_    153
Naši dopisi.
Od gorenjske strani. (Beseda po skončanem rimskem romanji.) Naši rimski romarji so mende do malega zdaj zopet doma. Z velikim zanimanjem spremljevali smo jih na njihovem romanji, blagrevali jih zastran velike sreče, hoditi po tako imenitnih krajih ter ogledovati in občudovati jih. Žali, da smo jih pa morali tudi pomilovati zarad mnogih neprijetnosti, ki so jih prestali marsikje. Se ve, da se na tako daljnih potovanjih človeku marsikaj lahko pripeti; to bo pa vsak nepristransk
opazovalec   priznal,  da Dunajčanji za osnove romarskih družb   nimajo   daru,   in da naj v prihodnje take reči le lepo v miru puste.  Kar kdo ne zna, pa ne zna. — Ako človek  gre   za   dragi   denar   kam  po   svetu,   že   da  to zdrava pamet, da rad kaki bolj znameniti kraj tudi bolj natanjko pogleda. Tudi je resnica,   da če se človek celi božji  dan  vozi, je na večer in noč že oddiha  potreben in si rad počije.   Že 1. 1886 smo pomilovali   lurške   romarje,   ko so jih   malo  da ne od doma   kar tje   naprej, noč in dan, peljali na sloveči Marijni božji pot.   Koliiso je bilo pa zdaj drugače? Kje je Dunaj, Zgornje Štajersko, Koroško,   Kranjsko?  Dobro  polovico   dneva in celo naslednjo noč so se od teh krajev prišedši   romarji   vozili. In to še v avstrijskih  vagonih,   ki so proti italijanskim „vaša   gnada!"   Pomudba v Padovi,  ali je bil to za romarje morda kaki oddih? In potem: hajdi naprej — pa v laških  vozovih III. reda,   ki so za   živino,   pa   ne za ljudi, — noter dol v daljno Loretto.   Tam pa so morali ostati eni reveži v hladni noči pod prostim nebom noter do  jutra!!   Kje je  tu obljubljeni red?   Ali niso   Dunaj-čani poznali  skoraj mesec poprej   števila   romarjev,   in tedaj imeli dovolj časa, preskrbeti tega, kar so obetali? In o prihodu v Rim,   kako je bilo pa tam?   Oglasili so se mnogi že naprej   za stanovanje in hrano;   o prihodu pa niso vedeli, kam, in iz kolodvora se je še le moralo tolegrafirati   po   mestu,    kje  kaj   romarjev  pod   streho vzamejo!1  O joj, tacega nereda!   Če se morda ni vsem romarjem tako godilo, enim se pa je, in lehko služimo z imeni, če bi bilo treba. Sploh naj bo rečeno: Dunajčani so se ta pot  kot snovatelji  romarskih  trum jako   slabi nadarjenci  pokazali;   ta „dinst" naj  zanaprej  le iz rok polože.    Bo prav tako,    vsaj za tiste,    ki bi se še kdaj njihovemu vodstvu in obljubam vdati mislili.            L.
Iz Ljubljane — V državnem zboru postale so razprave nekoliko mirnejše. Desnica in izrekoma Slovenski poslanci niso sicer prenehali svoje borbe za narodne naše zahteve, to da glas njihov postal je manj ojster. Včeraj zagovarjal je zopet poslanec Klunna-daljni obstanek gimnazije v Kranji ter je predlagal resolucijo, katero bode pretresaval še budgetni odsek. Pri pravosodnem ministerstvu, katero je zadnje v budgetni razpravi, pride še borba zarad slovenskega vpisa-vanja v zemljiške knjige.
—  Deželni predsednik gospod baron AVinkler vrnil se je minulo nedeljo jutro z Dunaja zopet v Ljubljano.
—  Trijaški letni somenj v Ljubljani minuli ponedeljek bil je primeroma dobro obiskan. Prignalo se jena somenj 1493 konjske in goveje živine in prodajale; so se še nekaj hvalili, ker plačevala se je nekaj pitam? živina približno po 131/2 gld. stari cent. — Izredno drago so se prodajali letošnji prašički, lepših štimali so lastniki po 25 gld. par, najmanjši kupili so se po 12 gld. par.
—  Razpis dobave. Da se zagotovi živež za c. kr. vojno brodovje za dobo od 1. januvarija 1889 do 31. decembra 1891 bode 6. julija  1888 ob 4. uri  popoludne
ponudbena razprava pri c. kr. vojnem pristaniškem povolj-stvu v Polju. Z vsako ponudbo je tudi izročiti odstopnino v znesku 10.000 gld. av. vr. Pogoji, ponudbeni obrazci so tudi na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—  €. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici z ukazom od 7. maja t. L, štev. 18393, da po navodilu, izdanem od francoskega glavnega carinskega ravnateljstva francoskim carinskim uradom, ni pri poštnih zavojih več potreba prvotnih po-verilnic.
—  Umrli so v Ljubljani: dne 6. maja gospa baronica Schonberger rojena Zeschko, soproga c. kr. okrajnega komisarja. — Minulo soboto dne 5. maja umrla je v Koliseji gostilničarca g. Fani Dimlinger, od svojega v Zagrebu živečega moža ločena, — vsled zastrupenja s fosforom. Ni še dognano ali je smrt pou-zročil zločin ali samoumor. — V ponedeljek, smanji dan, kmetiški starček Miha Zabukovec doma s Podgorice pri Grosupliem 77 let star za mrtvudom.
—  Stritarjevih zbranih spisov prišel je na s vitlo snopič 45
Velik požar vničil je minuli teden v Radečah na Gorenjskem 25 hiš. Škoda znaša nad 50.000 gld.
154