da ne bi storili ničesar, kakor so se tudi ob zaključku deželnega zbora spretno izognili neprijetni jim dolžnosti, da bi storili, kar so storili vsi drugi deželni zbori: da hi se spominjali jubileja svojega lastnega vladarja!!
In list, ki je — po domače povedano — toli drzno norce bril iz toli slovesnega in vzvišenega povoda, ta list se je bahal v najpozitivncji obliki, da soglašajo ž nji m tudi vladni krogi!!
Ta trditev »Jndipcndentova« je toli nečuvena, toli neverjetna in gorostasna, da so dotični krogi neizogibno dolžni, p o d a t i j a v n o-sti pojasnila! To pa tem Jjolj, ker je vladni zastopnik takoj zapustil dvora/., čim je nehal govoriti gospod Dollenz, da torej isti ni bil navzoč, ko so se godili opisani nečuveni prizori.
Ti dogodki govore v lapidarnem zlogu. Toda mi jih nismo opisali zato, ker se hočemo predstavljati tu kakor čuvarji državne misli, saj so v to poprej poklicani — drugi nego mi!! Napisali smo pa to, ker se v teh dogodkih zroali tudi našo po lože nje, ker so oni življi, ki morejo uprizarjati take dogodke, naši nasprotniki, katerim smo izročeni na milost in nemilost. Dejstvom, tla se morejo vršiti take stvari in ob takih prilikah brez najmanjega protesta od merodavne strani, je pač fotografično označeno, česa imamo pričakovati in se bati mi siromaki, ki nimamo na svoji strani druzegn, nego Boga in svoje — sveto pravo!
Shod „Krščansko-socijalne zveze"
v Dolini 13. julija 1898.
Takoj po blagoslovu ob 3. in pol pozdravil je predsednik krše. soc. zveze tržaške, g. D e b e v o, s krasno odičenega odra, ki so ga vrli Dolinčani postavili na javnem trgu, mnogobrojno občinstvo, zahvalivši je za toli številno zanimanje. Stali so: sami možki, glava ob glavi tje čez celi trg. — Predstavil je vladinega zastopnika, g. Krega u-a in dež. poslanca dekana Ko m pare-ta. Slednjič
je dal In'Hedo prvemu govorniku, g. Pirman-u, podpredsedniku »Traške krše. s«>o. zvezo«.
(losp, Pirman je v kratko razvil komunistična načela socijalnih demokratov, katerimi uče, da ne treba ni verske, ni politične, ni družinske oblasti. Vse je skupno, tako uče socijalisti: vse je vseh. Pojasnjeval je to krepkimi primeri. V tovarni je delavec, ki danes čisti dimnike, jutri hoče zamenjati delo z tovarniškim inženerjem; to se mora zgoditi, ker smo vsi za vse in jednaki. Torej danes dimnikar — jutri inženir; danes kopač — jutri vodja železnične tehnike itd. Socijalizcm je navaren redu, ker red je sploh delo, razvrščeno po avkto-riteti. Kjer pa ni avktoritete, tam red ni mogoč!
Tako je razlagal g. Pirman in izvajal posledice, ki so človeku pogubonosne; ako se hočemo obvarovati te pogube, držimo so načel vere, ki lepo ureja vsa človeška razmerja. (Dobroklici!)
/a g. Firmanom je dobil besedo g. N u č i č. Govoril je krepko, navdušeno. Dokazoval pogubne posledice socialističnih naukov, ki razdirajo družino, ki trgajo svete vezi zakona proglaševanjem svobodne ljubezni. Kaj bi bile žene, ako bi se možki poprijel i tega gnusnega načela? t Živeti bi morale kakor — — — — — — ne smem reči. Umreti bi morale kakor je umrla pred dnevi Uče-karjeva žena! Kakor taki nauki razdirajo družino, razdirajo tudi državo; naj država ni druzega, nego ogromna družina. Da so socijalisti res proti državi sami, pokazali so v državnem zboru letos; da so celo proti poglavarju države, imamo dokaz v tem, da so v Budimpešti štirje hoteli izvršiti grozen napad z bombami na maziljeno glavo našega Presvetlega cesarja! Vera pa nas uči, da je zakon od lioga posvečena vez, vez nerazrušljiva, temelj družinskemu življenju. Vera nas uči zvestobo vladarju; zato zakličite z menoj trikratni »živio« našemu milemu cesarju! (Urnebesni »živio« je sledil tem besedam, godba je zasvirala cesarsko himno, katero so vsi poslušali stojd in razkriti!)
Zadnji je govoril veleč, g. dekan in deželni poslanec Kom pare. Pred govorom jc prosil poslušalce, naj bodo potrpežljivi, ako bode morda nekoliko dolg. On sicer ni še preštudiral evangelistov nove dobe, Marca, Liebknechta, Bebela, En-gelsa, Dictzgcna, vodar pozna kolikor toliko njihove nazore, ki so proti veri in proti narodnosti. Govoril je približno tako-le:
Sto let je prešlo, odkar jc francozska revolucija prevrgla stari dotedanji red, red, ki je delil
—	vsaj v Evropi — ljudi v dva razreda: v razred gospode in sužnjev. Sfe sile in krvjo je fran-cozko ljudstvo pretrgalo spone suženjstva, a v slepoti svoji je potem divjalo preko mej človeškega dostojanstva, tlo zverinske brutalnosti. Se silo je vojaški cesar Napoleon I. ukrotil razbrzdane strasti in napravil zunanji red, a mislij in novih načel, ki so se porodila v človeških glavah, teh Napoleon ni mogel ugonobiti. Svoboda, svoboda, upilo. pisalo in tiskalo se je na vse strani! Svobodne so misli, svobodno delovanje: ta je edina in prava pot do prave trajne sreče na zemlji. Svobodno od Boga, svobodno vere, svobodno morale bodi človeštvo. To je nauk liberalizma!
Zato je liberalizem zavrgel Boga, vero in nravnost; zato se je liberalizem trudil in se trudi še vedno, da bi iztrgal ljudem krščansko vero iz src. Razum naj se ne pokori resnicam sv. vere; česar pa srce želi, to naj si Človek prilasti, ne oziraje se na verske zapovedi. Mnogo, silno mnogo ljudi jc sledilo tem krivim naukom; zavelo jih je nagnjenje po zadovoljevanju svojim strastim
—	zavel jih je napuh svobodomiselnosti — zaveli so jih potreba kruha, pokvarjenost, nepoznanje verskih resnic, slabo časopisje. Ta nauk se jc pojavil in praktično izvrševal v začetku le v viših in bogatejših krogih: v zakonodajstvu, v šolah, v podjetjih, v uradih, v gospodarstvu: povsod se je skušalo uveljaviti načela liberalizma.
Iz liberalizma so se razvijala razna načela in so nastali novi nauki. Med temi je jeden, ki je izvel iz liberalizma vse, tudi najskrajnejšo posledice, in to jc socijalizcm, demokratski socijalizem!
Človek ne more verovati tega, česar ne vidi, ali česar ne razumi! Samo, kar pojmim razumom ali kar občutim z čuti, samo to je res — tako uči socijalizcm! — Torej le zemlja je za človeka, drugo vse je nič. Zemlja je raj, kjer je človek začel in dovršil svoj tek. Nauk socijalizma je nadalje:
Kod človeški je le jo d en! Bogatin dela z rokami n boleča, ubožec prebavlja z želodcem bogatina. Vendar pa, zakaj so prihranjene ubožeeu le potne kaplje in solzo — bogatinu pa veselja in slasti?! Delavec! Onkraj groba je nič, tvojim potom mažeš bogatinu kolesa sreče! Odvrzi orodje, dvigni se in za u pij: Stoj, ako smo tukaj, da uživamo, hočem tudi jaz svoj delež!
Ne sme biti razlike stanov, ne oseb, ne imetja ; ni treba vere, ni treba držav, ne narodnostne razlike! Svet je vseli ljudij, torej osebne lastnine ne sme biti! Vse, kar je na svetu, je last vseh ljudij v enaki meri! Ti in enaki nauki izvirajo iz liberalizma in ta je vzrok, da se je v tem stoletju (posebno pa v zadnjih 30 letih) popolnoma spremenil položaj človeške družbe! Kak je položaj?	__(Pride še.)
Politični pregled.
V obrambo pravic slovenskega jezika. Včeraj je bil v Ljubljani shod slovenskih odvetnikov in notarjev. Shod je bil obiskan iz vseh slovenskih pokrajin. Iz Trsta so bili odvetniki dr. Otokar Rvbiff-, dr. Matej Protner in dr. Gustav Gregorin. V razpravo je posegnil tudi dr. Otokar Rvhitf. Predsedoval je dr. Josip Sernee. Resolucije so se vsprejele soglasno in značijo energičen odpor proti poskusom višega deželnega sodišča v Gradcu, katero bi hotelo vzkratiti pravice našemu jeziku. Več jutri.
K položaju. Nemški radikalei groze na vsa usta. To je umevno, saj je vsa njih moč v grožnjah. Tako preti »Grazcr Tagblatt«, da nikdar ne pride do zboljšanja odn«šajcv, dokler bodo v veljavi jezikovne naredbe. Dokler niso odpravljene te poslednje, da naj vlada nikar ne računa ni na nemško-narodno, ni na nemško-napredno stranko.
Komu naj imponira to habanje, ki je v navskrižju z dogodki?! Ako so nemški naprednjaki res tako neizprosni, kako pa je umeti to, tla nemško-lihcralna glasila kar kozolce preobračajo od veselja na izjavi liberalnega veleposostva — onega velepo-sestva, ki se jc kar par dni faktično pogajalo z grofom Thunom in izraža v svoji izjavi nado, da se bodo pogajanja nadaljevala?!
Z Dunaja javljajo, da je vlada definitivno opustila misel, da bi sklicala državni zbor že v mesecu avgustu. Pač pa da hoče sklicati parlament v septembru in dati s tem opozicijskim strankam zadnjo priliko, da se poboljšajo. In ako se ne poboljšajo, hoče izvajati neizogibne posledice.
Konferencija v Budimpešti o avtonomnem carinarskem tarifu je minule sobote nadaljevala svoje delo. Govorniki so bili različnih misli. Par govornikov je zagovarjalo samostojni ea-rinarski zakon. Tako tudi člen neodvisne stranke, Komjath<r, vendar p.i je tudi ta gospod pridodal previdno, da bi želel tudi on, da ne pride do cari-narske vojne z Avstrijo. Drugi govorniki so pa naravnost svarili, naj se koncilijautno postopa z Avstrijo. Narodni ekonom Gyeugy pa je rekel naravnost, da bi se britko maščevalo nad Ogersko, ako bi hoteli Ogri tirati pretirano carinarsko-var-stveno politiko.
No no. Tudi Madjari ne pogoltnjcjo juhe tako vroče, kakor jo kuhajo.
Domače vesti.
Osebna vest. Redarstveni ravnatelj, gosp. vladni svetnik liusich, jc odšel na jedenmesečni dopust. Za časa njegove odsotnosti bode vodil redarstveno ravnateljstvo gospod redarstveni svetnik B u d i n.
Imenovanje. — Poštni konoeptni vožbenik A n g e lj P o j a n i v Trstu je imenovan poštnim koneipistom.
Veselica slovenskih abiturijentov, ki seje vršila včeraj v »Narodnem domu« v Barkovljah, je vspela sijajno. Vdcležba jc bila velika iz mesta in okolice. Pričakujemo podrolmejega poročila.
0 zadnji seji mestnega sveta tržaškega piše dunajska »Rcichs\vehr«:
»Viva Triestc austriaca! Viva 1'AustriaU tako so vsklikali obiskovalci galerije v včerajšnji seji mestnega sveta našim vrlim mestnim očetom. Kolik škandal! V zborovaluici, kjer se kolikor lo možno izogibljejo temu, da bi se ni najmanje spominjali, da ima tli zastop avstrijskega mesta
svoja posvetovanja, v toj zborovalnioi ho si upali priprosti meščani, <la ho vukli k ali avstrijskemu Trstu . . . Toda naš gospod župan ni zastonj na glasu energičnoga in hladnokrvnoga moža; hitro si jo pridobil zopet prisotnosti duha tor jo zaukazal, da so galerije izpraznijo. »Viva Trieste austriaoa! Viva Franeosoo Giuseppe!« Ob takih vsklikih so ho polagoma spraznile galorijo . . .
Potem pripoveduje »Roiehswohr« vso zgodovino prodloga Dolenčevega in nadaljuje:
Ali za ta nujni predlog so glasovali samo okoličanski slovenski zastopniki. Mestni očetje tržaški so glasovali proti. V seji — kateri so podali komentarja obiskovalci galerije ogorčenimi vskliki »Abbasso Irredenta! Fuori gli traditori!«, je bil navzočen tudi vladni zastopnik vitez Sehwarz. Nadejamo so, da je v namestništvo-nom poslopju sporočil o zanimivem izvršenju te sojo. Bodo-li — konečno vendar enkrat — imeli tam toliko energije, da ho kakor potrebno postavijo po robu našemu mestnemu svetu ?
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so darovali gg.: N. N., Ana Abram, Franjo Abram, Marija Dolinar, N. N., K. Dejak, Marija Dejak, L. D., Matilde Šorli, Janez Jesenko, Stari vojak, Kibic po 1 gld.; Marija Bizjak, N. N., mali Ferdinand, Marija Vrtovee, Marija Pau-čič, Jožek Pepi po 50 nč.; gospa Stefič 30 nč.
Zalivala. Bratovščina sv. Cirila in Metoda zahvaljuje se tem potom vsem, ki so povodom veselice dne tO. t. m. kaj darovali v korist njenega pevskega zbora. Darovali so: N. 10 nvč.; Gorjup 40 nvč., I. Brczovec 20 nvč., A. Švagclj 10 nvč., Zadnik 50 nvč., Hervatin 10 nvč., N. N. 20 nvč., Saksida 20 nvč., Lovrcnčič 30 nvč., Vitez 1 gld., veleč. g. Normali 1 gld,, Josip Turk 1 gld., Kravos Fran 10 nvč., Družina 10 nvč., Cotar 10 nvč., Miha Baueon 50 nvč., Frank 50 nvč., Brezovce 10 nvč., Zadnik 30 nvč., N. X. 20 nvč., N. N. 50 nvč., U Saj 10 nvč., Kreševič 10 nvč., Tomo Luxič 50 nvč.. Sva m 30 nvč,, N. N. 30 nvč,, veleč. g. prof. Mandie 50 nvč., N. 10 nvč., g. dr. G. Grcgorin 80 nvč., N. N. 20 nvč., g. Vlčakar 30 nvč., Vičič 20 nvč., Vodopivec 20 nvč., Škerjanc 10 nvč., Ostrovska 10 nvč., Vato-vec 20 nvč., Vevč 50 nvč., Tomaži« 80 nvč., Pi-rjevec 10 nvč., Jerič 20 nvč., Vnlenčič 30 nvč., Smrdu 20 nvč., Fabijan 20 nvč., Skcdel 50 nvč., Pertot 15 nvč., Gorjup 10 nvč., PuriČ 40 nvč., veleč. g. župnik sv. Jakobski A. Hrovatin 3 gld., veleč. g. kaplan J. Macarol 1 gld., liabič Anton gld. 2.50. Dobrotniki naj bodo uverjeni, da sleherni najmanjši dar vspodbuja naše pevce k vstrajnosti.
Za družbo sv. »Cirila in Metoda«. — O priliki občnega zbora kons. društva pri sv. M. M. spodnji (sv. Ana) se je nabralo med udi pevskega društva »Slava« in gornjega društva 4 krone 00 st. Na neki drugi zabavi pred časom se je nabralo tudi med »Slavaši« 3 krone 40 st. Za en molek 1 krono.
V spomin pok. Dragici Cuban ! — Iz Bar-
kovelj nam pišejo:
Kratki so dnevi Na svetu za nas. Urno nam zgine Določeni čas.
Zadnji akordi te tužno doneče pesmi so od-zvcneli od zelenih bregov barkovljanskih tja po širni planjavi sinje Adrije . . . Vmes so se mešali plakanje in vzdihi Tvojih starišev, sorodnikov in tovarišic, ki so izgubile najmilejo prijateljico. In kakor v disakordje odmevalo vmes ropotanje prsti na Tvojo krsto..A na isto krsto so metali prijatelji in znanci cvetja v zadnji pozdrav.
Ah, kako žalosten prizor je bil to! Prizor, ki nam je pretresal dušo. Ta prizor — nepozabna mi Dragica —je vzbujal v meni Bpomine na čase, ki se ne povrnejo nikdar več!
Pišoča te vrstice, vidim Te v duhu, kako si nas navduševala za cerkveno in narodno petje, za čitanje knjig in časopisov ; kako si sledila vpodbu-jevalnim besedam povovodje Ražma; kako si ob zadnji h d r ž a v n o z b o r s k i h volit v a h stiskala pest in grozila tujim neprijateljem in domačim izdajicatn; kako si potem nabirala za nesrečne družine zaprtih sobratov!
Vidim Te, kako si se lani o priliki otvor« jenja »Narodnega doma«, veselila z nami in solze mi stopajo v oči, ko vidim, da si ravno sedaj, ob obletnici onega pomembnega dne, morala zapustiti nas, ki smo te ljubili.
Tvoj duh plava nad nami ! Obljubljam Ti, da ne bodemo mirovalo, dokler no uresničimo željo, ki si jih gojila toli goreče: da ustanovimo mešani tamburaški zbor. in ko se lx»mo veselilo prvih glasov iz našo slovanske tamburice, čula nas boš i Ti in se radovala z nami — nad zvezdami!
Tam gori pa se snidemo zopet, saj :
Kar je črn« zemlja dala Vzame črna zemlja spet.
V imenu pevk: J a rosi a v a.
Javna dela v Trstu. V soji 13. t. m. seje nadaljevala razprava o javnih delih v Trstu.
Za zgradbo vodnjaka na Bovedu v Barkov-Ijali dovoljenih 1200 gl.
Predlog, da se za napeljanje nabrežinnke vode na spodnji Boved dovoli 1400 gl. in zgornji Boved 1000 gl., ni bil vsprojet.
Za pokritje potoka ob barkovljanskem pokopališču je bilo dovoljenih 27 tisoč gld. in za poti z Miramara do Prošeka 250 gld.
Za prostor za sušenje mrež v Barkovljah, za katero potrebo se je potegoval posebno svetovalec Dol len z, proračunjeni trošek 15 tisoč gold. je bil odbit.
Slovenska šola na Gropadi, in Opčinah, žup-nišče in vodnjak na Opčinah in vodnjak na Prošeku so bilo uvrščene že v program komisije.
Poprava župnišč na Kontovclju in Prošeku : odbito.
Za popravo poti s Prošeka v Grijan 4000 gl. in napravo poti v kontoveljsko vns 7000 gold. jo mestni svet vsprejel na gorko priporočilo svet. Ivana G o r i u p a.
Za napravo postajo pod sv. Križem je dovoljenih 3000 gl. kakor prispevek južni železnici. 1000 gld. pa naj bi Križani sami nabrali.
Za pot iz Križa do postaje jo bilo dovoljenih 2500 gld. S tem je bila zaključena razprava o okoličanskih zahtevah, katere so bile večinoma odbite. Kakor se vidi, je mestni svet dovolil malone le one, o katerih je prevdaril, da bi bile na korist morda še več mestu in gospodi laški, nego okoličanom samim ; ako ne takoj, pa pozneje.
Na to se je nadaljevala razprava o delih za mesto.
Za občinsko peč je bilo dovoljenih 30 tisoč goldinarjev.
V	razpravi se je oglasil R a s c o v i c h, ki je rekel, da v dobi zadnjih 15 let je dala občina podpore občinskemu gledališču najmanj kakih 300.000 gl. (Op. ured. Vidite, kam povsod gredo občinski denarji. Okoličani niti ne vedo, kje je to gledišče) tor je predlagal, naj se potrosi 150.000 gl. za zgradbo ljudskega gledališča. (Ali ni še zadosti pet gledališč, ne glede na razno druge prostore za zabave ?) Svet. V e n e z i a n je želel, naj se to novo gledališče imenuje »Comedia-Italiana«; ta predlog je bil vsprejet. Proti so bili samo naši.
Potem, ko je svet. Mosconi že omenjal pre-meščenja velike vojašnice, kar bi stalo več nego milijon gold., je mestni svet razpravljal o proračunu za leto 1899.
Iz c. kr. pripravnice srednjih sol v Ito-jailll je pristopilo letos 10 učencev v tukajšnji e. kr. viši državni gimnazij, iztnej katerih so vsi dobrim vspehom položili izpit in bili sprejeti. Kakor čujemo, prestopi tudi v jeseni še nekaj učencev rečene pripravnice na tukajšnje srednje šole.
Posebnim veseljem pozdravljamo ta napredni korak in to tem bolj, ker je med vpisanimi učenci nad polovico mladine iz naše spodnje okolice tržaške. Le tako naprej, mladina naša!
Zajedno pa treba izreči zasluženo priznanje tudi vodstvu pripravnice, ki doseza toli lepih uspehov v poučevanju mladine, da-si mora — takore-koč — šc-le ledino orati.
Ako sc bode tudi v prihodnje delovalo tako vspešno, potem so je nadejati, da bode v nekoliko letih popolnoma odpravljen jeden najhujih nedo-statkov, na katerem trpi naša okolica — pomanjkanje domačega razumništva!
V	Hojami so praznovali včeraj god cer-kveuih patronov sv. Mohorja in Fortunata. Vreme je bilo krasno. Ni čudo torej, da se je v Rojanu nabrala velikanska množica ljudstva našega. Ni pa manjkalo tudi radovednih zijal iz tržaškega geta ! Obhod se je vršil, kator običajno, v najlepšem redu. Petje sta izvajali pevsko društvo »Zarja« slovenski in latinski (!) in pa običajni »cerkveni«
pevci, ki pa no znajo (!) slovenski. Ta dan je bil Rojan lepo praznično oblečen, santo škoda, da je bilo premalo naših trobojnie! Druga leta so na slavoloku koncem drevoreda, plapolale slovenske trobojnioe, lotos, pa je bil isti brez vsakega narodnega znamenja! Niti v drevoredu nisi zapazil one same narodne zastave, ako ne poštevamo onih dveh malih, ki sta bili nad vrati vrtu hiše št. 2. Prva narodna zastava je bila, kakor običajno, nad šolskim vrtom sv. Cirila in Metoda, druge na gostilni gosp. Trevna, kjer jih jo bilo mnogo različnih velikosti. Lepo jo bilo videti ono 19 m. dolgo hrvatsko zastavo, ki je bila nasproti t rev-novi gostilni in katero jo tudi ta gospod poskrbel. Popoldanska zabava je bila izredno živa, ker sta v Rojanu poli dve vrli pevski društvi, namreč »Zarja« v društveni krčmi in »Kolo« Trsta pri gosp. Trevnu. Poslednji je dal napraviti tri krasna »kolesa« umetalnih ognjev, dve v čast sv. Mohoru in Fortunatu eno pa v čast pevskemu društvu »Kolo«.
V	Rojanu je bilo dokaj drugorodcev, ki so radi poslušali našo krasno pesem in ker smo videli mnogo »zgubljenih« domačinov, ki pa so z navdušenjem ploskali slovenski pesmi, mislimo, da so take zabave jako koristne in priporočamo našim društvom, naj pridno prirejajo tako svobodno sestanke, kjer le vidijo, da treba probujati — zaspane Slovence!	Nekdo.
V	zavodu sv. Nikolaja. Kakor je bilo že objavljene v tem listu so že potrjena pravila, toga prepotrebnega zavoda in določen je že bil dan občnega zbora. Ker pa je mnogo naših gosptf, ki bo zanimajo za zavod, odpotovalo iz mesta, morala seje volitev odbora preložiti za mesec september.
Osnovalni odbor je torej obvezan, da nadaljuje delo glede osnovanja in uprave zavoda. Ker so pa s to dolžnostjo združene tudi denarne žrtve, so-sebno za stanovanje, ki se je moralo že najeti, notranjo upravo, tiskovine itd. itd., nadejal se je osnovalni odbor, da mu pribito na pomoč rodoljubi in rodoljubkinjc širom domovine, ker so bili na-prošeni potom pozivov. Zalilmže, do sedaj so jih le malo odzvalo, da-si vsakdo pritrja potrebi zavoda.
Obljubljenih ustanovnikov in podpornikov je sicer mnogo, a to ne zadostuje za uresničenje stvari, to tem manje, ker zavod prične svoje delovanje že s 1. septembrom.
Prosijo se torej vsi oni, ki jim je ležečo na stvari in se zanimajo zanjo, da nam pribite na pomoč.
Ker se odbor še ni sestavil, se brani c. kr. pošta izročati pošiljatve, naslovljene na zavod; prosimo torej, naj se iste pošiljajo na ime podpisane.
Marija S k r i n j a r Trst, ulica Stadion štev. 19. I. nadstr. Zavodu sv. Nikolaja sti pristopili g£. Ana Mahnič in M. Perhavo kakor podpornici z doneskom po 2 kroni. C. kr. poštni kontrolor Ivan Pogorelec je daroval 4 krone.
„Straža", pevsko in bralno društvo v Plavi Juh, priredi, kakor je bilo že objavljeno, dne 31. t. m. narodno veselico z zanimivim vsporedom, katerega objavimo pravočasno. Na tej veselici bode sodelovalo več tamošnjih društev, V slučaju slabega vremena sc odnese veselica na dan 14. avgusta t. 1. Priporočamo, da sc udeleži te veselice veliko bližnjih in oddaljenih prijateljev naše narodne stvari.
Sežanski ženski podružiilei družbe sv. »Cirila In Metoda« so darovali: Rodoljubni gospod v Sežani 4 krone; G. Zadnek iz Senožeč, gospodičine Karla, Ema, Zvczdoslava Delak iz Sto-rij po 1 krono, gdč. Drufovka, in (i. I). po 00 st.; gosp. Fran Žetko pa 40 st. Hvala, i	Posnemanja vredno. Pišejo nam: Dne 10.
m. m. se je vršila v Saležu slavnost, kakoršne se ne vidi vsaki dan na kraških tleh. Vrla mladina sc je skazala tega dne na posnemanja vreden način. Kupila je namreč za precejšnjo svoto znak našega naroda — divno, veliko trobojnico, ki se je dvignila v nedeljo v prvič na 18 m visokem drogu v zrak. Prvo se je dvignil črno-rumen trak ob sviranju cesarske pesmi, potem pa je vsplapolala ob trikratnih živio-klicih zbrane množice — trobojnioa. Mod tom je svirala Kriška godba našo divno himno: »Naprej zastava Slave«. Tudi Kriško društvo »Skala« je počastilo Salež svojim posetom. Ubrani glasovi moškega in mešanega zbora so jako ugajali občinstvu.
Primerno, kratko, a jedrnato jo govoril mladenič, g. Tance. Povdarjal je posebno dobro voljo
in rmdodaraoat šaleške mladine v Mag namen, za narodno stvar.
Na t«> se je vršil jdes v popolno zadnvoljnoat. Vse je bilo veselo in ni je bilo slišati lal-besede. \'sa čast! Le vstrnjno naprej jmm| goslom: Bog i n n a r o d !	()pazovalee.
Istniinvljeiije brzojavne postaje v St. Petru pri Moriti. Dne 11». julija 1S'(S se je <>d-prla v St. Petru pri Gorici, političnem okraju Gi>-riškem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom.
I stanov ljenje brzojavne postaje v Mirni. Dne Iti. julija se je odprla v Mirni, političnem okraju Goriškem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom.
Vipavska železnica. Županstva po vipavski dolini so dobila nastopno obvestilo:
»Visoko e. kr. železniško ministorstvo namerava uvesti v novejšem času v dopolnitev studijskega gradiva občna tehnična dela za železniško progo od Ajdovščine v Postojno in od Razdrtega na Divačo.
Za izvršitev potrebnih del na planem pridejo inženirski oddelki sredi meseca julija na lice mesta.«
Nekaj šolske statistike. Na e. kr. nemških ljudskih šolah v ulici Annunziata in Fontana je bilo lanskega leta 1202 učencev. Italijanov G98, Slovencev 31H in Nemcev samo 201.
V šoli v ulici Fontana je bilo 139 deklic in sicer po narodnosti: 70 Italijank, 20 Slovenk in 43 Nemk.
Pomislimo sedaj : koliko je na teh šolah otrok slovenske narodnosti, ki pa niso izkazani kakor Slovenci; koliko jih jc po italijanskih ljudskih šolah, koliko jih jc v zavodih družbe sv. Cirila in Metoda, pa si naredimo lahko sodbo, da-li je potrebna slovenska ljudska šola v Trstu ali ne potrebna?! Menimo, da te številke govore tako glasen govor, da so vsa »komisijonelna poizvedovanja« gola in krvava — ironija.
Velika nesreča. Včeraj popoludne okolu 5. ure so se podali 11-lctni Marcelo Pic in še trije njegovi prijatelji kopat v morje blizu »Campo Marzio«. Pic je odplul precej daleč od brega, ravno ko je prišel mimo parnik j-Zaule«. Deček se je hotel vrniti na breg a zavirali so ga na tem za parnikom nastali valovi tako močno, da jih ni mogel premoči — in revček je zginil v globino.
Na krik ostalih treh dečkov je res prihitel čuvaj iz kopelji »Fontana« z ladijco. Vrgel se je v vodo in izvlekel dečka. Tudi zdravnik z zdravniške postaje je bil takoj na licu mesta, toda vsi njegovi napori so bili zastonj — deček jc bil že mrtev. Nesrečni stariši, bivajoči v ulici G rado št. 1, so doznali o tej nesreči še le, ko jim je bil sinek že v mrtvašnici pri Sv. Justu.
Požar v gozdu. V občinskem gozdu v Trebčah je nastal včeraj popoludne proti t». uri požar, ki se je razširil na okolo 400 kvadr. metrov. Telefonično poklicani gasilci iz Trsta imeli so dokaj napornega dola, da so udušili ogenj. Požar je provzročil jeden onih navadnih balončkov na špirit, ki jc padel v gozd še goreč in zažgal suho travo in listje.
Nagle smrti je umrl včeraj 50-letni krojač Fran Vrabce v ulici Colombo št. 7. Žena ga je videla iti iz sobe v kuhinjo in ko je prišla tjakaj, našla ga je mrtvega na tleh.
Pretep. Neeoj o polnoči so težaki 34-letni Angel in 54-letni Josip Bomben ter Josip Selan napadli in ranili z nožem 23-letnega Pavla Pi-gnaton, češ, da bi bil rekel jednemu njih »porco de furlan« in ker ni hotel tega preklicati. Nevarno ranjeni Selan je bil sproveden v bolnišnico, napa-dovalci pa so bili odvedeni v zapor.
Ogenj na ladiji. — V soboto zjutraj jc nastal ogenj na ladiji »Srbija« v morskem kanalu. Skoda je le majhna.
Policijski vesti. — Sinoči ob K uri jc bil aretiran na fondu Ralli 18-letni voznik Evgcn P. iz Trsta, ker je okradel pred 3 tedni Antona M. za jedno srebrno uro z verižico in zlato zaponko v vrednosti gld. Aretiral gaje pol. oficijal Hassek.
Aretiran je bil tudi 26-letni Anton B., ker jena sumu, daje ukradel kmetu Ivanu Pertot na stari Baricri z voziča jopič, vreden 5 gld. 50 kr.
Koledar.
I>ftne« v ponedeljek 18. julija: Miro*lao, šk.; Arnold. Jutri v torek 11». julija : Vmeencij 1'avlan^ki, up.
Šolnini:	Lunin:
Izhod ob 4. uri 1 min.	Izhod oh 3. uri 36 min.
Zahod „ 8. B 10 „	Zahod „ 7. „ 57 „
Ta je ,'tt>. teden. I>ane« je 1U8. dan tega leta, im:un<> torej Se 167 dni.
Zadnje vesti.
DlIll^J iS. Širi se govorica, da naš minister za vnanje stvari, grof Goluehow»ki, odstopi že v mesecu septembru in da mu bode nasslednikom ukupni finančni minister Kallav.
Dllliaj 7. Ministerski predsednik grof Thun je povabil na neobvezne pogovore za urejenje jezik« »vnega vprašanja tudi člene katoliške ljudske stranke d.ra Fuchsa, d.ra Kbenboeha in prelata Karlona. Te konference pričnejo v torek. Tudi baron Chlumctzkv je imel daljši razgovor z grofom Thunom.
1'raga 18. »Narodnv listy« smatrajo položenje jako resnim. Sedaj ni pričakovati več mirnih dni v Avstriji. Bližamo se odločilnemu trenotku.
Carigrad 17. Turška vlada je obnovila svoja prizadevanja v Pctrogradu v ta namen, da bi se .Armeni, ki so bili zbežali v Kavkaz povodom nemirov, ne vračali domov. Turška vlada opozarja aa nevarnost za mir in red, ki bi utegnila nastati po povrnitvi teh begunov.
Pariz 17. Na stanovanju nekega Dueasse, prijatelja znanega polkovnika Picquarta in velikega prijatelja židovskega kapitana Drevfusa, je policija zaplenila mnogo spisov, ki se tičejo afere Drevfus.
Pariz 1H. Danes je pričel v Versaillesu drugi proces proti pisatelju Zoli. Na razpravo so priveli tudi Piquarta, Estcrhazv-ja in gospo Pais. Vse ulice okolo justične palače so obkoljene vojaštvom.
TBŽNE CENE.
(One se razumejo na debelo lil s carino vred).
Domači pridelki.
Fižol: Koks.........100 K.
Mnndoloni......... „
svetlorudeči......... „
temnorudeči......... „
kanarček .......... „
l>ohinjski.......... „
beli veliki...........
„ mali............
zeleni dolgi.........100 K.
„ okrogli........ ,,
me&ani hrvatski....... „
„ Štajerski . ...... „
Mn>lo fino Štajersko...... „
Ječmen, f»tv. 10....... „
„9.........
„ „8.......
Zeljo, kranjsko..........
llepa, „ ..........
Krompir, Štajerski........
Proso, kranjsko....... „
Leča, kranjska........ „
0<l for. «l(i fur.
825 8-60 <>'75 7'—
12- —•— 12-- 7 5-—
H_ 75«—
Mast..........
Kav«, Mocca.......
Cc.vlon Plant. lina . . . ,
Portorieco.......
Gunteinala.......
San Doiningo......
Santos nnjliueji.....
„ srednjelini.....
„ srednji......
Kant os navadni .....
Sladkor, Centrifuga! I. vrste , „ C'eutrifugal II. vrste
Coneassč........
v plavali.......
razkosani ........
Riž, italijanski lini.... italijanski srednji ....
Japan, fini......
Kaugoou, extra ....
I......
II......
Petrolej ruski, v sodili . . v zabojih od 25» klg. . . Ulje, italijansko najiineje . italijansko srednjelino . . bombažno amerik. . . .
Mulnga.......
Limoni niesinski .... Pomaranče mesinske . . . Mandeljni dalmatinski . .
„ Hari.....
Pinjoli........
Kožici dalmatinski ....
„ pulješki.....
Smokve puljcške .... ,, grSice v vencih . .
Hultaniue . ......
Vam peri i.......
Clbcbe ........
Polenovke, srednje velikosti „ velike .... „ male .... Klaniki v velikih sodih . .
v V,- „ „ . .
/repio najlineje.....
Modra malica.....
100 K.
zaboj
10-		1025	
00-	_	61'	_
57-50		58-	—
14ti-	—	148-	—
154-	—	15ti'	—
ir.fr	—	157-	—
104-	—	10l»-	■—
m-	—	105-	■—
!(()■	■—	91-	■—
88-	—	89-	—
84-	—	85-	—
78'	—	80-	—
37-	—	37-25	
36-50		50-	—
38-	—	50-	—
88'	25	38-	75
;J8-	7f»	3<J-	—
22-	50	23-50	
21*25		21-75	
15-	75	16-	
14-	75	lo-	_
11-	50	li-	75
Iti'	•—	75.	, -
G-25		—■	■—
69-	—	70- JJOi	—
M/ 28- 35- C'	50	Uit 2S>- 3G1 8'	50
88.		89	•—
78'		80	
12	■75	13	•-
l<i	■75	17	■_
54	•—	57	■—
30'	■—	31	>—
40	■—	42	■—
37'	■—	38	■—
34	■—	35	■—
31»'	'—	37	'—
H	•20	(i	■30
22		22	■50
()bjava.
Podpisano vislstvo naznanja, da se prihodnje Šolsko leto na tukajšnji <*. kr. |>rl-pl;l\Iliri prične dne lfi. septembra t. 1. Vsj >re jemal i se bodo, kakor do sedaj, dečki in deklice, dopolnivai 14. leto. O zglasitvi se bode zahtevalo: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, IJ. zdravniško spričevalo in .'». spričevalo o cepljenju koz.
I)ne 16. julija 1898.
Vodja:

Al. Bajeo.
Odvetnik
Dr. Josip Abram
je odprl
svojo pisarno v Trstu
v ulici
r
S. Spiridione štv. 3, II. nadstropje.
Nova centralna čevljarnica
v Trsta.
Via Malcanton stv. 2.
Bogat izbor čevljev
za gospode, gospe lit otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
150 hektolitrov
izvrstnega belega vina
irna na prodaj
M. Kristofić v Kopru (Capodistria).
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče originalne znamke
99
Styria
v Gradcu,
— naj se obrne do —
Im. Colobig v Trstu,
ulica Commerci&le Št. 1, telefon it. 341.
Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko ia Dalmacijo.
Glasilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti" za v«e leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica Molin piccolo.
DolžnoHt in ponos vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta v a S list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva.
t vednost
T4
14874219