Za zadovoljevanje večine skupnostnib potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekateri!) Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Zebot sLovenskA FOR A.FREESLOVEN LETNIK XXVII — VOLUME XXVII Februar 1976 Published monthly by : Slovenian National Federation, o1 Novejši družbeni In politični razvoj v Jugo slavij! se giblje v smeri naraščujočega pri tiska za uveljavijenje Izvirne suverenosti re publik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. DOBER SKLEP ZA NOVO LETO Cikaški dopisnik rubnike "Izpod zvona Sv. Štefana in okolice" v Ameriški domovini, je svoj novoletni dopis 6. januarja zaključil z naslednjim priporočilom: "Ko si vstopil v novo leto 1976, kak dober sklep si napravil- Jaz bi ti svetoval: 1) da se povsod zavedaš, da si Slovenec in boš že zato hodil k slovenski maši. 2) Ce nimaš, naroči si "Ameriško Domovino", verski mesečnik "Ave Mario". Tudi "Slovensko Državo" priporočam. Geslo za novo leto bodi: Ohranjajmo slovensko skupnost, slovesko faro, pomagajmo pri slovenski sobotni Soli. Udeležujmo se slovenskih prireditev". Dr. Anton Tautscher umrl Iz Gradca je prispela vest, da je umrl dr. Anton Tautscher, redni profesor graške univerze v pokoju. Predaval je finančne vede. Bil je tudi zelo plodovit avtor in je izdal vrsto knjig iz ekonomske vede v Avstriji in Nemčiji. Več njegovih znanstvenih del je bilo posvečeno zadružništvu in je bil tudi čian Zadružnega inštituta na dunajski univerzi. Po vojni je monogo pripomogel, da so mogli slovenski študentje-begunci nadaljevati študije na graški univerzi. Tudi njegova žena je bila zelo aktivna v katoliških organizacij ali, ki so skušale olajšati življenje beguncem. Dr, Tautscher je doživel izjemno čast, da je bil dvakrat rektor graške univerze. Zavedal se je, da je bil v sorodstvu s slovenskimi Taučerji, Naj počiva V miru! Pastoralno družboslovje v Sloveniji Jože Krošl, avtor knjige "Pastoralna sociologija", poroča v 9—10 številki revije "Cerkev v sedanjem svetu" o poudarku, ki ga je dala študiju pastoralne sociologije škofovska konferenca škofov Jugoslavije. Vendar je po njegovem mnenju za študij pastoralne sociologije premalo poskrbljeno: "Pastoralna sociologija se more pri nas študirati le na naših teoloških fakultetah in visokih bogoslovnih šolah, kjer sta v okviru pastoralne teologije za ta študij določeni dve uri tedensko in sicer v poletnem semestru VI. letnika...., Študij pastoralne sociologije je po sedanjem študijskem redu na naših fakultetah tako kratek, obsega okoli 22 ur, da ne more nuditi najnujnešega znanja iz te yede, potrebnega za pastoralno-sociološko delo". Ker je za uspešen študij pastoralne, sociologije potrebna podlaga obče sociologije in pa posebne sociologije vere predlaga Krošl kot idealno rešitev: "Študij pastoralne sociologije naj bi torej pri nas. .. trajal tri semestre, tedensko najmanj po 2uri. V prvem semestru bi bdla predavanja iz obče sociologije, v drugem iz sociologije religije, v tretjem pa iz pastoralne sociologije". Krošl je dovolj realist, da ve, da do take preorganizacije še ne bo prišlo kmalu. Zato predlaga organizacijo posebnih seminarjev, študijskih krožkov kot tudi izrabo verskih revij. In tudi v tem primeru ostane še nerešeno vprašanje, kje dobiti potrebne strokovnjaka. PO DRUGI KONFERENCI KANADSKEGA POSVETOVALNEGA SVETA ZA VEČKULTURNOST (13.—15. FEBRUARJA V OTTAVVI) Številka 2 — Number 2 Po uradni formulaciji vladne politike glede na raznolikost Kanade, ki je postala pereče notranje vprašanje zlasti po tihi revoluciji in porastu nacionalizma v provinci Quebec, je bil ustanovljen Canadian Consulta-tive Council on Multiculturalism (CCCM-Kanadski posvetovalni svet za večkulturnost) kot posvetovalni organ ministra, ki je odgovoren za izvedbo tega programa. V izjavi v zbornici -. 1971 je predsednik vlade Pierre E. Trudeau opredeli štiri cilje novega programa: 1. podpirati v okviru razpoložljivih sredstev vse kulturne skupine v Kanadi, ki dokažejo, da žele ohraniti lastno svoj-skost, jo razvijati ter obogatiti Kanado; 2. podpirati vse kulturne Skupine, da bodo mogle premagati vse ovire do polne soudeležbe v kanadski družbi; 3. vzpodbujati ustarjalna srečanja in izmenjavo med vsemi kulturnimi skupinami v Kanadi; in 4. podpirati priseljence, da bodo obvladali vsaj enega izmed uradnih jezikov, kar jim bo omogočilo polno soudeležbo v kanadski družbi. Posvetovalni svet z nekkj nad 100 člani je imel prvi kongres L 1973, na katerem je sprejel program, ki ga je predloži kot svoj nasvet vladi v uresničitev. Vkljub vsem poizkusom razložiti program zlasti Kanadčanom britanskega in francoskega porekla in kljub temu, da so ga sprejele ter odobrile vse politične stranke, so ga nekateri oblikovalci javnega mnenja in tudi večje skupine med obema jali ter ga večkrat v svoji lastni iznakaženi obliki — razlagali ali kot izpodkopavanje državne enotnosti ali kot orgazanje francoskega dela Kanade. Vlada, ki je prvotno poudarila važnost programa s tem, da je imenovala za njegovo upravo posebnega ministra dr. Haidasza (ki je sam poljskega porekla), je pozneje povzročila sama nekoliko dvoma v resnost programa, ko je pri reorganizaciji vlade predsednik vlade odpravil upravno samostojnost programa in ga podredil ministru za delo Johnu Munroju. Še več ne zaupanja v resnost programa je povzročil intervju ministra za delo v septembru 1975 v torontskem dnevniku Globe and Mail, v katerem je ta izjavil, da bo prešlo v bodoče težišče programa na preprečevanje trenj med raznimi skupinami, ki so se začela pojavljati v večji meri zlasti v kanadskih mestih in ki so imela | mnogokrat rasni značaj. Zaradi razburjenja, ki ga je povzročil intervju zlasti m^d etničnimi skupinami, je minister obiskal prireditve večih zlasti številnejših skupin in jim skušal razložiti, da je večkulturni program še vedno vladni program (eden redkih, ki mu zadnja vladna štednja ni znižala predračunskih postavk: vendar je treba tudi omeniti, da krediti niso bili visoki) in da bo razlika v glavnem V tem, da bo vlada zmanjšala podpore zgolj folklornim prireditvam ter porabila denar v večji meri za programe, ki pospešujejo medsebojno spoznavanje skupin ter take, zmanjšati trenja ke med njimi. ki skušajo ter predsod- navedenima skupinama odklan- NASPROTNIKI IMAJO BESEDO Izvršni svet posvetovalnega Zanimanje sveta se je zato odločil, da bo' organiziral drugo konferenco o večkulturnosti tako, da bo dal priliko nasprotnikom programa uradne dvojezičnosti in večkulturnosti opredeliti svoje stališče ter se soočiti s tistimi, ki sprejemajo ta program in ga skušajo uveljavili. Konferenco so hoteli tudi uporabiti, da bi seznanili javnost z dvema obširnima študijama, ki jih je financirala vlada. Prva študija je preučevala mnenje Kanadačanov eUiičnih skupin, kako je njihovo stališče glede rabe neuradnih jezikov v Kanadi, druga pa, kako stališče zavzemajo Kanadčani do vladnega programa samega. PET GLAV — PET MNENJ za konferenco je bilo toliko, da so morali odkloniti prijavnice mnogih, ki so bili pripravljeni priti na lastne stroške, ker je bila kapaciteta konferenčnih prostorov omejena. Konferenca je bila pod pokroviteljstvom zastopnika kraljice Julesa Legera, ki se je udeležil osebno z gOspo Leger prvega zasedanja v petek zvečer, 13. februarja. Konferenci je poslal pozdravno pismo presednik Trudeau. Pismo objavljamo desno ob robu v izvirniku. Udeleženci so dobili besedilo glavnih referatov ale že pred konferenco na dom ali pa pred konferenco samo v Ottawi. Na večernem zasedanju v petek je podalo svoje razumevanje večkulturnosti pet oseb. Federalna poslanka Monique Begin (parlamentarna tajnica zunanjega ministra je zagovarjala vladno stališče. Po njenem mnenju ni notranjega nasprotja med dvojezičnostjo in večkulturnost jo. Program ie uresničljiv, čeprav ne brez težav. Treba je rešiti dvoje: zagotoviti mir in občutek varnosti z odpravo revščine ter ohraniti kulturno raznolič- nost, kar naj bi bilo vzor za svetovni red (popolno izenačenje ubija duha). Provincdalna poslanka iz Britške Kolumbije Rosemary Brown, ki je tudi članica National Black Coalition, je poudarjala, da je treba večkulturnost razumeti širše; vključiti mora odpravo razredne razklanosti Kanade, priznati mora tudi obstoj drugih podkultur kot je mladinska in vključiti mora tudi politiko vseljevanja. Vključiti je treba tudi kulturo • SLOVENKSI RADIJSKI PLESALCI V CHICAGU pod vodstvom ge. Corinne Leskovar so imeli .svoj prvi nastop na proslavi 25 letnice slovenski radijskih oddaj v Chicagu zadnjo jesen. Od takrat so imeli že dva zelo uspešna televizijska programa in več nastopov pred mednarodnim občinstvom. Sedaj se pripravljajo za nastop na dobrodelnem plesu v korist osrednje slovenske naselbine, na pustno soboto dne 28. februarja, 1976 v veliki sveto-šte-fanski dvorani. (Mardi Gras Festival, Hcart of Chicago Com-munity Council). Za to priliko bodo dekleta v večernih oblekah trobarvnice s simbolično predstavo slovenske in ame-rike zastave v počastitev ameriške 200 letnice. Stoje od leve na desno: Barb-ka Remec, Naomi Trinko, Cyn-thia Kranjec, Tonček Leskovar, Lily Marcic, Edi Burjek, Ad- prvotnih prebivalcev Kanade, od katerih se moremo mnogo naučiti (odnos do narave, do izrabe naravnih virov, ljubezni, dvojezičnost ustvarja dovoli težav, ki jih ni treba še povečevati z večkUlturnostjo Predsednik parlamentarne tiskovne galerije in istočasno lastnik mnogih dnevnikov širom Kanade Charles Lynch je označil vladno politiko kot drobtine etničnim skupinam. Po njegovem mnanju pofrieni večkulturnost poostritev težav s Francozi v državi. rianne Amon, Frank Markosek, Gloria Brezach, Andrej Remec,' Joyce Matkovich, Mike Smith.j Tony Zajec, Clara Krainik and1 Zvonka Rozman; v pivi vrsti:Ju-! itd) Avtor in žurnalist Arnold Edinborough je opozoril, da je bila večkulturnost zgodovnisko dejstvo v Kanadi dolgo pred razglasitvijo undne politiki' Večkulturnost je treba razumeti kot kulturne, ne pa kol politične ali družbene manjšine Ne smemo se ozirati v preteklost, marveč se usmerjati v bodočnost. Večkulturnost bi bilo treba zagotiviti tudi z ustavo. V kanadski druzoi sta dve sili, ki nas razdvajati: vera in jezik Časnikar torontskega Sun-a Douglas Fisher se je izjavil za asimilacijo. Zanj je asimilacija naravna in nujna, če hočemo ohraniti enotno Kanado, že V debati, ki je sledila tem izjavam, je večina zavračala zlasti stališči Fisherja in Lyncha. Zastopnica Sveta prvotnih prebivalcev Kanade pa je ironično izrekla dobrodošlico vsem priseljencem v Kanadi, kar pomeni tudi Angležem in Francoze. FRANKOFONSKO STALIŠČE dopoldne je bilo kulturnosti. Sobotno dano na razpolago francoskemu elementu v Kanadi, da razloži svoje pojmovanje "večkulturnosti. Govorili so duhovnik Leger Comeau (St. Anne's Col-lege Nova Škotska), prof. Robert Painchaud (Winin;peg), ter nadomestnik, ki je podal mnenja sociologa Guay Rooher-ja (Montreal), zaradi bolezni ni mogel biti osebno navzoč). Leger Comeau je izjavil, da vidi večina Francozov izven Ouebeca vladno politiko kot ogrožanje njihovega položaja v Kanadi. Po njihovem pojmovanju je in mora biti Kanada dvojezična in dvokul turna država in federalna vlada je dolžna, da prepreči asimilacijo Francozov v provincah izven Ouebeca. Š^le, ko bo dvojezičnost zagotovljena na celotnem področju Kanade, bo nastopil čas za program več- Prol. Paineliaud. ki sam zagovarja večkulturnost, je prikazal položaj Francozov v za-ipadnih provincah, ki daje do neke mere razumeti na splošno odklonilno stališče do večkulturnosti in vztrjanje na dvojezičnosti kot pogoj za eventualno poznejšo večkulturnost. Sestavek prof. Rocherja očita politiki večkulturnosti, da je odvzela dvojezičnosti kulturno vsebino, ker je ponižala jezik zgolj na občevalno sredstvo. Po njegovem mnenju ni mogoče graditi državne edinosti na večih kulturah. Za Francoze v Kanadi je večkulturnost korak nazaj.. V debati so govorniki nagla-šali, da priznavajo vse etnično skupine dvojezičnost za uradno jezika ter da se dvojezičnost in večkulturnost medsebojno podpirata, ne pa izključujeta. lie Kacin, Donna Henelly, Vinko Rigler, Cyril in Stane Ka-stelic, Heri Simrayh, Sonja Ko-cinec in Magma Simrayh. za nekatere etnične manjšine ohranitev jezika in kulture šc posebno važna, ker niti njih jezik niti njih kultura nimata možnosti svobodnega razvoja v predelih države, kjer je ta ali i matični deželi. Te kulture se ona etnična skupina močno morajo ohraniti v svobodnih sprejeti eden ali drugi uradni jezik. V debati je prof. Rudnicky opozoril na svoj nekdanji predlog, nij bi dala Kanada tudi nekaterim drugim jezikom v zastopana, značaj, uradno priznanega jezika. Zastopnik Estoncev pa je poudaril, da je državah do dobe, ko bodo zasužnjeni narodi zopet svobodno zadihali na lastni zemlji. VLADNA POLITIKA SE NI SPREMENILA ANGLOFONSKO STALIŠČE Pri večernem banketu je predstavil ministra Munroja, ki je sedaj odgovoren za program večkulturnosti, prejšnji minister, poslanec dr. Haidasz. Minister Munro je ponovno poudaril, da je večkulturnost še vedno vladni program. Kar se jc v zadnjem času spremenilo, je samo to, da se je premaknilo težišče med 4 točkami programa, ki jih je opredelil 1. 1971 Trudeau. Vlada je še vedno mnenja, da se dvojezičnost in večkulturnost medsebojno podpirata in da je ta program za vse Kanadčane. Zaradi dejanskega stanja, ki so ga deloma odkrile tudi obsežne študije, bo program dal več poudarka na drugo in tretjo točko — podiranje kulturnih ovir in pospeševanje kulturnih izmenjav. Konkretno: več zgodovin etničnih skupin v tisk. Treba jih je objaviti v poljudni obliki. Šole jih morajo izrabiti, da se bodo popra vile enostranske podobe kanadske zgodovine. Potrebujemo močan etnični tisk, ki bo nudil kulturno bogastvo in raz-noličnost mnenj v državi, kjer je lastništvo obveščevalnih sredstev osredotočeno v premajhnem številu oseb. Ohranitev materinega jezika je važen činitelj v intelektualnem razvoju. Več bo treba nuditi v obliki pomožnih učil in neposredni ter posredni podpori kulturnim enotam samim. CBC ter druge ustanove kot National Film Board naj bi dodelile večji delež svojih sredstev programom večkulturnosti. Več denarja za te namene bo pomenilo manj denarja za druge programe, ne bo pa pomenilo manj denarja za večkultur- Prvi govornik popoldanskega zasedanja je bil senator Eu-gene Forsey. Poudaril je nekatera dejstvaa; ki kažejo na velik vpliv angleškega elementa v Kanadi. Ta tudi v bodočnosti verjetno ne bo dosti manjši: jezik, pravo, politični sistem. Sledila sta dva profesorja, ki sta prispevala obsežne razprave (eden 34, drugi 67 tipkanih strani). Prof. Nathan Key-fitz (Harvard) je naslovil svoje predavanje "Kako gledajo po-tomoi angleških govornikov govornike drugih jezikov in-njih naslednike", prof. Howard Palmer (Calgary), pa: "Rezervirani gostitelji anglo-kanad ski pogledi na večkulturnost v dvajsetem stoletju". Oba sta doKumentirala tri obdobja, v katerih so anglofoni v večini očitovali določene poglede na večkulturnost: pred prvo svetovno vojno so hoteli poangle-žeti vse priseljence in omeno-gočiti vseljevanje tistim, za katere so bili mnenja, da jih ni mogoče asimilirati. Med prvo in drugo svetovno vojno je prevladovalo mnenje, da bo mešanje prebivalstva vodilo do nove kulture, ki bo pa v glavnem ohranila večino značilnosti angleške; po drugi svetovni vojni je sprejela večina stališče, da smejo ohraniti priseljenci nekaj svojih značilnosti, ki ne bodo škodile enotnosti države, dokler so voljni Kanadi je pripravljenih za nos L I am pleased to extend greetings to ali those participating in the Second Canadian Conference on Multiculturalism. It is Canada's good fortune that her people have come, and will continue to come, from many coun-tries, bringing their traditions and values with them. As much as possible, we wish to preserve the rich cultural diversity brought to Canada in this way, and to encourage Canadians to share and prize this' cultural richness both for the sense of individual identity it creates and the understanding and unity it builds. The govemment is as committed to multiculturalism today as it was when this policy was announced. Through this policy we will continue to assist ali Canadian cultural groups with the desire and capacity to grow and ri dobri volji gotovo ne bo izostal! Chicago • Poročila sta se gdč Kathy Karner in Robert de Greco. Nevesta je hčerka našega naročnika g. Franika Karnerja v Ciceru in je bila pred leti gospodična Slovenskega dne. Čestitamo! • Božični prazniki so bili prav lepi. Latinska polnočnica s somašcv.anjem p. Vendelina. Pri tej maši so peli latinsko mašo Misa Natalis, katero je zložil naš pomožni župnik p. dr. Vendelin Spendov. Slovenska maša jc bila tudi ob 8. zj. ob 10. dop. pa slovesna slovenska maša. — Prav krasno je bilo tudi na Kraljevo nedeljo. Ce pride kak Slovenec od drugod, se čudi, kako lepo je pri Sv. Štefanu, dočim drugod slovenščino kar izpodrivajo. • V nedeljo 25. jan. Smo imeli Baragov dan v malem. Spomnili smo se 108. obletnice smrti svetniškega Friderika Baraga. Ker jc ta nedelja sovpadala tudi v vsakomesečno mladinsko mašo, je bila cerkev skoraj bolj polna kot za Božič ali Velikonoč. Sc reditelji so morali na pomoč. Mnogo ljudi, katerih drugače ne vidimo in pa veliko slovenske mladine, tudi višješolcev s stariši. Sv. Mašo s pridigo je opravil urednik Ave Maria p. Fortunat Zorman. Po maši se je napolnila spodnja Baragova dvorana. Ing Žele iz Clevelanda je pokazal film iz krajev kjer jc Baraga živel in deloval. Miss Agnes Rufus, tajnica Baragove zveze v Marquetu je4, podala poročilo o sedanjem stanju procesa za Baragovo beatifikacijo. Povabila nas jc tudi na Baragov dan, ki bo letos 29. avg. v Marquctte, Mlch. Izrazila je celo žel jo, da bi rada slišala naš slovenski pevski zbor ob tej priliki. Po kazanju filma je v razgovoru padlo več zanimivih predlogov, o katerih bo razpravljal odbor Baragove zveze v Chicagu. Gotovo jc, da bo za Baragov dan v Marquete peljal poseben bus iz Chicaga, če ne celo dva. • Naša slovenska mladina v okvirju sobotne slovenske šdle je kaj živahna v svojem delu. Zelo delavna je plesna skupina v okvirju SARC. V soboto 31. jan. so priredili ■smučarski izlet nedaleč od Peli Lake v Wisc. kjer imajo mnogi Slovenci svoje letne hišice. Kakih 40 jih je bilo. Celo i starejši so se jim pridružili. Bilo je, tako so mi rekli, prav lepo. • Osnovalo se je novo slovensko društvo "Klub Slovenija", katerega namen je kupiti primerno zemljišče, kjer bi se v poletju slovenska mladina zabavala in gojila slovensko družabnost. Predsednik je g. Milan Pecharich. Lenin in Dostojevski o pomenu denarja Pri proslavi 125 letnice nemških kreditnih zadrug je omenil predsednik državne meze nemških ljudskih S(chulze-De-litzsch) in Raiffeissenovih bank dr. Horst Baumann, da si prizadevajo zadružniki ohraniti stalno vrednost denarja. Opozoril je poslušalce, naj nc podcenjujejo Lenina, ki je rekel: "Kdor hoče razbiti bur-žujski svet, naj razbije najprej njihov denar" in naj se raje drže Dostojevskijeve izjave: "Dobra valuta pomeni svobodo". Vaša domovina čaka Vašega raziskovanja. Mirna jezera in čudovite reke; neoskrunjeni gozdovi in kvišku kipeče gore; moderna mesta ki izrazu je j« živost rasteče države; tihi trgi in vasi, kjer življenje bolj mirno poteka. Vživite se v njih kulturo njihove tradicije in njihovo zgodovino — počutite se zaras kot doma. Kamorkoli greste Vas bodo prijazni in gostoljubni ljude toplo sprejeli. Vaš potovalni zastopnik ali potovalna agencija Vam bo pomagala načrtovati Vaše osebno potovanje raziskovanja in Vam bo nasvetovala o krajih, katere naj bi obiskali in kaj naj si še ogledate v njihovih okolicah ali v bolj oddaljenih točkah. Pozanimajte se o različnih načinih na katere si lahko Kanado ogledate, vključno razne ture in druge organizirane potovalne izlete. PO DRUGI KONFERENCI . . . (nadaljevanje s prve strani) ETNIČNOST JE TRENUTNO NAJMOČNEJŠA SILA NA SVETU Na popoldanskem zborovanju je govoril prof. Michael Novak, avtor znane knjige o etničnih skupinah v ZDA "The Unmeltable Ethnics". Prof. Novak vidi v etnično-sti najmočejšo silo sodobnosti ne samo zaradi tega, ker se povalja nova pomlad narodnosti tako v novih političnih tvorbah kot tudi v ustaljenih družbah (Škoti v Angliji, itd.) Kot momente, ki igrajo pri tem I važno vlogo, je omenil: 1. Etničnost je vedno zvezana z oblastjo — treba je odpraviti diskriminacijo, da se bo mogla uveljaviti enakopravnost. 2. Sv et je danes podvržen silam, ki hočejo vse izenačiti —protiutež more nuditi etnična raznolikost. 3. Ljudje so razočarani nad sodobnostjo, ki ni izpolnila obljub. Opaža se odpor proti modernizaciji. Ljudje spoznavajo, da izvira njihova identi- teta iz povezanosti s preteklostjo. 4. Ljudje iščejo lastno zgodovino (njegove študije so pokazale, da 80% moških, ki imajo brado, posnema slog prednikov, čeprav jih niso nikdar videli). Kulturo ogrožajo rockandrollophoni (kapitalizem je začel s kalvinizmom in končuje v hedonizmu). Vse izenačujoča kultura ubija duha. 5. Danes se nič več ne primeri na svetu, kar ne bi zadelo tudi naših družin. Živimo v planetarni kulturi. Amerika je živčni sestav, sveta —zato mora ohraniti mnogo-ličnost ne samo zase, ampak tudi za ves svet. Pokazati mora z zgledom, da je možno živeti civilizirano življenje tudi v mnogoličnosti. DELOVNA KONFERENCA Kot je možno razvide ti iz tega kratkega poročila, je bila konferenca res delovna PRVE TEŽAVE MARIBORSKE UNIVERZE: FEVDALNI ODNOSI V Mariboru so konec decembra imeli javno razpravo, na kateri so premlevali slamo za peto sejo Centralnega komiteja ZK Slovenije. Zastopniki Visoke tehniške šole v Mariboru so na tej seji podčrtali—kot beremo v DELU — "da je od začetne revolucionarnosti mariborske univerz marsikaj zbledelo. Srečujejo se s snobistič-nimi, malomeščanskimi in podobnimi stremljenji. Opozorili so, da ne smejo dovoliti, da bi na tako mladi šoli vladali fevdni odnosi, zato morajo biti visokošolski učitelji moralno neoporečni". (V besednjaku sedanje socialistične diktature v Sloveniji pomeni "moralna neoporečnost" čisti, nepokvarjeni komunizem). Canada Canadian Government Office of Tourism Office de fourisme du Canada MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES IN SLOVENCI ležence od zgodnjega jutra do poznega večera. Upati je, da so doprinesla predavanja kot tudi debata nekaj k razčiščen-ju nejasnosti in večkrat skoraj botenih iznakaženj pojma in programa večkulturnosti. Glavno delo je seveda še v bodočnosti — seznaniti večino Kanad-Severna čanov s programom samim ter odpraviti zlasti pri Francozih predsodke, ki so v veliki meri samo v njihovih predstavah. Med udeleženci konference so bili Peter Čekuta kot član CCCM, Vladimir Mauko kot državni predsednik društva etničnega tiska in Rudolf Čuješ kot član Sveta za kanadske et-kon- nične študije. V Philadelphiji so v teku velike priprave za Mednarodni Evharistični Gongres, ki bo tam letos od 1. avgusta do 8. avgusta. Objavljen je bil program raznih prireditev za vsak dan Kongresa. Glavne teme bodo: Evharistija in hrepenenje: po Bogu, za kruhom, po svobodi in pravici, za Duhom, po resnici, za medsebojno sporazumevanje ter hrepenjenje po miru. Napovedano je, da se bo zaključnih slovesnosti udeležil tudi papež Javel VI in nad četrt milijona vernikov. V soboto 7. avgusta je na programu Dan ljudstev sveta, ko bo 19 narodnosti v svojih jezikih imelo sv. mašo kot del sodelovanja vseh ljudstev sveta na Evharističnem kongresu. Dozdaj so bile izbrane sledeče narodnosti: Ukrajinci, Litvanci, Slovaki, Portugalci, Irci, Španci, Poljaki, Korejci, Madžari, Francozi, Filipinci, Italijani, Kitajci Hrvati in Nemci. Ob tej izbiri smo Slovenci lahko upravičeno razočarani in se sprašujemo zakaj tudi Slovenci nimamo svoje svete maše in s tem potrdimo svojo vlogo pri širjenju krščanst va v A me-' riki in v svetu. Redki so namreč narodi, ki bi po svojem številčnem razmerju z večjimi narodi toliko doprinesli razvoju in širjenju 'katoliške vere v Severni Ameriki, kot so slovenski misijonarji dosegli v prostrani ameriški zemlji. Že leta 1657 je stopil na ameriška tla prvi znani slovenski misijonar Marko Anton Kapu.s In potem za njim škof-misijonar Friderik Baraga. Slovenci smo dali Ameriki poleg škofa Bara- Mrak, Baragov naslednik v Mar-quetut, Ivan Vrtin, tretji slovenski škof v Marquettu, Jakob Torbec, škof v St. Cloud-u, Minn., Janez Stariha,' škof v Lead-u, Južna Dakota. In še koliko misijonarjev je majhen slovenski narod dal Ameriki za širjenje katoliške vere! Franc Pire, Janez čebulj, Lovrenc Lav-tižar, msgr. Jožef Buh, in še stotine požrtvovalnih duhovnikov vse do sedanjega časa. Pred več kot sto leti so slovenski naseljenci v Amiriki že začeli postavljati svoje župnijske cerkve. Ni večje slovenske naselbine v Ameriki, kjer si Slovenci niso postavili svoje cerkve, da so v njej v svojem jeziku mogli nadaljevati češčen-je Boga, kakor so se naučili v svoji rojstni domovini. Evharistični kongres v Philadelphiji bi bil za Slovence tudi mogoča priložnost, da povzdignemo pred svetovno katoliško javnostjo svojo molitev za beatilikacijo škofa Friderika Baraga svetniškega misijonarja na ameriškem kontinentu. Letos, 15. avgusta bo peta obletnica blagoslovitve slovenske kapele v Narodnem svetišču v Washingtonu. To je bila mogočna manifestacija slovenske-ka krščanstva v ameriški prestolnici. Na njo so prihiteli v veliki skupini celo naši rojaki iz domovine. Ali ne bi bilo mogoče ponoviti ta!ke manifestacije — a, se v večji obliki — na svetovnem Evharističnem Kongresu v Philadelphiji? Tudi nedavni Baragov dan v Clevelandu je potrdil možnost organiziranja večjih verskih nastopov v današnjih razmerah. Mnenja smo, da so za to v prvi VIDMARJEVI SPISI Ob osemdesetletnici Josipa Vidmarja je mariborska založba Obzorja izdala v petih knjigah Izbrano delo, ki ga je uredil Josip Vidmar sam. Prva knjiga prinaša kritike in eseje Iz slovenske literature, druga je posvečena polemikam v časovnem razdobju 1928 do 1973, v njej je ponatisnjeno Vidmar-jevo predvojno delo Kulturni problem slovenstva tretja knjiga obnavlja esejistiko, četrta ferenca, ki je zaposlovala ude- Rudolf Čuješ ga še 4 drage škofe, ki so bili vrsti poklicani župniki sloven-vsi rojeni v Sloveniji: Ignacij skih fara po Ameriki ter duhov- ni voditelji katoliških organizacij, posebno največje Ameriško-slovenske katoliške jednote. Pa tudi Zveza slovenskih duhovnikov bi mogla veliko pomagati. Ker ni veliko časa, je hitra akcija nujno potrebna, drugače bomo spet zamudili veliko priliko. Letošnjega Evharističnega 'kongresa se bo poleg tisoče v Američanov udeležilo tudi mnogo tujcev z vsega sveta, ki bodo za letošnje počitnice prišli v Ameriko na praznovanje 200 letnice Združenih držav, če bo na letošnji Evharistični Kong-ires mogla priti tudi skupina vernikov iz Slovenije, ni znano; pač pa se bodo Slovenci iz Koroške in Primorske pridružili raznim skupinam iz Avstrije in Italije1. Ti bodo še posebej težko razumeli, kako se je moglo zgoditi, da so ne Mednarodnem Evharističnem Kongresu v Ameriki mnogi narodi imeli i verske slovesnosti tudi v svojem jeziku, toda Slovenci, ki imamo tako močno katoliško tradicijo, pa ne. Apeliramo na odgovorno osebe in organizacije, da ukrenejo vse potrebno, dokler je še čas! vsebuje Dramaturške zapiske, peta knjiga pa prinaša Vidmar-jeva razmišljanja. Ob izidu Izbranih del je Vidmar povedal, da bi mogla izti še šesta knjiga, v kateri bi bili natisnjeni njegovi politični govori in članki, da pa se je odločil. "da 6e tej knjigi odreče". Ob tem so v . slovenskih literarnih krogih nastala razna ugibanja, da se je Vidmar odpovedal svoji "politični knjigi" zato, ker bi knjiga vrgla senco na vse ostalo njegovo delo. Številni izobraženci namreč pripisujejo precejšnjo veljavo Vidmarju kot estetu, kot političnemu delavcu pa mu ne pripisujejo prav nobenega pomena. Ob raznih polemikah je bilo v slovenskem tisku moč najti za Vidmarja oznako "siva eminenca", v zasebnih krogih — v zlasti ob nedavnih razkritjih Edvarda Kocbeka in Vidmarjevi poniževalni polemiki z nemškem No-belovcem Boehlom — pa še "politični pritlikavec". Na tiskovni konferenci ob izidu Izbranih del je namreč Vidmar sam dejal: "V teh petih knjigah je malone vsa zgodba mojega umskega življenja; poskus obseči vse, kar je bistvenega šlo skoz mojo misel". Ali je Vidmar s tem hotel nakazati, da gradivo za šesto — politično — knjigo (ki je neželi) ni šlo skoz njegovo glavo? • The Language Centre To- rontske osrednje knjižnice nudi obiskovalcem knjige v 60 jezikih (učne pripomočke ima celo v 130 jezikih). Število knjig je doseglo lepo višino 52.000 izvodov. Knjige si je možno izposoditi tudi preko krajevnih javnih knjižnic. • Hrvatski Ust Hrvatski glas, ti izhaja v \Virmipegu. je slavil lani 45 letnico svojega izhajanja. 1 ji VLOGA ŠPORTA 'V SVOBODI' V Velenju so slovesno proslavili 30 let "telesne kulture v svobodi". Kot slavnostni govornik je nastopil Mitja Ribičič, ki je poveličeval vlogo športnikov v Osvobodilni fronti, razvoju socializma in pridobitvah revolucije. "Športniki morajo biti v prvih vrstah borcev za socializem" je izjavil Ribičič in nadaljeval: "Tako je danes in tako je bilo tudi v času najhujših preizkušenj, ko je bila velika, večina športnikov na strani napredka in komunistične partije, v vrstah Osvobodilne fronte slovenskega naroda in v partizanskih enotah... Leta 1941 je delo bivših te-lesnovzgojnih oranizacij zamrlo, zato ker je vodstvo. Osvobodilne fronte, v katerem so bili tudi predstavniki sokolske organizacije, razglasilo kulturni molk. Zato pa so se v partizanih in na osvobojenem ozemlju rojevali zametki nove telesne vzgoje". Ribičič je nato posegal v svojo preteklost. "Tudi sam sem se pred vojno ukvarjal s športom in vsa štiri leta borbe sem srečeval svoje prijatelje —športnike in znana imena iz športa pri ilegalnem delu v Ljubljani, v podzemnih tiskarnah, med kurirji, tehniki, vo-sovci in partizani". Nato je Mitja začel ponovno premle-vati že tolikokrat premlete otrobe, katerim pa je tokrat primešal nekaj novih "hero- J jskih" pravljic: "Danes mi je skorajda nerazumljivo, od kod taka moč, da smo jeseni 1942. lahko vzdržali 26 urni partizanski marš od gorenjske Jelovice prek Dobrče planine in grebena Košute na Koroško vse do Logarske doline, ko smo se ob nenehnih spopadih prebijali brez hrane skozi številne zasede; da smo lahko zmagali v jurišu za življenje ali smrt na Dobrovljah, ko je bilo od hitrosti proboja odvisno življenje celotnega savinjskega bataljona II. grupe odredov; da smo mogli v' sklenjeni verigi rok in teles prebresti razdivjano Savo pri Senožetih Hitrost, moč, vzdržljivost, pri- pravljenost za izredne napore in podvige, združena s srčnostjo in požrtvovalnostjo je ustvarila čudež partizanske zmage, zmage majhnega naroda nad okupatorskimi in kvizlinškimi vojskami, ki so z vseh evropskih boljišč prišle na našo zemljo, da bi uničile partizansko vojsko. Ta misel me spremlja ne le v spominih, pač pa tudi kadarkoli si zastavljamo vprašanje o družbenem pomenu športa in telesne kulture danes". Svoj govor v Velenju je Ribičič zaključil: "Na koncu naj opozorim še na nekaj: "Jugoslavija je edina socialistična dežela na svetu z odprtim družbenim sistemom... V sodobnem svetu smo si priborili veliki ugled zato, ker smo v prvih vrstah borbe za nove odnose -med narodi in ljudmi proti rasni diskriminaciji in vsakemu izkoriščanju, za bralstvo med narodi, za varstvo narodnih manjšin, za sožitje in sodelovanje ne glede na velikost narodov, ne glede na raso, vero, jezik in barvo kože. Zato je vsak nastop slehernega našega športnika v svetu ne glede na njegove zmožnosti in možnosti tudi svoje vrste moralno poslanstvo, ki naj uveljavlja naše jugoslovanske poglede na svet..... Vsak naš športnik predstavlja s svojim nastopom, borbenostjo in športnim vedenjem Jugoslavijo in našo slovensko republiko, vsak je v nekem smislu nadaljevalec svetle partizanske tradicije, kot spričevala naše hrabrosti v osvobodilnem boju in predstavnik samoupravne demokracije kot potrdila naše naprednosti in humanosti". S tem govorom na proslavi 30 letnice telesne kulture "v svobodi" je Mitja Ribičič ponovno potrdil, da je resen kandidat za Nobelovo nagrado za politično propagando, saj je njegov govor primeren zgolj za upokojene partizane kot pa za slovenske športnike, ki dobro poznajo po vsem svetu veljavno pravilo "Ne mešaj športa s politiko!" BODIMO PONOSNI, DA SMO SLOVENCI KULTURA * Slovenski literarni leksikon Državna založba Sloveniji pripravlja v sodelovanju z In-stitution za slovensko literaturo in Akademijo znanosti in umetnosti izid prvih snopičev "Slovenskega literarnega leksikona", pomembnega dela, ki bo v celoti sestavljalo okrog 32 zvezkov. Leksikon bo zajel vsa poglavitna vprašanja iz posebne in splošne literarne teorije, obranaval pa bo tudi vprašanja teorije- umetnosti, primerjalne literature, razmerja med filozofijo in literarno teorijo, sociologijo in literaturo. Leksikon bo izhajal postopoma v samostojnih zvezkih. Ista založba bo letos izdala tudi tretjo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije, štiri knjige iz ciklusa "Zgodovina slovenskega naroda" ter zaključne knjige Zbranih del Ivana Cankarja. DZS napoveduje tudi izid nove knjige Edvarda Kardelja "Prelomnice 1934-1948", Avgusta Laha "Družbeni razvoj Slovenije", Franceta Klopčiča "Presečišča novejše zgodovine" in Lojzeta Udeta "Koroško vprašanje". Držažna založba Slovenije je slovesno proslavila 30-letnico delovanja. V tem razdobju je izdala 4.567 novitet v skupni nakladi 27 milijonov 51.500 izvodov. Med največje prispevke te založbe slovenski kulturi lahko uvrstimo monumentalna dela: Zbrana dela slovenskih •pesnikov in pisateljev. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovenski pravopis, slovarji raznih jezikov, številni učbeniki, med vrsto prevodov pa kompletna dela Shakespearja. Založba zaposluje 385 oseb in ima po Sloveniji 21 svojih knjigarn. * Bibliografija o Mariboru. Univerzitetna knjižnica v Mariboru je izdala prvi snopič Bibliografije on Maniboru, ki obsega monografije o tem mestu od leta 1753 — to je od najstarejših tiskov o Mariboru —do konca 1975, torej 220 letno obdobje. Delo, ki ga je pripravil prof. Vasja Strle, je temelj za vsa nadaljna raziskovanja zgodovine Maribora. Napovedani so še trije snopiči. * Radijske igre na kasetah. RTV Ljubljana je začela izdajati otroške radijske igre na kasetah, kar pomeni tovrstno novost na evropskem trgu. Izšle so štiri otroške radijske igre pisateljev Milčinskega, Puntarja, Marinca in Grafe-naueria. Za letos je napovedanih še šest radijskih iger. S posnetki na kasete bodo približali otroške igre otrokom tistih področij, v katerih je sprejem radijskih valov slab in pa tudi otrokom izseljencev po svetu, kajti ob poslušanju otroških iger je učenje ali obnavljanje slovenskega jezika tmonogo hitrejše in lažje. Vzgojnega pomena te vrste učnih pripomočkov ni mogoče zanikati, dokler ne bodo na kasetah ponujali "herojskih" zgodbic raznih "kurirčkov, pionirčkov" in drugo partizansko navlako. * Carkarjeva založba je ne- DR. J. PLANINŠIČ Ob zaključku drugega in začetku tretjega stoleja Združenih Držav bodo vše mogoče narodnosti skušale prikazati in dokazati njih doprinos k vsestranskemu ameriškemu napredku v kulturnem, gospodarskem in tehničnem pogledu. Zelo važno je, kdo bo to izredno važno nalogo izpolnil v imenu Slovencev. Ali bodo to izvedli uradni predstavniki jugoslovanskega režima, ki je proti-slovenski in proti katoliški, ter načrtno ali ignorantsko predstavili višek slovenske kulture v polkah in kranjskih klobasah; ali pa bodo slovenski doprinos k ameriškemu napredku prikazale skupine in organizacije ljudi, ki jim je svoboda, slovenstvo in katolištvo tako globoko zakoreninjeno, da so za te nemiljive vrednote tudi pripravljeni dati svoja življenja. Treba bi bilo prikazati ameriški javnosti ta edinstveni narod pod Triglavom, ki je skozi petnajst stoletji na najbolj izpostavljenem križišču Evrope povezoval Sever z Jugom, Za-pad z Vzhodom in katerega zgodovina je ena sama neprestana borba za obstanek proti močnejšim, po naši, s krvjo in solzami prepojeni zemlji lačnim sosedom, ki so nas hoteli po-nemčiti, poitalijaniti, pomadža-riti in proti jugoslovanskim diktartorjem, ki so nas hoteli posrbiti in v današnji brezbožni Jugoslaviji celo razkristja-niti. Je to eden izmed dejanskih čudežev, da je naš mali narod na tako izpostavljenem ozemlju, ki se po pravici imenuje Evropski kolodvor, obstal in se ni potujčil ter je njegova volja po svobodi in samostojnosti danes močnejša kot kadarkoli poprej. * * * V julijski številki lanskega leta je S.D. priobčila članek o naraščajoča narodni in državni zavesti med ameriškimi Slovenci.- Vsak večer v tednu so ti tečaji slovenskega jezika ter slovenske kulturne in politične zgodovine v enem ali drugem kraju v okolici Pittsburgha s številnim slovenskim prebivalstvom, ko se po celodnevnem delu zberejo za dve do tri ure in z izrednim zanimanjem poslušajo o bogati kulturni m politični preteklosti naroda, iz katerega so izšli. V vsakem izmed teh tečajev je med 50 in 100 ljudi prve, druge alli starejše slovenske generacije in tudi vseh mogočih drugih narod nosti, ki žive v teh slovenskih naselbanih ter bi se radi poučili o zgodovinskem ozadju svojih, občudovanja vrednih sosedov. Po dve ali triurnem študiju po dvoranah odmevajo slovenske pesmi, spremljane od številnih harmonikarjev pozno v noč.... Je to začetek nove dobe med ameriškimi Slovenci, ki se več ne sramujejo, ampak so ponosni na svojo prvotno domovino! Je to obnova Slovenskih taborov na ameriškem kontinentu... Člani teh tečajev mi med drugim stavljajo tudi vprašanja odkod izrarz "Granish", kot Slovence ponekod imenujejo, in kaj ta izraz v resnici pomeni. Izrazi "Granish", "Krainish" in podobni so v vsakodnevni govorici predvsem v zapadnem delu Pennsylvanie, a se najdejo tudi v drugih delih Združenih Držav. Cim so ti izrazi enkrat zakoreninjeni v ljudski mentaliteti, jih ni tako lahko izkoreniniti. Izraz "Granish" je prišel v rabo koncem prejšnjega in začetkom tega stoletja, ko je predvsem iz gospodarskih razlogov mnogo Slovencev zapuščalo svo.jo rodno grudo ter šlo "s trebuhom za kruhom". Ti izrazi imajo brez dvoma svoj izvor v besedi "Kranjska", to je centralni del Slovenije, znan tudi kot Carniola. Pod starim avstrijskim sistemom, katerega del smo bili tudi Slovenci, je bila Slovenija razdeljena na štajersko, Gorenjsko, Dolenjsko; Notranjsko in Primorsko. Toda v vsakdanji rabi je prevladoval izraz Kranjska in od tod tudi ime "Krainish" in "Granish. Samo par primerov: "....Kranjski v obupu zapustil si svet..." (Prešeren: V spomin Andreja Smoleta) "Smo poštene me Kranjice, vsak sleparček ni za nas; me pa hočmo bit ženice, ljubce ne za kratek čac". (Predšeren: Od železne ceste) "Vremena bodo Kranjcem se zjasnila...." itd. (Pravtako je izraz "Kranjske", ne pa "Slovenske" klobase splošno rzširjen doma in širom sveta). Beseda "Kransjka" kot pridevnik se je uradno uporabl jala že leta 1894, ko je bila ustanovljena Kranjska Slovenska Katoliška Jednota (K.S.KJ.) v nasportju s Slovensko Narodno Podporno Jednoto (S.N.P.J.), kjer je izključno v rabi le beseda "Slovenska", ne pa "Kranjska". Iz tega je razvidno, da je bila naša narodna identiteta že izza časa naših prvih naseljencev napačno predstavljena. Imena "Krainish" ne najdemo samo v Pennsylvaniji, ampak se bleste na slovenskih klubih širom Amerike in verjetno tudi drugod, kjer je slovensko zavedni delavec in inteligent doprinesel svoj "levji delež" k ameri- Dr. Planinšič z nekaterimi člani in organi- kulturno zatorji tečaja za slovenski jezik ter njegovo rial, Pa. in politično zgodovino v Impe- škemu "Narodu narodov" in ta slovenski doprinos je proporci-jonalno brez dvoma večji od doprinosa kateregakoli drugega naroda. Ker je bila Slovenija pred prvo svetovno vojno del Avstrije so Slovenci v Ameriki bili znani kot Avstriji. Slovenska naselbina okrog Sv. Štefana v Chicagu je bila dolgo znana kot "Stara Avstrija". Nekateri Old-timers jo še danes tako imenujejo. * * * Četrtina slovenskega naroda živi izven jugoslovanskih meja, predvsem na Koroškem in Primorskem, mnogi pa tudi po vseh ostalih kontinentih kot izseljenci ali pa začasni delavci. Zaradi vestnega dela in poštenosti so ti slovenskih izseljenci bili vedno zelo cenjeni in kot taki tudi odlični predstavniki našega naroda v tujih deželah. Zato je važno, da jih svet pozna kot Slovence, ne pa kot "Granish" ali kot ostanek nekdanje Avstrije, oziroma manjšinski dialekt sedanje Jugoslavije. Pri razvoju gospodarskih in odnosov med tujimi državami in Slovenijo so izseljenci pravi imos-t med različnimi kulturami in civilizacijami in zaradi naše bogate zgodovinske preteklosti smo Slovenci najboljši mednarodni ambasadorji. Dolžnost in namen takih slovenskih tečajev -po Ameriki in drugih kontinentih je popularizacija slovenskega jezika in vzbujanje slovenske narodne in državne zavesti, osnovane na bogati slovenski kulturni in politični preteklosti, istočasno pa tudi podajanje objektivnih informacij o resničnem položaju in dogajanju v domovini. Frank Valenčič, Stan Repos, Raymond Planinšič in Darryl Valenčič igrajo gostom in članom slovenskih tečajev ob priliki "Nevv Year's Party" na Planinšičevem domu. Brata Valenčič sta večkratna zmagovalca na prvenstvu ameriških harmonikarjev. LJUDSKE TEŽAVE LAHKO POSTANEJO davno izdala 450 strani obsežno Antologijo hrvaške poezije od prvih začetkov v 12. stoletju do najmlajših hrvaških pesnikov današnjih dni. V Zagrebu pa je izšla Anotlogija slovenske poezije, v nakladi 10.000 izvodov. Cankarjeva založba je dalje izdala zbrane pesmi in prozo Ce-neta Vipotnika "Zemlje zeleni spomin" ter novo pesniko zbirko Jožeta Udoviča "Darovi". CZ je nedavno proslavila 30 letnico svojega delovanja. V tem razdobju je založba izdala 2031 knjig v skupni nakladi 11,5 milijona izvodov * Mariborska založba Obzorja je objavila svoj program za leto 76, ki zajema — med dragim —13 leposlovnih del, 5 pesniških zbirk, 4 prozna dela in 4 dra- i me. Značilno je, da je založba v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala program leposlovja na račun družboslovne to je politične literature s trditvijo, "da je tak delovni načrt bolj uravnovešen in skladnejši z družbenimi potrebami, pa tudi RESNE TEŽAVE ONTARIO HOČE TE ISTE Z NAPREJ RAZREŠITI sodobnejši", v resnici pa -pomeni tak načrt velik korak nazaj. Založba med ostalim napoveduje tudi izid antologije Umetna črnska lirika, ki naj bi bila neke vrste "literatura tretjega sveta", ker po mariborskih informacijah "črnski pesniki v ZDA niso upoštevani". * Pomurska založba v Murski Soboti pa je proslavila 20 letnico dela, a izdajo milijonte knjige. Založba usmerja svoje delo predvsem v izdajanje izvirnih slovenskih in madžarskih besedi in posredovanjem literature med madžarsko in slovensko publiko. Pomurska založba je sklenila medza-ložniški dogovor z veliko bu-dimpeštansko založbo Europa. * Slovenska Matica je izdala tri knjige s področja dramatike, esejistike in filozofije. Josip Vidmar je pripravil dramo ruskega avtorja Tolstoja "Car Fjodor Ivanovič", Helga Glu-šič "Pripovedno prozo Cirila Kosmača" in Frane Jerman "Izbrane filozofske spise" Al-me Sodnikove. I' Nedolgo tega so bli podvzeti koraki za skupino indijanskih otrok, da so lahko obiskovali šolo v severnem Ontarijskem trgu. Šolski upravitelj v tem trgu je vedel, da so učenci njegove šole večkrat delali težave tem indijanskim otrokom. Da bi to zavrl, le poklical svetovalca odbora za človečanske pravice s prošnjo, naj govori z učenci njegove šole. Svetovales ie povprašal učence, če se je katerikoli od njih kdaj preselil v kako novo šolo in ali so kaj mislili nato, da se bodo v novi šoli počutili kot tujci. Na ta način jim ie pomagal razumeti, kako so se počutili indijanski otroci, ko so prili. Na ta način se ie vraščanje ("Integration") izvedle dokaj gladko. Občestveno posvetovanje je ena glavnih vlog Ontarijskega odbora za človečanske pravice. Imamo seminarje in razgovore s policijo v okraiih, kjer obstojajo zapreke za medsebojo občevanje med njihovimi skupinami, da tako izrsravnajo napetosti in povspešijo medsebojno razumevanje. Udeležujemo se sesankov priseljencev in tukaj rojenih članov manjših skupin in iiin razložimo njihove pravice po zakonodaji in njihove odgovornosti kot državljani te nrovince. Pomagamo priti ljudem v stik z lokalnim agencijami kot so skupines sola in dom, občestvene in vladne agencije, cerkve, ki so pripravljene pomagati, a mnogi ljudie niti ne vedo, da obstojajo. Kjerkoli obstoja težava grajena na rasi, jeziku barvi, ali veri, je Odbor za človečanske pravice pripravljen voditi razgovor in vzpodbujati ljudi k razvoju GOTOVIMI SREDSTVI ŽE V razumevanja in spoštovanja za drugačne poglede. Naše delo je pripeljati ljudi skupaj in povspeševaiti bolj zdrave razmere med skupinami. Če želite več informacij ali pomoč, stopite v stik z Odborom za človečanske pravice v kateremkoli naslednjih uradov: HAMILTON 1 West Avenue South Postal Zone: L8N 2R9 Telephone: 527-2951 KENORA 808 Roberlson Street Postal Zone: P9N 1X9 Telephone: 468-3128 KITCHENER 824 King Street West Postal Zone: N2G 1G1 Telephone: 744-7308 LONDON 560 VVellington Street Postal Zone: N6A3R4 Telephone: 438-6141 OTTAVVA 2197 Riverside Drive Postal Zone: K1H 7X3 Telephone: 731-2415 SAULT STE. MARIE 125 B ročk Street Postal Zone: P6A 3B6 Telephone: 949-3331 SUDBURY 1538 LaSalle Boulevard Postal Zone: P3A 1Z7 •Telephone: 566-3071 THUNDER BAY 435 James St. South Postal Zone: P7E6E3 Telephone: 475-1693 TORONTO 400 University Avenue Postal Zone: M7A 1T7 Telephone: 965-6841 VVINDSOR 500 Ouellette Avenue Postal Zone: N9A 1B3 Telephone: 256-3611 Ontario Human Rights Commission Ministry of Labour Bette Stephenson, M.D., Minister ^BEZ®' Province of Ontario VVilliam Daviš, Premier Dobili smo s prošnjo za objavo: ZAHVALA DAROVALCEM SLOVENSKI SPOMINSKI KRIZ V MIDLANDU. ZA Za 30-letnico Vetrinjske tragedije in pomora 12-tisočev in več iz Koroške vrnjenih proti-komunističnih borcev, so torontski Slovenci postavili v Mid-landu lep spominski križ, po zamisli g. Vilka Cekuta, in s prostovoljnim delom preživelih protikomunističnih borcev ki so soboto za soboto prihajali v Midland in opravljali težaško delo, da se je ta lepa zamisel uresničila. Da pa sc je spominski križ postavil, pa gre seveda predvsem zahvala številnim darovalcem, ki so z veliko darežlji-vostjo našo zamisel podprli in finančno k tako lepo uspelemu podvigu pripomogli. Naslednjim ljudem smo iz srca hvaležni, da so po tridesetih letih emigracije še ohranili svež spomin na svoje nekdanje so-borce, prijatelje, znance, sorodnike in domače, da so s svojimi velikodušnimi darovi pomagali postaviti Vsem slovenskim narodnim mučencem dostojen in veličasten spomenik v tujini. Ta spomenik — znamenje križa, simbol trpljenja in zveli-čanja — bo odslej rtaprej zbirališče kanadskih Slovencev ob vsakoletnem romanju v Midlandu. Ce vaše ime morda ni pravilno zapisano, ali če zasledite kakršnokoli drugo pomoto v seznamu darovalcev, nam prosim blagohotno oprostite. Veseli bomo, če nam boste te po-manjklivosti sporočila, da jih bomo lahko popravili in vsem darovalcem zares zadostili za njihovo ljubezen in velikodušnost. V bližnji bodočnost bomo objavili tudi vse stroške v zvezi s postavitvijo spominskega križa in načrte, ki jih še imamo za urejevanje in vzdrževanje tega spominskega* znamenje v Midlandu. Za zdaj pe še enkrat vsem in vsakemu posebej prav lep bo-glonaj za velikodušno pomoč pri ustanavljanju spominskega znamenja, ki naj nas druži v ljubezni do naših pobitih in po-morjenih bratov in sester, in ki naj ostane središče naše aktivnosti in' naše narodne samobitnosti in smotrnosti. Za Pripravljalni odbor za Spominski Križ, Otmar Mauser Za Slovenski Spomlski Križ v Midlandu so darovali: $300.00—Hranilca in Posojilnica dr. J.E. Kreka. $150.00—Kavčič Ivan st. $100.00—Otmar Mauser in družina, Gregorčič Jože, Turk Jože, Urbane Peter, Kastelic Janez (Victor Ave. Tor.), Platnar Janez, Suhadolc in družina, Kastelic Jože (Kaywell Court), Triglav Construction Co., Jager Janez, Jereb Jože, Svetek Anton, Dolenc Alojz, Ferkul Anton, Meglič Ignac in Pušavec Anton. $90.00—Kromar Karel. $75.00—Pctrič Justina in Jarc Lado. $70.00—Levstik Vinko, in N.N. $60.00—Hočevar Frans, Kokelj Franc, Muhič Anton, Kokelj Pa-velj, Adamič Anton, Zakrajšek Martin, Kušar Janez, Novak Štefan in Preželj Ciril. ....$62.00—Ažman Gabrijel. $55.00—Skubic Anton. $50.00—Tratnik Janez, Mam Ivan, Mate Frank, Cekuta Vilko, Klopčič Peter, Pleško Stane, Jakopin Leopold, Zakrajck Viktor, Strah Vallentin, Marentič Janez, Muhič Janez, Skubic Alojz, Perovšek Franc, Kastelic Jože St., Tratnik Aloz, Turk Franc Rev., Jaklič Jože, Novak Pavel, Gregorčič Anton, Ferkul Edi, Kramar Jernej, Skulj Jože, Pavlin Peter, Rovanšek Vid, Bajt Marjana, Genorija Angela, Slapničar Martin, Francelj Jože, Mihevc Jože, Genorja Alojz, Kvas Jakob, Žagar Mihael, Brence Franc, Stih Anton in Tomšič Franc. $45.00—Kranjc Ančka. $40.00—Paznar Janez, Kus Franc, Dimnik Ignac, Trpin Jani, Intihar Alojz, Kastelic Karolina, Kralj Julka, Košir Valentin, Juha Anton, Ješe Franc, Kočšak Franc, Bančič Janez, Babič Alojz, Jereb Janez, Koželj Martin, Kastelic Jože (El-•tham Dr.), Ponikvar Alojz in Rigler Alojz. $35.00—Božnar Milko. $30.00— Levstek Ivan, N.N., Krnc Janez, Polajnar Andrej, Gimpelj Matija, Golobič Jože, Torkar Franc, Zupančič Alojz, S t roj in Franc (Timrn.), Božnar Janko, Stepec Pavel, Kranjc Anton (Sudbury), Cvar Ivan, Pahulje Ludvik (Lethbridge), Likozar Aleš, Drcnšek Jože, Zakrajšek Ivan, Jeraj Anton, Ahlin Franc in Slok Matija. $25.00—Shale Vinko, Preželj Ivan, Kolarič Jakob Dr., Peha-rič Marija (Chicago), Avšič Miro, Pogačar Jože, Jager Jože, Jager Alojz, Korošec Leopold, Košir Franc, Košir Katarina, Vidcgar Frančiška in Dimnik Anton (Lethbridge). $20.00—Gregorčič Milka, Ska-ričič Ani, Cvetko Janez, Glavič Matija, Hudovnik Leo, Janko-vič Vinko, Lamovek Stane, Sušnik Tine, Sušnik Jernej, Vidic Alojz, Gorjup Tone, Pahulje Janez, Bolta Stane, Kus Stane, Marold Franc, Gorjup Jože, N.N., Lesar Tone, Matašič Janez, Ozmck Janez, Zupančič Alojz, Garbas Franc, Svetek Mi lan, Turnšek A., Peteriin Angela, Trancelj Ivanka, Kristan Franc, Racinger Jakob, Slobod-nik Ivan (VVelland), Stukelj Neža, Scbanc Feliks, Murgelj Janez, Kastelic Franc, Boh Ivan (Lethbridge), Eržen Jurij, Kvas Tilka, Lovšin Marija, Pečarič Martin, Bratina, Dr., Kržišnik Vinko, Krcvs Rado, Novak N.B. (Oshawa), Bohnec Pavla, Strle Martin, Vale Justi, Stopar Franc (Sudburv), Markovič Engel-bert, Jan Franc, Mravlja Janez, Muhič Jože, Hace Jože, Suligoj Stan.e Ovčjak Jože, Seničar Anton, Cerar Jože (Hamilton), Kobal Anton (London), Pugelj Anton, Grmek Franc, Nagode Franc, Štrucelj Jože, Kastelic Janez (North York), Dolenc Anica, Medved Stane, Zalar Pepča, N.N., Stajan Ludvik, Kranjc Jakob in Slobodnik Jože. $15.00—Smolej Helena, Ku-helj Ivan, Amrožič Tone in Se-nica Janez. $10.00—Brasanovac M., Trček Viktor, Skulj Francka, Režck Anton, Lenarčič Jože, Pleško Izidor, Oražem Alojz, Mam Irena, Potočnik Blaž, Demšar Marija, Skumavc Janez, Kamel Marjan, Obal Marija, Novak Miha, Bernik V. (VVindsor), Nežka Gdč, Benko Polde, Končan Tine, Pečarič Jože, Matašič Alojz, Berkovic Jože, Radovič Jože, Zberšek Jože, Vrhovnik Tone, Štebljaj Slavko, Košir Janez (Burlington), Oseli Florian, Kamin Franc (Cleveland), Bolha Janez, Vodušek Jože, Grobič Jože, Podlesnik Albin, Geratič Jakob, Cesarek Stane, Hočevar Jože, Mlakar VJado, Anzlin Jože, Andoilšek J., Sušnik Jurij, Mohar Jože, šircelj Rudi, Bar-tolj Marjan, Baje Alojz (Cleveland), Sleme Franc (Clev.), Sega Franc (Clev.), Kastelic Viktor, Založnik Jernej, Grebene Janez in Ouš Anton. $7.00—Brata (Levstik V.). $5.00—Bukvič Franc, Princi Marija, Gabjan M., Rebolj A., šparovec Stane, Kavšek Maks, Stih Janez, Sprager Fred, Anzlin Jože, Starešinič Jože, Novak IZ PAVLIHE če samoupravljalec molči, ni- komu ne odgovori. Za dvojno moralo nekateri Ivan, Musar Anton, Gorkeš Martin, Semen Štefan, Gorkeš Jože, Božnar Milče, Stanič Karel, Tomšič Janez, Lavrič Jože, N.N., Svetin A.,. Muzič Franc, Simon Janez, Tominc Franc (Clev), Sever Janez (Clev.), Oblak Anton (Clev.), Vesel Štefan (Clev.), N.N., Tekavčič Jože, Srebrnič Rafael in Božič Katarina. $3.00—Ramovš Franc. $2.00—Levstik Janez. zahtevajo—dvojno plačo. Ukinjamo nerentabilne obrate —nihče pa se ne spomni, da bi ukinil kakšno nerentabilno direkcijo. Pri nas so idealni pogoji za turizem: inamo morje problemov.... Nekaterim povzročam velike težave: ne gledam na svoj jutri, ampak na njihov danes. Humanizem vse prevečkrat postaja humorizem. Najbolj rentabilna vlaganja so vlaganja — kumaric. Kritiziral bi, pa kaj, ko je pri nas vse v redu ali pa bo v redu. Obrnjeni pregovor: gobe rastejo kot črne gradnje. Prijatelja spoznaš v resniči, sovražnika pa v sreči. Nekateri ne vidijo, da drugi ne govorijo. Vsem, ki se učijo samo na napakah, bi morali zaračunati visoko šolnino. Nekatere plačujejo po delu, nekatere pa po imenu. Imel je milijon napak, na žiro računu pa še več. Ko so začeli prehajati od besed k dejanjem, se je zaslišalo močno kričanje. Nekateri zelo dobro živijo celo od prihodnjega dela. Niso vsi poštarji, ki prenašajo pošto. Ni vsak čistilec, ki ga biksa. Predlagamo, da tistim, ki nimajo kje stanovati, ostanejo kar na delovnem mestu, dokler ne bo rešen stanovanjski problem. Pa kaj potem, če so tvoji dohodki nizki, imaš pa zato visoke izdatke. Skupna krivda je najbolj naklonjena posameznikom. Ker žc nimamo zlata, naj vsaj žulj kaj več velja. Že če pogledaš na cenik v gostilni, vidiš, da je v vinu resnica. Pes laja, kadar mu stopiš na rep; človek pa tedaj, ko ga pusti pri miru. Kmečko vprašanje je enako smreki: ne glede na starost je vedno enako zeleno. Pri nas pa gre zdaj kar hitro: predvčerajšnjim sem vložit prošnjo za gradbeno dovoljenje, danes pa sem že dobil gripo. .. Komolec je največkrat prednik dolgih prstov. čeprav je bil nepismen, je marsikoga prečita!. Stopili bi jim na prste, toda na žalost oni stojijo na naših. Z dviganjem cen nekaterim cena pada. « Mnogokulturnost je stalna politika vlade Odgovoren za Mnogokulturnost, minister John Munro daje vodila, ki naj z vrha dajo pečat mnogokulturnosti v vseh oddelkih kanadske vlade. Se posebej pa je odgovoren za mnogokulturni načrt tajnišva za notranje zadeve, kakor tudi za tiste načrte zveznih kulturnih agencij, ki so določene za oživotvor-jenje take politike. Na oddelku državnega tajnika Mnogokulturni program je zasnovan za pomoč in razmah kulturnega razvoja vseh kanadskih skupin, ki žele ohranite in doprinesti svojo dediščino Kanadi. Vpostavitev naslednjih delavnosti pomaga doseči ta cilj. Povezava narodopisnih skupin. Ta načrt nudi obstoječe poklicne možnosti na narodni in krajevni stopnji za pomoč skupinam pri organiziranju in obveščanju. Načrt kanadske razpoznavnosti Stremljenje po učvrtitvi kulture razpoznavnosti manjšinskih skupin in povspe-ševanje in razumevanje ter pripoznanje kanadske kuIturne raznolikosti s pomoč-jo ročnih izdelkov, gledališča, narodnih festivalov in literature. Kanadska etnična proučevanja Vodeni po "Canadian Ethnic Studies Advisory Committee", so bili napravljeni načrti, za raziskovanja etničnih proučevanj v Kanadi. Načrt obiskujo-čih profesorjev in predavateljev na kanadskih univerzah je tudi voden od tega posetovalnega odbora. Pomoč pri učenju neuradnih jezikov Nudi denarno pomoč za razvoj in proizvodnjo učil, ki so potrebne za učenje jezika. Nart monogokulturnih središč Nuditi denarno pomoč prostovoljnim skupinam za organiziranje mnogokul-turnih središč ("centres") v krajevnih občestvih. Načrt za integracijo priseljencev Pomagamo različnim skupinam, ki pomagajo priseljencem popolno sodelovati v kanadski druži. Načrt denarnih pomoči Nuditi finančno podporo prostovoljnim skupinam njihovi mnogokulturni dejavnosti. V narodni filmski družbi (In the National Film Board) Kot pomoč mnogokulturnosti je narodna filmskega družba izdelala preko 400 njihovih filmov v 19 različnih jezikih. Te lahko dobite brezplačno od urada narodne filmske družbe v naslednjih mestih. Vancouver, Winnipeg, Toronto, Montreal, Ottavva in Halifax. V narodnem muzeju človeka (In the National Museum of Man) Narodni muzej človeka v Ottavvi hrani zgodovinske listine vseh kanadskih narodopisnih tradicij. Muzej je zbral številne kulturne dokaze, posnetke na traku, vizu-elne trakove in filme. Posebna pozornost je dana na prvine kot so ljudska arhitektura, hišno pohištvo, pre-idust-rijska tehnična izdelava jedilnih izdelkov in ročna dela, stara pripovedovanja, družinsko in občestveno življenje, sla-vnosti in obredi. Kulturne in potovalne razstave so tudi v pripravi. V javnih arhivih {In the Public Archives) Narodni narodopisni arhivski načrt je izdelan, da najde in zaščiti narodopisno-kulturne zapiske pred uničenjem, poškodbo in' razpadanjem. Nastavljenci strokovnjakov s področja so začeli zbirati zapiske tega bogatega in važnega momenta naše dediščine s soledovanjem, narodopisno-kulturnih organizacij, zvez in posameznikov. V narodni knjižnici (In the National Library) Narodna knjižnica je podvzela organizacijske mnogojezične knjižne usluž-nosti. Hoče dobiti knjige v narodnih jezikih,ki jih govore v Kanadi in jih hoče nuditi na razpolago preko ljudskih knjižnic, ter tako povečati v večini knjižnic zbirke knig, ki niso tiskane v uradnih dezikih. Prva pošiljka knjig v desetih jezikih je zapustila Ottawo marca 1975. v načrtu je letno zvišati število jezikov za naslednjih pet do končne višine 70 jezikov. Za oredslavifev vašega mnenja, ali če želite nadalnjih informacij pišite na: Multiculturalism, P.O. Bo.\ 366, Station A, Ottavva, Ontario K1N 8Z9 1*1 Hon, John Munro L'hon John Munro Minister Responsible Minstre charg6 (or Multiculturalism du multiculturalisma alis lis ^ ? iif SSMsii prosimo poravnajte naročnino uprava S.D. ■■I ■ ■■u !HI§f|l iilis lili sili!? it "" «( g 'iM ' ... ,< 1. v mm »ip « -v > jiiiiPiilf lil; iiii ^ *->,% 5 - \