Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino t red in y Maribora t pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ Z— za četrt leta „ L—
Naročnina se pošilja upravnlitvu v tiskarni iv. Cirila, koroške nlice hštv. 5. Ust se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
	
K	1
	1
	
	■ V
	
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobi
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h«
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ae ne sprejemajo.
Za oznanila se plačqje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 46.
V Mariboru, dne 14. novembra 1901.
Tečaj XXXV.
Slovensko vseučilišče.
Več kot kedai poprej se govori te dni o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Zahvaliti se moramo za to italijanskim dijakom. Na vseučilišču v Inomostu je bil letos nastavljen profesor, ki je začel citati svoja predavanja v italijanskem jeziku. To pa je razkačilo nemško-narodne dijake in z razgrajanjem so zabranili profesorju nadaljna predavanja. Italijanski dijaki pa so rekli: Če nam na nemškem vseučilišču ni dov ljeno poslušati predavanj v materinem jeziku, pa nam dajte lastno italijansko vseučilišče v Trstu. In italijanski dijaki v Inomostu, v Gradcu in na Dunaju z izgredi in razgrajanjem še zdaj ponavljajo to zahtevo. Cela zadeva je prišla tudi v državno zbornico. Italijanski poslanci so vprašali naučnega ministra radi dogodkov v Inomostu. Naučni minister Hartel pa jim je odgovoril, da bo vlada skrbela za to, da se italijanskim dijakom omogoči učenje v materinem jeziku. S tem je Lahom obljubljeno iaško vseučilišče.
Ta obljuba pa je morala najhujše vznemiriti vse Jugoslovane. Jugoslovani nimajo nobenega vseučilišča, niti obljuba se jim ne stori, čeprav so že večkrat stavili svoje zahteve. Jugoslovani štejejo nad dva milijona duš, Italijani na jugu komaj 310.580 duš. Italijani imajo komaj 300 vse-učiliščnikov, Jugoslovani okoli 1000. In vendar vlada prezira zahtevo Jugoslovanov po lastnem vseučilišču, Italijanom pa dela obljube.
Najprej so dali izraz svojemu ogorčenju jugoslovanski vseučiliščniki na Du-
naju in v Gradcu. Nad 1000 slovanskih dijakov, med njimi blizu 800 Jugoslovanov, se S je zbralo v avli dunajskega vseučilišča, da glasno zahtevajo jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Nemci so jih vsled tega napadli. V odgovor nemški surovosti so slovanski dijaki zapeli »Hej Slovani«, »U boj«, »Lepa naša domovina«. Z velikim navdušenjem se je vsprejel sklep za vseučilišče v Ljubljani. Prišlo je potem do pretepov med slovanskimi in nemškimi dijaki. A slovanski dijaki se niso ustrašili, ampak ponosno korakali po dunajskih ulicah, pojoč slovanske pesmi. Tudi v Gradcu so imeli jugoslovanski dijaki veličasten shod za vseučilišče v Ljubljani.
V	državnem zboru pa so naši jugoslovanski poslanci storili odločen korak za jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani.'
V	tem važnem trenutku ne sme tudi narod sam zamuditi svoje dolžnosti. Morda še ni bilo ugodnejšega trenotka kot sedaj, da Jugoslovani zahtevajo lastno vseučilišče. Naj nas zgodovina ne dolži, da se nismo znali o pravem času potegniti za svoje najvišje prosvetne potrebe. Kakor en glas se naj razlega sedaj po slovanskem jugu zahteva po vseučilišču v Ljubljani. Vsako društvo, bodisi politično ali nepolitično, naj odpošlje zahtevo po vseučilišču. Istotako občinski in okrajni zastopi. Nobeno zborovanje se ne sme vršiti, na katerem bi se ne zahtevalo tudi slovenskega vseučilišča. Naprej, zastava Slave!
Trgovina z žitom na obroke.
Poljedeljci in manjši mlinarji se že dolgo vrsto let pritožujejo o trgovini z žitom na obroke, ki se vrši na žitnih borzah. Na teh borzah narekujejo kupovalci, ki o stroških pri pridelovanju nimajo nobenega pojma, ceno kmetskim pridelkom. Na Nemškem se je kupčija z žitom na obroke že postavno prepovedala. A določbe nemškega postavodajstva o tej trgovini so precej nejasne in nedolžne, tako da prepoved poljedelcem ni mnogo koristila. V avstrijskem državnem zboru letos kmetski poslanci odločno zahtevajo prepoved trgovine z žitom na obroke, seveda samo takozvane blanko-trgovine, pri kateri ni treba nikdar oddati žita kupovalcu, ampak kupo-valec in prodajalec si samo plačata razloček v cenah. V poljedeljskem odseku se je že izdelalo poročilo proti taki trgovini. Poročilo je izdelal naš štajerski poslanec dr. M. Ploj. Sploh so slovenski poslanci v tem odseku nastopali kQt veščaki in .prijatelji kmeta. Poslanec iz slav. središča g P p v š e je v ostrih besedah zahteval od ministra, da se hitro odpravi blanko-trgovina.
Poročilo poljedelskega odseka zahteva pred vsem to-le: 1. Da se prepove trgovina s poljskimi pridelki na obroke. 2. Da se pre-kličejo določbe člena 357. trgovinskega zakonika, ker bi se v smislu tega člena še vedno mogla vršiti trgovina potom diferenč-nih pogodeb. 3. Določiti se mora tudi kazen za one, ki opuste resnično napoved. 4. Trgovina na borzi s pridelki se mora podrediti poljedelskemu in trgovinskemu ministerstvu
Listek.
Nedolžno obsojen.
Resnična povest. — Spisal L. Heitzer.
(DaUe.)
X.
Potem je vstal in šel iz kapelice in bolnice, da bi šel k odvetniku. V časnikih, ki so ležali na njegovi mizi, je našel povelje, da ga zaprejo. Da bi ga biriči prijeli, tega ni hotel, zato se je prostovoljno pokazal.
«Kdo me počasti z obiskom?» nagovori ga odvetnik, ki nikakor ni slutil, da je duhovnik isti, ki ga zasledujejo.
«Jaz sem bolniški duhovnik Paul Kar-ner», odgovoril je prišlec s privzdignjeno glavo. «Oh», prišlo je zategnjeno iz uradni-kovih ust. «Vi pridete se sami zatožit tatvine pri pokojnem bankirju Viljemu Belliniju?»
«Ne gospod odvetnik!» odgovoril je duhovnik, «jaz nisem tat!»
«Zakaj pa potem pridete k meni?» praša začuden uradnik.
«Ravnokar sem bral vaše povelje proti meni; zato sem se prostovoljno udal preiskavi.» — «Ravnokar sle brali povelje? Saj je bilo že pred več dnevi izdano. Ali vi ste bili na potovanju. Ravno vaše potovanje je
potrdilo sumnjo. Mi bote povedali vzrok in namen vašega potovanja?»
«Ne», odgovori duhovnik odločno. «Ne? Če tega ne storite, le še pomnožite sumnjive napore!» — «Ne morem drugače!»
«Morebiti mi bote raje odgovorili, če vam stvar natančneje razložim. Sin pokojnega bankirja je neposredno pred njegovo smrtjo in vašim prihodom 20.000 dolarjev zaklenil v pisalnico, in Patrik Bellini je pripravljen s prisego potrditi, da razun vas od tistega trenutka ni bil pri umirajočem nikdo, in da nikdo ni mogel zvedeti o denarju. Re-čite torej, ni mogel sum ravno vas zadeti?»
Pri tem dokazovanju je kmalu duhovnik obledel; ali odgovoril je z lastno mu trdo odločnostjo: «Gospod odvetnik, jaz nisem tat!»
«Jaz nisem tat, pravite; hočete reči, da je denar po pošteni poti prišel v vaše roke?» Duhovnik je tiščal ustnice skupaj, kakor bi hotel obvarovati, da ne bi mu proti volji ušla kaka beseda. «Z molčanjem si stanje le še shujšate in mene prisilite, da vso postavno strogost nad vami spolnim.»
Gospod Karner ni nič odvrnil; odvetnik je trdo pogledal, ne da bi mogel duhovnika k čemu pregovoriti. «Torej toliko priznate, da ste dobili denar?» «Jaz nisem tat», odgovoril je duhovnik in moral si je prizadeti
nekaj, da je besedo dovolj močno in odločno odgovoril.
«Priznati moram, težko mi je, vas katoliškega duhovnika, takega hudodelstva tožiti. Pomislite vendar, da ni le vaša čast, ampak tudi veljava vašega častitega stanu v nevarnosti. Dajte mi vendar pomoček, če ste nedolžni, da pridem resnici do dna.»
«Jaz vas le prosim, jaz sem nedolžen, končajte preiskavo, ker vam ne morem ničesar povedati», rekel je duhovnik, ki je spoznal, da za njega ni rešitve, razun ako bi Bog naravnost čudež hotel storiti.
«Torej ne morem drugega storiti ko dolžnost; s trdovratnim molčanjem me silite k temu.» Nato pozvoni z električnim zvoncem in zapove vstopivšemu uradniku v uniformo oblečenemu: «Spravite tega moža v preiskavni zapor!»
XI.
Drugi dan se je razširjala novica po veri sovražnih časnikih, da je katoliški duhovnik, z imenom Pavel Karner zaradi tatvine zaprt. To vam je bila vesela novica za sovražnike vere; z očitanjem in psovkami so se spravili na cerkev in njene služabnike. Posebno vbo-gega vjetnika so razvpili za svetohlinskega malopridneža, ki najsvetejše skrivnosti svoje vere skruni in v to rabi, da svoje hudodelske
borznega komisarja imenuje poljedelsko mi-nisterstvo. 5. Kmetijske zbornice ali društva morajo dobiti več upliva pri borznih poslih. 6. Komisijska trgovina s poljedelskimi pridelki se mora preosnovati. 7. Potrebna je preosnova razsodišč. 8. Poljedelci morajo dobiti svoje zastopnike v vodstvu na borzi.
Naši poslanci naj le vstrajajo v boju za kmetske koristi. Naj izvedejo tudi svojo grožnjo, da ne bodo glasovali za proračun, ako poljedelsko ministerstvo ne ugodi njihovim zahtevam.
Državni zbor.
Slovensko vseučilišče.
Vsled nemirov, ki so nastali v Inomostu med nemškimi in laškimi visokošolci, so laški državni poslanci vložili interpelacijo na naučnega ministra, ali namerava vlada ustanoviti vseučilišče za avstrijske Lahe ? Minister dr. Hartel je odgovoril, da bo vlada storila, kar je treba v tem obziru. — Iz teh besedi so jugoslovanski državni poslanci spoznali, da vlada res namerava za avstrijske Lahe ustanoviti vseučilišče in so se zbrali pretečeni četrtek 7. novembra k skupni seji, da se posvetujejo o koraku, ki se naj stori, da dobimo tudi mi Slovenci prepotrebno vseučilišče.
Ker v petek, soboto in ponedeljek ni bilo seje, se je mogel dotični nujni predlog vložiti še le v seji 12. novembra. Podpisani so najprej načelniki vseh jugoslovanskih klubov v tem-le redu: dr. Sušteršič (slovanski centrum), dr. Ferjančič (jugoslovanski napredni klub), dr. Ivčevič (načelnik jugoslovanskega kluba) in vsi ostali jugoslovanski poslanci. Cehi in Poljaki tega predloga niso sicer podpisali; a ni dvoma, da bodo pri tem boju podpirali Jugoslovane.
Predlogi poslanca Žičkarja.
1. Za občino Zabukovje pri Sevnici, ki je bila v letih 1898, 1899 in 1900 po toči poškodovana in je letos pO preplav-ljenju Sevnišnice veliko trpela; mnogo rodovitnih travnikov in njiv je že razdrla;
2.	Za posestnike v katastralnih občinah Metenvrh in Ledina v občini Sevnica radi poškodeb vsled potoka Sevnišnica, ki izpod-kopava obrežja in odnaša rodovitno zemljo;
3.	Za posestnike v katastralni občini Brezovo in v občini Blanka, katerim izpod-kopava Sava obrežje in trga travnike in njive;
4.	Za slovenjegraški okraj, kateri vsled preplavljanja Mislinje, Janine in drugih po-
nakane zvrši. Ubogega duhovnika so zvali z duhovniško suknjo zakritega, zastaranega potepuha in slepo obrekujoči časnikarji so zahtevali vso strogost postavno zoper njega. Trujioma so prihajale novine s podobnimi članki v palačo sodnikovo.
Premišljeno je bral in majal glavo. Je-li resnično vjetnik se kazal hudodelnika ? Se ni kazalo na njegovem obličju, da si je svest nedolžnosti? Toda zakaj je tako trdovratno molčal?
Sodnik ni bil katolišk, in zato mu seve tudi ni prišlo na misel, da so usta duhovnega gospoda iz dolžnosti tudi zaprta in odločno molčijo; ni vedel, a vsaj mislil ni na to, da bi hotel katoliški duhovnik, dasiravno bi bil slab človek in grešnik, raje tudi desetkrat najsramotnejšo smrt pretrpeti, ko le navidezno raniti pečat, katerega mu je pritisnil na jezik zakrament sv. pokore. Tako je pošiljal časnike z onimi članki v jetnikovo celico, da bi ga pregovoril, naj bi s kakoršnokoli besedo ta grozni sum pokril in ga odvalil. Uradnik ni slutil, da je na tak način pravo duševno mučenje ubogemu duhovniku nakladal. Temu se je srce krčilo, ko se je spominjal sramote, s katero so njega in njegovo mater, sv. cerkev, obsipali. «Gospod, pomagaj mi», ječal je z vso gorečnostjo svoje duše, «da to sramoto ustrajno prenašam po Tvoji volji.»
tokov trpi silno škodo. Stroški za popravo strug so proračunjeni nad 200.000 K.
Poslanec Ž i č k a r je vložil v seji dne 7. novembra t. 1. predlog v varstvo domačega vinarstva. Znane so namreč sleparije, katere uganjajo nekateri nepošteni vinski trgovci, ki kupujejo lahka vina na Ogrskem in drugod ter jih prodajajo pod drugim imenom, n. pr. Zavrčan-Haložan, Turški vrh-Ljutomeržan itd. Vsled tega trpijo domači vinogradniki veliko škodo, ker svojih izbornih vin sploh prodati ne morejo in ker njihova izvrstna kapljica prihaja na slabo ime, če se drugo ničvredno vino pod njihovim imenom prodaja. Goljufano pa je tudi občinstvo, katero za drag denar slabo vino kupuje. Predlog zahteva, da se ima zakonito zavarovati vsako vino, t. j., da se ne sme prodajati tuje vino kot domač pridelek.
Vsi ti nujni predlogi so se sprejeli v seji 7. novembra.
Mariborska gimnazija.
Poslanec B o b i č je s tovariši vložil interpelacijo, zakaj vlada ne skrbi za vspo-rednice na slovenskih paralelkah mariborske gimnazije, katere so prenapolnjene že leta in leta.
Za diurniste je izdelal proračunski odsek postavo, vsled katere se jim plača znatno zboljša. Predlog odseka se je zbornici že predložil.
Dispozicijski iond.
Vlada dobiva razun navadnih zneskov, katere potrebuje za razne znane državne potrebe, tudi še po 200.000 za razne tajne namene. Ce državni zbor vladi dovoli tak znesek, se zgodi to v znamenje, da njej zaupa. Zgodilo se je pa že tudi, da se ta dispozicijski Iond vladi včasi ni dovolil. Proračunski odsek se bavi ravno te dni s to točko. Liberalne nemške stranke zahtevajo, da mora vlada opustiti nekatere slovanske srednje šole, med njimi tudi celjsko spodnjo gimnazijo, sicer ne glasujejo za ta znesek. Ker tudi Cehi vladi nasprotujejo, je prav lahko mogoče, da se vladi ne bo dovolila ta svota. Sploh je pa zdaj malo upanjo več, da bi se državni proračun za leto 1902 rešil v letošnjem letu. Cuje se že, da bo vlada zahtevala od državnega zbora, naj njej dovoli pobirati davke v tej visokosti, kakor 1. 1901, tudi prve tri mesece bodočega leta.
Volitve za deželni zbor v Galiciji.
Pred nekaterimi mesci so se vršile volitve za deželni zbor v Galiciji. Pri teh vo-
Dan sodnijske preiskave je zasvetil. Vznemirjajoče novice po časnikih so se cele tedne natančneje bavile s tatvino katoliškega duhovnika Pavla Karnerja, in zato je bila na dan preiskave sobana prenapolnjena. Vsi ime-nitnejši časniki zedinjenih držav so poslali poročevalce, da bi svojim radovednim brav-cem natančna poročila o celej preiskavi prinesli.
Tožba se je glasila zaradi ukradenih 20.000 dolarjev; kriv da je katoliški bolniški duhovnik Pavel Karner, okolščine da večajo hudodelstvo. Na vsa vprašanja predsednikova odgovarjal je zatoženec vedno znova: «Gospod predsednik, jaz nisem tat!»
Za priče sta prišla oba sinova pokojnega bankirja, Henrik in Patrik, usmiljena sestra, zdravnik dr. Vorld in strežnik, ki je Karnerja spremljal k umirajočemu bankirju. Najtehtnejše je bilo pričevanje Patrika Bellinija. Ta je pripovedoval bližnje okolščine pri smrti očetovi in je ob koncu izrekel gotovo prepričanje, da ni mogel nikdo razun duhovnika denarja odnesti. Na vprašanje predsednikovo, ima li zatoženec kaj odgovoriti, odvrnil je ta, ko je Patrika nepopisljivo žalostno pogledal: «Gospod predsednik, jaz nisem tat!»
Nepopisljivo bolestni pogled jetnikov na Patrika zadel je tega globoko v srce. Da je
litvah so zgubili Busini mnogo poslancev; na mesto njih so bili izvoljeni Poljaki. Bu-sinski poslanci, njim na čelu Bomanščuk, so vložili nujni predlog, v katerem zahtevajo, naj izvoli državni zbor posebno komisijo, katera bi se imela podati v Galicijo in tam preiskovati, kakšne krivice so se pri teh volitvah godile Businom. Srdito je napadal v svojem govoru imenovani poslanec vlado in Poljake, odgovarjal je Poljak Abrahamo-vič. Strastno kakor vselej je govoril proti poljskemu plemstvu, proti gališki duhovščini, proti poljskim agentom in proti uradnikom socijalni demokrat Dascinsky. (Ta razprava se v tem trenutku, ko se piše poročilo, še ni končala.)
Proti redovnikom.
Proti redovnikom, ki so izgnani iz Francoskega, se bo vršila obravnava v sredo. Zopet se bo mlatila prazna slama; predlog o kmetskih zadrugah pa, ki je že teden dnij na dnevnem redu in druge važne stvari, pa zaostajajo. Ce 20 poslancev vloži kak nujni predlog, se mora takoj po opravilnem redu obravnavati o njem. Izmed 425 poslancev jih toraj zadostuje 20, da ustavijo delo v državnem zboru.
Politični ogled.
Varstvo domačemu vinu! Zadnji «Slov. Gospodar» z dne 7. novembra 1901 pripoveduje o zborovanju pri Sv. Križu tik Slatine, da se je izrekla želja, naj zahtevajo slovenski državni poslanci varstvo domačemu vinu. Na to odgovarjamo, da je poslanec Zičkar v seji 7. novembra t. L, toraj isti dan, ko se je «Slov. Gospodar» tiskal, izročil v zbornici predlog, v katerim zahteva, naj vlada takoj predloži zbornici zakon, v katerem se prepove sleparija, kakoršno vganjajo zdaj nepošteni vinski trgovci, da ptuje vino prodajajo kot domače, toraj: kot Ljutomeržana, Haložana itd. med tem, ko prodano vino ni bilo nikdar v Ljutomeru ali v Halozah. V predlogu, ki ga priobčimo v prihodnji številki, se povdarja velika škoda, katero trpijo pošteni vinogradniki vsled te sleparije. Predlog se izroči vinorej-skemu odseku državnega zbora in ni dvoma, da se tudi sprejme.
Skupna seja jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Ker je vlada avstrijskim Lahom obljubila vseučilišče, so se precej potem, ko je naučni minister 7. novembra t. 1. izrekel to obljubo, zbrali državni poslanci vseh strank izmed Slovencev,
mogel v tem trenotku zatožbo nestorjeno storiti, gotovo bi bil to storil; zakaj čutil je dobro, tega pogleda polnega globoke žalosti in bridkega gorja ne bi mogel svoje življenje ne pozabiti. Pregrozna bi mu bila zavest, da je nedolžnika in še celo duhovnika, ki je bil očetu na zadnjo pomoč, spravil na tožilno klop.
Od tega trenutka si je želel Patrik, da bi kak slučaj nedolžnost zatoženčevo pokazal. Ali do takega ni prišlo. Kajti vestni duhovnik je ravnal pri uredovanju pokojnikove zadeve s toliko natančno previdnostjo, da nikdo ni mogel niti slutiti, kako se je stvar dogodila. Tiste tri osebe pa, ki bi bile zatožbo duhovnikovo lahko zjedinile s srečnim prevratom v domačih denarnih zadevah, pač niso slutile, da je bil kak duhovnik pri njih. Vrh tega niso o tožbi še ničesar zvedele; kajti ravno tisti čas so jih nesli morski valovi na zeleni evropski otok, ki je bil njih domačija.
Pavel Karner je z bolestnim zadovolj-stom si priznaval, da mu je njegova vestnost odprla vrata v ječo.
XII.
Zaslišanje prič je bilo končano, in Patrik, katerega se je neki nerazumljivi nemir polotil, je s trepetom in strahom poslušal kratki tožni govor sodnikov, ki se je najbolj
Hrvatov in Srbov k skupnemu posvetovanju o zahtevi, da se mora ustanoviti vseučilišče za Jugoslovane. Navzoči so bili na Dunaju bivajoči poslanci: Povše, dr. Ivčevič, dr. Ploj, Bianchini, Zairon, dr. Kvekič (Srb), Robič, Žitnik, Žičkar, Spinčič, dr. Ferri, dr. Tavčar, Plantan, Vukovič in Gabršček. Sklenilo se je, da se v prihodnji seji: 11. novembra vloži nujni predlog za ustanovitev vseučilišča. Obljubili so nam v tej zadevi podporo tudi Čehi in Rusini. — V narodnih rečeh moramo Jugoslovani postopati solidarno.
Deželnozborske volitve v Istriji.
Na slovanski in italijanski strani se že pripravljajo za nove volitve v deželni zbor. Italijani so za te volitve izdali povelje, da treba ob teh volitvah hrvatsko-slovensko stranko popolnoma vreči ob tla. Sle vani bi se sicer ne bali bližajočih se volitev, ko bi !e vlada bila nepristranska in ne podpirala Italijanov. Sedaj pa smejo Italijani storiti, kar hočejo, a vlada gleda skozi prste. Jugoslovanski poslanci bodo morali paziti na te volitve ter vsako krivico naznaniti na višjem mestu.
Rajske razmere v Prnsiji. Pri nas
se nahajajo Nemci, ki vsaki dan parkrat na ta namen vzdihnejo, da bi bili že kmalu pod prusko vlado. Kako prijetno pa bo pod pruskim žezlom za Slovane, razvidi se iz sledečega. Prusi na vsaki mogoči način preganjajo Poljake na Pruskem. Zdaj jim že tudi poljski naslovi na pismih niso več všeč. Vsako pismo, ki ima le jedno poljsko besedo v naslovu, pošlje se na takozvani prevajalni urad. Tam se pismo par dnij podrži in mogoče tudi odpre. S takim ravnanjem hočejo Poljake prisilili, da bi se ne posluževali več svojega materinega jezika. Turki ne bi mogli bolj grdo in podlo ravnati, nego ravnajo Prusi proti Slovanom. Zato pa bodo avstrijski Slovani vedno stali na straži, da kje naši Pru-saki in nemčurji ne izdajo Avstrije Prusom.
Li-Hung-Čang umrl. Kitajski podkralj in posredovalec mej velevlastmi in kitajskim dvorom Li-Hung-Čang je umrl dne 7. t. m. Li-Hung-Čang je bil drugi najbogatejši človek na svetu; premogel je za 1600 milijonov gld. premoženja.
Vojska v Južni Afriki. O kaki večji bitki v Južni Afriki te dni ni bilo slišati. Tem več poročil pa prihaja iz Angleškega, da ondi z bojaznijo gledajo v bodočnost. Mogoče je, da se nazadnje vojska še le za Angleže neugodno konča. In če tudi ne, vendar je Anglija s to vojsko na vsaki način mnogo izgubila. Izgubila je svoj ugled, izgubila je milijone in milijone in izgubila je
naslanjal na izpoved Patrikovo. Vsa barva mu je šinila iz obličja, ko je javni tožitelj porotnike opomnil, naj se ne dado preslepiti od duhovniške obleke in zatrjevanja nedolžnosti od strani zatoženčeve. Trdovratno molčanje obdolženega in naenkratno odpotovanje, to da mu je gotovo dokaz za krivdo obdolženega, dasiravno je začetkom sam dvomil nad njegovo krivdo.
Vsem prisotnikom je skoraj od radovednosti zastala sapa v prsih, ko je sodnik svoj govor končal z besedami: Prosim gospode porotnike, naj nad zatožencem besedo «kriv» in sicer brez polajšalnih okolščin izrečejo, in zahtevam za Pavla Karnerja, do-zdajšnega bolniškega duhovnika pri stolnici sv. Petra v Baltimoru, zaradi tatvine: 10 let prisilne delavnice in oduzemo državljanskih pravic na pet naslednjih let.
Zatekli «oh» se je slišal kakor iz enih ust od čudečih se navzočnikov. Iz sobe za priče pa se je razlegalo tiho in težko pridržano vzdihovanje; prišlo je iz prsi uboge sestre, ki je morala izpovedati, kar je vedela, ali s čutom bridkega gorja. Oh, tudi njena izpoved je prišla kot člen v verigo dokazov, katero je tožnik koval za ubogega mašnika. Patrikovo oko pa je počivalo na visoki postavi Karnerjevi. Ta je sedel s sklenjenimi rokami, glava mu je visela na prsih: podoba
neštevilno svojih vojakov. Vse bi Anglija najbrž rada žrtvovala, samo izguba ugleda-med drugimi narodi jo največ boli. Ona bi morda danes rada dala Burom samostojnost in morda celo Kaplandijo po vrhu, samo da bi rešila svoj ugled, a to je nemogoče. Tudi če bi sedaj premagala Bure, ostala bi jej sramota, da se je ponosna Anglija morala nad dve leti bojevati proti malemu burskemu narodu. — Bojevanje Burov se bo sedaj začelo zopet z novo silo. V Južni Afriki je bila namreč sedaj zima in vsled tega je vladalo pomanjkanje krme. Bojevanje Burov pa potrebuje med vsem vode in krme. Toda neugodna letna doba je sedaj minóla. Padati je začelo deževje in trava zeleneti. Rasti pa je začelo tudi Burom novo upanje.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Za vseučilišče v Ljubljani vlada po
vsem Slovenskem veliko navdušenje. Na Kranjskem so začele že občine, politična društva, bralna društva, posojilna društva pridno pošiljati na Dunaj zahteve za slovensko vseučilišče. Na vprašanje, kako bi naj naša županstva, oziroma društva sestavila zahteve za vseučilišče, podajemo naslednji obrazec: «Visoko c. kr. ministerstvo za uk
in bogočastje! Odbor občine (društva).....
je v svoji seji dne..... izrekel soglasno
prepričanje, da je ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takšno vseučilišče. Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo (društvo). Županstvo (društvo) v..... (Pečat.
Podpisi). Prošnja se naj pošlje našim poslancem, ki jo bodo izročili visoki vladi. Naslov za poslance, ki zadostuje, se glasi: «Blago-rodni gospod N. N., državni poslanec. Dunaj. Državni zbor.» Štajerski Slovenci, pokažimo z mnogobrojnimi prošnjami, da vemo ceniti visoko vrednost vseučilišča za narodno pro-sveto!
Občinski odbor občine Griže sklenil je v svoji seji dne 11. novembra t. 1., da se takoj vloži prošnja za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Ta prošnja odposlala se je takoj državnemu poslancu Berksu. Slovenske občine, posnemajte občino Griže!
Ljubiteljem mladine toplo priporočamo naslednjo knjižico: «Nedolžnim srcem».
tihe, potrpežljive udanosti, žrtva svojih dolž-nostij.
Zastonj si je mladi bankir klical vse okolščine pri smrti svojega očeta v spomin, da bi obdolženje opravičil v svoji vesti. Zakaj vender ni mogel sedaj notranjega glasu umiriti, ki mu je govoril: To je le goljufija in slepota, kar se tu godi, in prazni navidez-nosti se žrtvuje celo človeško življenje. Že je hotel vstati, da bi pokazal svoj dvom na krivdi Karnerjevi; ali v istem trenotku se je vzdignil zagovornik; gospod Karner sam je že opustil upanje na zagovorništvo. Kaj bi mu tudi koristil zagovornik, ko je tudi temu moral vse zamolčati. Zato so zatožencu zagovornika od sodišča samega postavili, in isti je začel sedaj svoj govor: (Dalje sledi.)
Smešničar.
Prijatelj: »Zakaj nisi bil tudi ti v nedeljo v Slovenjem gradcu; lahko bi videl in slišal kako so tu rjuli vodniki tulečih trop: »Heeej«,! »Heeej« ! Vsi smo mislili, da gonijo sejmarji govedo iz sejma domov, a prepričali smo se, da so prišli le za nekaj ur k nam nemški miheljni v cilindrih in škornjih.«
Pesmi s slikami. Zbral Anton Kržič. Založilo društvo «Pripravniški Dom» v Ljubljani. Cena 1 K 20 v. Čisti dobiček je namenjen «Pripravniškemu Domu».
V	Gočovi pri Mariboru se je izvolil županom mož, od katerega pričakujemo, da bo opravljal svoj posel v narodnem, slovenskem duhu. G. »sekreterju« menda ta izvolitev ne bode po volji, a naj se tolaži, da se v bodoče sploh ne bo več ravnalo po njegovi glavi. Narodna odločnost in zavednost se je začela tudi v naši občini vzbujati.
V	Hajdini pri Ptuju so našli pretekli teden v gozdu ob cesti v grmovju žensko truplo, ki je po izpovedbi zdravnikovi ležalo ondi že kakih 6 mesecev. Ker je bilo truplo že močno segnito, se ni moglo dognati, je li to nesreča, ali hudobija ali zločin. Tudi se ne ve, kdo in od kod je dotična ženska.
Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je blagoslovilo ono nedeljo novo šolsko poslopje. Blagoslovil ga je č. g. dekan Jurčič iz Št. Lenarta. Navzoča sta bila domača duhovnika, domače in sosedno učiteljstvo, okrajni nadzornik dr. Bezjak, načelnik kraj-nega šolskega sveta, šolarji in precejšnje število ljudstva. Pri Sv. Benediktu ¡bo odslej petrazredna šola kakor je že pri Sv. Antonu in Lenartu; pri Sv. Rupertu in Juriju pa bo prihodnje leto, pri Sv. Trojici bo mesto tri-, štirirazredna šola.
Sv. Anton v Slov. gor. Dne 12. sept. t. 1. je umrla tukaj blaga žena gosp. Jurija Čeh-a, veleposestnika v Andrencih. Začela je bolehati vsled žalosti, katero ji je povzročila prerana smrt omožene hčerke. Pokojnica je bila vzgledna mati, dobra gospodinja in vrla katoličanke, katera je tudi vzgojila pridne in poštene otroke. Kako priljubljena je bila pri sosedih in znancih, to je pokazal sprevod, ki je bil v nedeljo, 15. sept. Vde-ležilo se ga je črez 500 ljudi, kateri so spremljali pokojnico na zadnjem potu k večnemu počitku. Počivaj v miru, dokler se ne vidimo nad zvezdami.
Od Sv. Barbare pri Mariboru nam poročajo, da ondotno prebivalstvo žaluje za prvim cerkvenim ključarjem, Anton Bela, ki je dne 20. m. m. po 8-dnevni bolezni mirno v Bogu zaspal. Star je bil 59 let. Vse življenje je večinoma deloval za občne potrebe. Bil je nad 12 let župan v Koreni, čez 34 let cerkveni ključar, zvesti ud bralnega društva in iz davnih časov naročnik »Slov. Gosp.« On je bil edini vedno prvi volilec slovenskih poslancev in je spreobrnil marsikaterega polovičarja — nemškutarja, v narodnjaka, katerih tukaj zelo pogrešamo. On je bil eden taistih, ki je skrbel za cerkveno olepšavo o priliki sv. birme, raznih procesij itd. Pri stavb' župnišča je on največ deloval in mu gre velika hvala za njegov trud. Bog mu poplačaj njegovo izvrstno življenje z veseljem v nebesih. Ostavil je ženo s 5 odraslimi otroci.
Vlak skočil s tira. Na progi Celje-Store je 8. t. m. ob 10. uri zvečer skočil s tira tovarni vlak. Skočilo je s tira pet voz in sta se s tem oba železniška tira zaprla. Ob 2. uri po noči se je posrečilo, napraviti levi tir prost. Brzovlaki so imeli radi tega zamudo.
Umrla je dne 31. oktobra t. 1. pri Sv. Tomažu Marjeta Caf, mati gosp. župnika in dekana, v 87. letu svoje starosti. Pri pogrebu na vernih duš dan je bilo 10 veleč, duhovnikov. Blaga mati se priporoča v pobožno molitvo in spomin.
Iz Lepenje vasi pri Mozirju nam pošiljajo cvetočo vijolico in cvetoč zimzelen, ki sta se našla na prostem. Pristavljajo še, da tudi teloh kaže na prisojnih krajih svoje rudeče-bele glavice. To je pač izredno za mesec vernih duš! Martinova gos med cvetjem!
Duhovniške vesti. Umrl je dne 11.
t. m. č. g. Pavel Hrovat, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini. Pogreb je bil danes ob 10. uri predpoldan. Njegovi blagi duši svetila
večna luč! — Provizorjem v Št. Petru v Savinjski dolini je imenovan č. gosp. Jakob Kranjc, ondotni kapelan. — Razpisana je župnija Sv. Petra v S. d. do 24. decembra.
Pri kvartanju umrl. V Studencih pri Mariboru je bila dne 10. t. m. v neki gostilni zbrana družba kvartašev, med njimi tudi 75 letni mizar Steiner. Ravno je dobil Steiner lepe kvarte, in ko si jih vredi, zmage gotov napove: Sto in durhmarš s pik asom! V tem ga zadene kap, zvrnil se je na stran in bil mrtev.
V	Gaberju pri Pilštanju je zgorela kočarju Josipu Belincu štiriletna hčerkica. Na paši je naredil njej in njeni sestri ogenj ter potem odišel delat na njivo. Deklica je prišla preblizu ognja, obleka se je vnela, in deklica je umrla vsled dobljenih opeklin.
V	Selnici ob Dravi se je dne 10. t. m. blagoslovilo novo šolsko poslopje po preč. g. kanoniku in dekanu Jak. Bohincu iz Maribora. V imenu okrajnega šolskega sveta je bil navzoč g. nadzornik dr. Iv. Bezjak.
Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je umrl bivši župan v Št. Lenartu v Slov. goricah v 75 letu svoje dobe. _
Sv. Jurij ob Ščavnici. »Štajerca na-ročuješ in mu dopisuješ!« Ce sedaj komu v naši lari to poveš, poglej prej, po kateri poti boš srečno odnesel pete. G. Al. Slavič je dal, kakor ste že poročali, javno pri cerkvi oznaniti, da gre vsakega tožit, ki mu še kdaj to povč. In zdaj od istega časa vsi Jurijevčani skrbno tiščijo usta skupaj, da se bi jim ja ne ukradla iz ust kaka opomba o zvezi Slaviča in »Štajerca«. Naša iara je sedaj najbolj molčeča na Spodnještajerskem! Toda, gospod urednik, na uho Vam povem, da hodi sedaj neki zlobni duh po fari okoli. In ta zlobni duh šepeče ljudem na ušesa, da ima g. Slavič vendar rad »Štajerca« in njegove nazore. Ta zlobni duh, kako je hudoben!
Iz drugih krajev.
Deželnozborske volitve na Goriškem. Društvo »Sloga« je prijavilo naslednje svoje kandidate, same vrle može: I. V kmečkih občinah, ki bodo volile v četrtek, 5. decembra: 1. za sodne okraje Ttilmin, Bovec, Cerkno, Kobarid: dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja in državni poslanec v Gorici, ter Ernest Klavžar, deželni uradnik v pokoju v Gorici; 2. za sodne okraje: Gorica (okolica), Ajdovščina in-.Kanal: Ivan Berbuč, profesor na c. kr. realki v Gorici, ter Blazij Grča, župnik v Šenflpasu; 3. za sodna okraja: Sežana in Komen: dr. Jos. Abram, odvetnik v Gorici, ter Anton Cerne, posestnik in župan v To-maju. — II. V velikem posestvu, ki bo volilo v sredo, 11. decembra: Anton Jaivončič, veleposestnik in zasebni uradnik v Gorici, Anton Klančič, veleposestnik in župan v Podgori, ter dr. Josip vitez Tonkli, veleposestnik in odvetnik v Gorici. — III. V trgih, ki bodo volili v soboto, 7. decembra, poizvedbe še niso povsem končane. Dosedanje izjave naših somišljenikov se glasijo za dr. Josipa viteza Tonklija. Ako ostanejo tržani pri tem in si izvolijo Tonklija za poslanca, potem ostane eno mesto v velepo-sestvu prazno, za katero objavi društvo provočasno novega kandidata.
Volitve na Hrvatskem je znala vlada voditi tako uzorno, da je madžaronstvo zmagalo na vsej črti. Hrvatska oporba si je priborila le 11. mandatov.
Poroka stoletnega ženina. V Alatri se je te dni oženil notar in mestni svetovalec Alviri po kratkem vdovčevanju, v starosti polnih sto let. Mati »mladega« ženina je doživela 105 let.
Upor kazpjencev. Iz Newyorka poročajo: V Leavenvoodu (Kanzas) se je uprlo 30 kaznjencev v ondotni kaznilnici. Vzeli so paznikom orožje, enega paznika usmrtili in dva ranili ter nato ušli. Konjeništvo je šlo za beguni, enega ubilo in jih več ranilo.
Kadilci, pozor! Miss Jane Vithomore v Chicago je tožila pred tamošnjim sodiščem svojega soproga, ker je prekršil zakonsko navado s tem, da po noči vstaja in kadi. In glejte, sodišče ga je obsodilo na ločitev zakona in na povrnitev sodnih stroškov.
Ameriški zdravniški honorar. Za brezuspešno zdravljenje Mac Kinleya zdravniki, ki so se mudili nekaj dni ob postelji nesrečnega predsednika ameriških združenih držav, niso računali nič manj nego — 100.000 dolarjev.
Darovi naroda italijanskega. O rojstvu princese Jolande je narod v Rimu hotel izraziti svoje navdušenje s tem, da podari novorojenki krasno zibel. Zlatar, ki je izdelal to zibel, pa je tožil v pismu, objavljenem v časopisih, da ne more priti do — denarja, da je prejel le mal znesek tega, kar je imel tirjati, in da ne ve, kdo ga poplača. Stvar je vzbujala veliko nevoljo v najširših krogih in je slednjič, da odpravi to stvar s sveta, kralj sam moral poplačati glavni del stroškov za dar, poklonjen njegovi hčeri »od svobodnega navdušenja Rima.« Sicer pa so vladarji italijanski navajeni temu. Tako je bil n. pr. kralj Humbert prisiljen sam pokriti glavni del stroškov za spomenik, postavljen v Kviri-nalu njegovemu dedu Karlu Albertu »iz javnih zbirk.« Istotako je moral on poplačati račun za javne ljudske veselice, prirejene povodom njegove srebrne poroke.
Eisenkolb in samostani. Vsenemški poslanec Eisenkolb je bil reven dijak. Podpirali so ga v dijaških letih dominikanci, ki so mu dajali hrano in druge potrebščine. V zahvalo, da se je z redovniško podporo izšolal, zabavlja sedaj Eisenkolb samostanom. So pač vsi jednaki poštenjaki hujskači proti duhovnikom, naj se potem v žilah hujskačev pretaka slovenska ali nemška kri.
Kralj Edvard ima raka. Angleški kralj ima raka in pojde v januarju v San Remo zdravit se. Tam se je zaman zdravil tudi nemški cesar Friderik. Edvard bo stanoval v vili Cirio, kjer je ležal tudi Friderik. Tudi angleška kraljica Aleksandra je bolna in sicer bo menda do cela oglušela.
Ropar Musolino. Glasoviti italijanski zločinec Musolino je v rokah oblasti. In giejte ga! Sedaj je napravil dolgo ponižno prošnjo do italijanskega kralja, v kateri prosi za po-miloščenje. V prošnji pravi, da on ni nikogar ubil iz hudobije ali z roparskim namenom, temveč le iz golega maščevanja do onih ljudi, ki so krivi, da je postal to, kar je sedaj. Musolino zaupa popolnoma v milost svojega kralja. Pred dvema letoma je bil še pošten mladenič. Potem pa je bil od strani župana iste vasice, kjer je bival, obdolžen, da je napravil neko hudobijo in obsodili so ga v 18 mesečno ječo. Ko je ljubica Musolinova — ki je bila zaslišana kakor priča — čula, da je nje ljubček obsojen, zgrudila se je v sodni dvorani na tla in bila je mrtva na licu mesta. Zadela jo je kap. Ko je Musolino svojo strastno ljubljeno devojko videl mrtvo, zgrozil se je in prisegel smrt vsem onim, ki so ga — kakor je trdil — po krivem dolžili hudodelstva. In res je na grozen način spolnjeval storjeno obljubo. Malo časa potem, k^> je bil obsojen v 18-mesečno ječo, je pobegnil iz iste. In bila je resnica, da je bil po nedolžnem obsojen, kajti pozneje se je pojasnilo, kdo je kriv istega zločina, radi katerega je bil Musolino obdolžen. A bilo je prepozno, ker Musolino se je že maščeval na županu; tega so namreč našli nekega jutra nekje blizu njegove vasi — ustreljenega. Potem je Musolino ubil vsakogar, ki se mu je hotel staviti na pot. In tako so neki zlobni ljudje iz poštenega in delavnega mladeniča naredili največjega tolovaja v Evropi. — Rimski listi poročajo, da je lov na Musolina stal italijansko vlado okolo en milijon lir.
Društvene zadeve.
Športno društvo Maribor. V soboto dne 16. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer se
vrši v Narodnem domu občni zbor »Športnega društva Maribor« se sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev predsednika in novega odbora. 4. Slučajnost. — Udje Športnega društva se opozarjajo, da se mnogo-, brojno udeležijo zborovanja.
Slovensko politično društvo v Mariboru bi moralo imeti dne 13. t. m. občni zbor, a ga ni imelo, ker je bilo premalo udov navzočih. Zbor se skliče še enkrat v mesecu decembru.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru je
daroval g. dr. Franjo Rosina 10 K namesto venca na grob g. kontrolorja J. Ivančiča v Ljutomeru. Nadalje so darovali gg. profesor Zidanšek 20 K, dekan Gaberc 100 K, Za-fošnik iz Cirkovec eno vrečo krompirja, župnik Zmazek 250 K, kapelan Muršič 2 K, Tomaž Ješovnik 2 K, prof. Koprivšek 10 K, tamburaški zbor v Vuhredu 20 K, profesor Vreže 20 K, neimenovan 2 K, župnik Šelih 10 K, kanonik Hajšek 10 K, neimenovan 5 K, kaplan Vozlič 15 K. Hvala! Nujno prosimo rodoljube, da podpirajo dijaško kuhinjo z mnogimi darovi. Spominjajte se naše mladine ob vsaki priliki.
v
Cč. gg. adoratores v lavant. škofiji naj svoje «libellos adorationis» zanaprej pošiljajo sedajnemu špiritualu v Maribor.
Občni zbor „Narodne čitalnice v Celju" vrši se dne 22. novembra 1901 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Anton Foersterjeve „Cecilije" je pošel sedaj tudi drugi del in se torej ne more več naročevati. Družba sv. Mohorja bo priskrbela pa ponatisek tudi tega dela, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek drugega dela ujemal s ponatiskom prvega. — Ponatis «Cecilije I. del» pa je zdaj dobiti v družbeni tiskarni. Najboljše je, da se pri naročilih pošlje denar takoj z naročilom. Kdor je to knjigo naročil, a denarja še ni poslal, naj to stori sedaj, in se mu potem takoj dopošlje. «Cecilije I. del» velja: za ude broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin., v polusnje 2 kroni. Za ne ude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 kroni 20 vin., v polusnje 2 kroni 40 vin. Poštnine je za posamezne pošiljatve plačati 30 vinarjev.
V Konjicah ima tamošnje «Katol. pol. društvo» v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri pop. izvanreden občen zbor. Prijatelji, kakor udje tega društva, so prav prijazno povabljeni na zbor! — Poročal bo g. državni poslanec Žičkar.	Odbor.
Pevsko društvo Braslovče priredi 24. t. m. v nedeljo popoldan ob 3. uri v gostilni gospoda Vinko Brišnik-a svoj XI. občni zbor. Spored: 1. Pozdrav; 2. Poročilo tajnika in blagajnika; 3. Vpisovanje novih udov; 4. Volitev odbora; 5. Razni nasveti. Kar se tiče 3. točke v sporedu, zaradi vpisovanja novih udov, naj bi vsakdo, ki ima pevske zmožnosti, smatral za sveto svojo narodno dolžnost, biti član našega društva. Živa zavest te narodne dolžnosti mora vsakemu vzbuditi goreče navdušenje za stvar in pravo veselje do požrtvovalnega truda. — Po sporedu petje moškega in mešanega zbora in prosta zabava.
Bralno društvo v Tinjah bode imelo v nedeljo dne 24. novembra svoje glavno zborovanje. Vspored: 1. Poročilo o delovanju društva; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Nasveti. — Po zborovanju prosta zabava.
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. priredi bralno društvo občni zbor in veliko poučno veselico s petjem, govorom in gledališkimi igrami. Igralo se bo: Vošnjakova: «Ne vdajiro se!» m «Sv. Neža» in če bodo le mogli, igrali bodo še posebej naši vrli mladeniči prelepo igro «Sanje». Slavnostni govor pa bo govoril slavni govornik in veliki prijatelj slovenskih mladeničev gosp. kaplan Gomilšek, sedaj pri Sv. Barbari. Gledališki oder se dela nov, igralci že znajo svoje
Priloga „Slovenskemn Gospodarju^št. 46.
Slovenščina ali nemščina?
Največja zaslepljenost naših nemčurjev in žalibog tudi nekaterih Slovencev je ta, da si mislijo, le v nemščini je zveličanje. Mislijo si, če le zna nemščino, potem ima že vsega dovolj. A tega ne vidijo ali nočejo videti, da imajo Nemci ravno toliko ubogih ljudi, kakor jih imajo Slovenci. Ko bi nemščina sama toliko osrečevala, tedaj bi morali Nemci sami bogataši biti. No, temu pa ni tako! Sicer pa nam ni treba tako daleč gledati, koliko nam nemščina koristi, o tem se lahko doma prepričamo. V vsakem kraju se nahajajo kmetje, rokodelci itd., kateri so zmožni nemščine, kateri so pa velikokrat slabši gospodarji od onih, ki nemščine niso zmožni. To vse dokazuje, da od nemščine same niti najmanjšega dobička pričakovati ni. Dobiček nam prinaša le strokovna izobrazba, to je, če se kdo za svoj stan dobro in temeljito izobrazi. Za to izobrazbo nam pa nemščina le vedno škoduje. V vseh naših strokovnih šolah se namreč šopiri nemščina. Za to se mora dandanes deček, ki se hoče strokovno izobraziti, leta in leta z nemščino ubijati, predno pride do pouka, s katerim bi moral pravzaprav že od začetka začeti. Na ta način jih večinoma veselje do učenja zgubi, predno se začne pravi pouk. Je že prav, mi se hočemo tudi nemščine priučiti, ker s tem nadkriljujemo Nemce, toda nemški pouk mora biti tako urejen, da se vsak nemščine počasi zraven strokovnih predmetov z lahkoto nauči. Učni jezik pa mora biti povsod slovenski.
Češki narod je najbolj bogat v Avstriji, in zakaj? Ker ima primerno največ strokovnih šol urejenih v svojem jeziku; nam pa tega manjka, za to se dogaja, da še sedaj naš denar odnašajo ptujci.
Čehi bodo tudi letos dobili od države celo vrsto strokovnih šol. Kaj pa je z nami, bodo li nam naši poslanci vsaj eno slovensko kmetijsko, obrtno ali trgovsko šolo za Spodnjo Štajersko pridobili? Take šole so nam štajerskim Slovencom tako potrebne, kakor ribi voda. Toraj ne nemščina, temveč le strokovne šole s slovenskim učnim jezikom nam bodo gmnotno pomagale. Zato pa našim poslancem na srce polagamo, da nam kmalu vsaj eno strokovnih šol pridobijo.
Dopisi.
Sv. Vid niže Ptuja: (Občinske stvari.) Malokedaj, ali lepše rečeno, nikdar se od nas nič ne sliši v vašem cenj. listu. Zato pa vam danes naznanjam, kaj da z nami tukaj dela naš gospod občinski predstojnik Schoschteritsch. V nedeljo, dne 26. oktobra je bilo pri cerkvi oznanjeno, da je odložil dosedanji mrtvaški ogleda svojo službo, in da se je na to mesto postavil gospod Jakob Ilovšek v Sv. Vidu, in da se mora zanaprej plačati za vsak pregled 2 K.
Dosedaj se je pobiralo samo eno krono, od sedaj naenkrat pa se bo moralo dajati po dve kroni. To zvišanje bo jako hudo zadelo uboge farane, posebno pa viničarje. Ali g. Šošterič, vi nič ne premislite, da ubogi ne more toliko plačati, posebno v sedanjih slabih časih. Saj bi se lahko namestil tudi cenejši ogleda, saj bi mnogi tudi sposobni možje radi to službo prevzeli. Z.ato pa, predragi davkoplačevalci občine Pobreš, občinske volitve imate pred vratmi, sveta vaša dolžnost naj bode, da si pridobite drugega predstojnika, ki bo imel srce za ubogega trpina, in kateri bode zastopal vaše koristi. Pri zadnjih volitvah ste pokazali, da ste junaki, torej tudi sedaj na noge. Daj vam Bog srečo!	Večkmetov.
Iz Slovenskih goric. (Premišljevanje.) Dne 5. oktobra t. 1. je ptujski advokat Ambrožič na vsenemškem shodu v Mariboru izrekel te-le besede: »Dobrega nemškega duha je slovenski pisan »Štajerc«. Slovenski kmet, ali si res slep, da ne vidiš, kaj je v teh besedah ? Kratko pomenijo te besede: »Štajerc« deluje za Nemce proti
Slovencem v škodo Slovencem. Glej! In na ravno tistem shodu so sklenili Nemci na vse kriplje delati na to, da se pokupujejo slovenska posestva na slovenskem Štajerskem ter se na njih naselijo Nemci. Slovenski kmet, ali ti ni ljuba in draga domača gruda, domača zemlja, očetova hiša? Ali je to tvoj prijatelj, ki te hoče pognati iz rodne zemlje, čez domači prag? Tudi so sklenili Nemci takrat, da se morajo vse ljudske šole ponem-čiti. Slovenski kmet, oče, mati! Ali niso vaši ljubi otroci vaš največji, najdražji zaklad? Glejte, in ta najdražji zaklad, vaše otroke, vam hočejo Nemci potujčiti v nemških šolah, oslabiti v njih srcih sveto vero, ki ste jo vi njim prvi zasadili v nežna srca, da se bodo potem sramovali svete katoliške vere — pa tudi vas! Ali so taki ljudje vaši prijatelji? In glejte, zastopnik teh ljudij in izvrševalec njihovih sklepov je ravno »Štajerc«. Kdo so namreč ti ljudje, ki so take sklepe delali? Ali jih ne poznate? Ptujski pek Ornik, ptujski advokat Ambrožič itd. Ti so imeli na tistem shodu prvo besedo. To so pa največji prijatelji »Štajerca«! Ali še zdaj ne spoznaš »Štajerca«, volka v ovčji obleki ? Kako dolgo še, slovenski kmet, boš redil gada na svojih prsih? Tako dolgo, da te bo smrtno piknil! Takrat boš spoznal, a prepozno!
Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Klic do naših rodoljubov) Cenjeni toma-ževski rodoljubi, ustanovite nam zopet bralno društvo! Eelo veselo je slišati, kako se prebujajo naši slovenski mladeniči, posebno po Slovenskih goricah, le pri nas je vse tiho. Kaj je temu krivo?yGotovo to, ker nimamo bralnega društva, če pogledamo okrog, je gotovo tam največ zavednosti med mladino, kjer so bralna društva zelo razvita. Skoro vse večje župnije v Slovenskih goricah imajo bralna društva, le mi smo v tem oziru tako brezbrižni, da ne zastopimo z združenimi močmi pota »ptujskemu kresalu«, ki tudi v našem kraju trobi svoj evangelij. Bes, da je že bralno društvo bilo, pa je zaspalo. Ali naj nas to potem odvrne od narodnega .dela? Ne, posebno sedaj ne, ko hočejo naši sovražniki, kakor so izjavili v Mariboru in Badgoni, vse svoje sile napeti, da potujčijo nas. Sedaj bodo bralna društva (pa mislim delavna bralna društva, a ne dremajoča) močni stebri, ki bodo na vso moč ovirali delovanje nasprotnikov slovenskih. Tudi mi si postavimo tak steber! Kam bomo prišli, ako se bodo brezverni časniki pri nas tako množili kakor sedaj. Bes je še dobrih časnikov dosti, pa kaj, ker vsak slabega raje v roko prime kakor dobrega. Drugodi kličejo mladeniči: mi gremo naprej. Ali tudi mi Tomaževčani gremo naprej, ali bomo še le kedaj začeli za drugimi iti ? Novo stoletje je, nastopimo že v začetku pot slovenske zavednosti in potem gotovo ne bomo zaostali. Naj se vendar še pred novim letom ustanovi koristno bralno društvo, to bode že lepo dejanje naše zavednosti! Bodoljubi naši, naprej! Z združenimi močmi! Tega hrepeneče pričakuje
Tomaževski mladenič.
Iz Kaniže pri Ptnju. (Kdo je urednik «Štajerca»?) «Štajerc» se je bahal, da je bil njegov urednik na shodu Nemcev v Mariboru, da je tam slovenske kmete branil, ko jih je poslanec mesta Ptuj, dr. Wolfhard baje v svojem govoru napadal. Zakaj pa g. Ornik ni storil svoje dolžnosti kot predsednik zbora? Ker je kot odgovorni urednik tiskan na «Štajercu» Josip Pauko, hotel sem izvedeti, kdo je ta mož in če je res bil na nemškem shodu v Mariboru. Iskal sem zastonj. Beklo se mi je, da Josip Pauko ni urednik, da za to niti ni zmožen; da Pauko list le raznaša, urednik pa da je neki plemeniti Kalhberg! Sedaj pa sem bil radoveden, kdo da je ta «plemeniti gospod». Beklo se mi je, da to ni niti kmet, niti pek, ampak da je penzijoniran c. kr. poštni uradnik, kateri je prišel v Ptuj, da izdaja in ureduje «Pettauer Zeitung», da mož niti slovenski ne zna. Penzijoniran
uradnik pa je res velika dobrota za kmeta! Koliko neki stanejo državo vsako leto razni penzijonisti ? Če je uradnik ali vojak za delo nezmožen, gre v pokoj in dobiva pokojnino od države. Naj mu bode! Vprašamo pa, ali je «plemenit a S Kalhberg» potreben pokojnine, ko je vendar še zmožen delati? Da je za delo sposoben, je najbolji dokaz to, da v Ptuju izdaja in ureduje dva časnika! Kak dobrotnik kmeta je tedaj penzijonist Kalhberg? Če so vsi penzijonisti v naši državi dobrotniki kmeta, potem je tudi on, sicer pa ne.
Cirkovce na Dravskem polju. (Drznost nasprotnikov.) «Štajerc» ali giftna krota iz Ptuja se šopiri v svoji številki z dne 3. novembra, da so dobile Cirkovce na Dravskem polju poštni nabiralnik z zaklenjeno poštno torbo ter pravi, da ne bodejo mogli več nasprotniki «Štajerca» iz poštne torbe krasti, kakor so ga dozdaj. Naj nam pa to revče pove, kedaj je že kdo to zamazano cunjo iz poštne torbe ukral, ker pošten človek si še namreč s tem listom noče svojih rok umazati, ne pa da bi ga še hodil krast iz torbe. Bes je, da je še nekaj zaslepljenih, ki še ne poznajo «volka v ovčji obleki», pa sčasom bodo že tudi spoznali namen te giftne krote. Dalje se repenči dopisun, da bodo dobile Cirkovce žandarsko postajo s štirimi orožniki. Dobro, a mi želimo, da bi pazili na to giftno kroto, da bi ne lazila po Dravskem polju in s svojimi priliznjenimi besedami vabila ubogega kmeta na lim. — Saj že pregovor pravi: «Poznaš mačko, ki od spredaj liže, odzadaj pa praska», ta mačka je pred časom rojeni «Nebodigatreba». Priporočil bodem tega kosmatinca tudi Brivcu v Trst, naj ga malo obrije njegovih grdih kosmatin. Dopisniku onega dopisa pa rečem, da ako bi samo «Štajerčevi» pristaši k njemu zahajali, bi mu že davno bilo odklenkalo, kakor bo sčasoma «Štajercu». Bog daj norcem pamet, «Štajercu» pa srečen rakov pot!
Girkovški fant.
Iz Družmirja pri Šoštanju. (Kaj čitamo?) Cenjeni «Slov. Gospodar», blagovoli natisniti med svoje cenjene dopise tudi iz naše vasi par vrstic. Z veseljem pričakujemo vsaki teden tvojega prihoda, ker iz tebe izvemo vsakokrat raznih novic in dopisov iz vseh mogočih krajev. Le iz Družmirja se redko ali celo nič ne čita v tvojem listu. In kaj je temu krivo, premišljujem že dalje časa. Menda nič drugega, nego da ima Druž-mirje premalo naročnikov na «Slov. Gospodar». Vendar pa Družmirčani tudi radi čitajo časnike, to je resnica. Pa kakšne, moram še tudi povedati! Ej, kakšne? Seveda «Štajerca». Ker je bilo letos bolj deževno in mokro vreme, utihotapila se je ptujska giftna krota skoro po celi vasi, kjer pridno opravlja svoj Ju-dežev posel. Našel se je celo človek, ki gre od hiše do hiše, rekoč: Prijatelji, prebirajmo «Štajerca», kajti vsi smo Štajerci in list, kateri se je rodil v Ptuji, je naša luč (Ha-ha!) Da, le verujte njemu in hodite za njegovo lučjo, pripeljala vas bode v temni noči v gozd, kjer bode pred brezinom ugasnila, in vi boste drug za drugim telebnili v prepad. Sosedje, dajmo slovo ob novem letu listu nemških kramarjev in advokatov ter si naročimo liste, kateri so pravi prijatelji slovenskega kmeta!
Iz konjiškega okraja. (Lažnjivost «S loven s k. Naroda»). V zadnji številki je pojasnil «Slov. Gospodar», kako nesramno je napadal «Slov. Narod» poslanca Zičkarja. V dotični številki trdi «Slovenski Narod», da je naša duhovščina vsilila ljudem Žičkarja za poslanca. Kako iz trte izvita je ta trditev, naj pojasnuje sledeče. V Konjicah se je vršila 3. januarja 1901, kakor tudi drugod na Štajerskem, volitev poslanca za V. volilno skupino. Zbralo se je k volitvi v Konjicah 44 volilnih mož; med njimi ni bilo niti jednega duhovnika ne. Od teh 44 glasov je dobil g. Žičkar 31 glasov, g. Hribar 4 glase, Visenjak 1 glas in Čobal 8 glasov. Sodite zdaj sami: ali je bilo sploh mogoče, da bi bili duhovniki onim eden in tri-
deseterim volilnim možem vsilili Zičkarja za poslanca, ko niti eden duhovnik zraven ni bil. Ali ne smeši «Slov. Narod» s svojimi neumnimi trditvami samega sebe?
Slov. Gradec. (Blagoslovljenje nemške šole.) Naši hajlovci so še vsi hripavi od zadnje nedelje, ko se je blagoslovila slovenjegraška ponemčevalnica. Toliko praske in kričanja v naši dolini že dolgo ni bilo. Pa čeprav je največja zmožnost naših hajlovcev ne v glavi ampak v krepkih plu-čah, vendar sami bi ne mogli napolniti naše doline s svojim vriskom. Zato so si naročili iz vseh štirih vetrov sveta pomagače. Dobro znamenje je, da naši Nemci ne morejo sami narediti nobene večje slavnosti, ker jih je premalo, ampak morajo za vsaki slučaj v druge kraje iti na posodo prosit. V Slovenji-gradec so prišli ob tej priliki tudi isti gospod, o katerem je dolgouhi »Štajerc« trdil, da so na shodu v Mariboru rekli, da »slovenski kmet ni pošten.« Iz tega se razvidi, kaki prijatelji slovenskega kmeta so bili zadnjo nedeljo v Slov. gradcu vkup zbrani.
O nalogi nemške šole se je veliko govorilo. Kot glavni namen nemške šole se je naglašalo, da mora otroke v nemškem duhu vzgojevati. Prvo torej ni, da se otroci mnogo naučijo in dobro vzgojijo, ampakj da postanejo zagrizeni Nemci in nemškutarji. Stariši, pred tako šolo pozor!
Cerkvene zadeve.
Prvi mučeniki 20. stoletja. Misijonski časnik «The Annals o! the Propagation of the Fait» piše: «Prvič v tem stoletju se je prelivala krščanska kri zaradi sv. vere v provinciji Maranhao, meječi ob provinciji Amazon in Para v Braziliji. V gorenjem Alegru več milj od Bara du Corda so sezidali nekateri italijanski kapucini, duhovniki in bratje, priprost samostan in šolo za spreobrnitev in vzgojo indijanskih otrok. Misijonarji so se preživljali z obdelovanjem polja in živeli v najlepšem miru z divjaki - rudečekožci, tudi so že krstili več odraščenih Indijancev. Kar se je nezaupnost polastila divjakov. Nekateri izmed njih so razstrosili lažnjivo vest, da menihi le zato vzgajajo indijanske otroke, da jih pozneje prodajajo v tuje dežele. To je razburilo Indijance do skrajnosti. Tolpe divjakov so oborožene z noži in puškami, naskočile cerkev in samostan in neusmiljeno pomorile misijonarje in katekumene. Potem so krvoločneži zažgali gospodarska poslopja in napadli hiše in kmetije krščanskih Indijancev. Pomorili so cele družine. Andrej Karol de Oliveira, v čegar hiši je bilo zbranih 28 kristijanov, je težko ranjen pribežal v Barra in prinesel žalostno poročilo, da so na naj-fe-ozovitejši način umorili njegovo ženo in otioke in vse, ki so bili v njegovi hiši. Kakor hitro so oblasti zvedele o tem mesarskem klanju, so takoj odposlale oddelek vojakov pod poveljništvom kapitana Tomaža Vierra Passos na lice mesta. Dospevšim v Alto Alegre, se je pokazal grozovit prizor. Cerkev, samostan in šola so bili nastlani z mrliči, mlake krvi so bile videti povsod in divji In-dijani so ropali in onečastovali mrtva trupla krščanskih mučenikov. Kapitan Passos je takoj ukazal streljati na divjake, a v istem tre-notku je pridrla iz gozda množica oboroženih Indijancev. Začel se je boj, a poveljnik Passos je takoj spoznal, da se ne more ustavljati veliko močnejšemu sovražniku in se je umaknil nazaj. V petih minutah so bili štirje njegovi vojaki ubiti in enajst ranjenih. Napad na cerkev so pripravili divjaki s satansko zlob-nostjo. Izvršili so ga v času, ko se je darovala sveta maša, in sicer v najsvetejšem trenutku, pri povzdigovanju. Nihče ni slutil nevarnosti, ko so se vsule kroglje kakor toča na uboge kristjane klečeče pred oltarjem. Kapitan Passos ceni število umorjenih kristjanov na dvesto.	«Slov. List».
Cerkev Matere Milosti v Maribora. Kako je kaj z našo Marijino cerkvijo v Ma-
riboru? Ali še obstoji Marijina družba za zidanje cerkve in še prinašajo družniki svoje milodare za cerkev Matere Milosti ? Tako nas povprašujejo naši dobrotniki od mnogih strani. Odgovorimo, da kmalu naročimo novi oltar in novi krasni prestol za čudodelno podobo Matere Milosti, ki bodeta primerna mogočni stavbi in slikariji cele cerkve. Ker so nekateri družniki zaostali se svojimi milodari, ki znašajo blizo 120.000 K in še smo vrhu tega zmiraj dolžni 80.000 K, nam še ni bilo mogoče naročiti novega oltarja in prestola za čudodelno podobo. Prosimo tedaj naše druž-nike in dobrotnike, naj zopet začnejo, ko to preberejo; saj se njim ni treba ozirati na izostale milodare v pretečenih letih! Zadovoljni smo, če nas le zanaprej ne pozabijo in ne zapustijo. Nove družnike še vedno radi sprejemamo. — Frančiškanski samostan v Mariboru, 6. novembra 1901. P. Filip Benicij Pere, gvardijan. P. Kalist Heric, župni upravitelj in predsednik Marijine družbe.
Cven pri Ljutomeru. Naša cerkev v Ljutomeru, katera je bila letošnje leto vsled požara hudo poškodovana, je spet prenovljena. Slikar Horvat iz Gornje Radgone je res opravil svoje delo čedno in prav okusno, za kar mu izrekamo tukaj našo pohvalo. Edino kar še nam manjka, so orgije, kjer se je požar vnel in potem tudi drugo cerkveno spravo poprijel in deloma vničil. Pričakujemo da bodo orgije, katere so novo naročene, odgovarjale po svoji zvočnosti, natančnosti in prijetnosti glasov terjatvam našega časa.
Gospodarske stvari.
(PiSe Ivan Vuk.)
Razloček med svežim in starim gnojem. Ako gnoj dalje časa leži, izpremeni se močno. Prej slamnati gnoj postane sčasoma droben in masten. V svežem gnoju se še dobro pozna stelja, pozneje pa segnije vse skupaj v črno, špehasto tvarino. Pri tem se množina gnoja zmanjša; iz velikega kupa postane majhen kup gnoja. V kupu ležoč gnoj segnije s pomočjo zraka (kisika), toplote in vlažnosti. Pri tem razkroju se razvijajo poglavitne snovi: ogljikova kislina, ubežljivi amonijak in samočisti dušik; vse te snovi uhajajo v zrak, in sicer v toliko večji množini, kolikor slabše ravnamo z gnojem. Veliko samočistega dušika se napravlja posebno v tistem gnoju, kateri gnije v preveliki moči, kar vidimo največ pri nas. Z dušikom se izgubi najdragocenejša snov iz gnoja. Prestar gnoj je malo vreden, ker je pust in prazen na redilnih snoveh. Ravnokar izkidan gnoj je pa preveč slamnast, nekako presurov za rabo. Od 100 kg svežega gnoja dobimo komaj polovico mastnega ali špehastega gnoja.
Kako je v obče ravnati s hlevskim gnojem? S hlevskim gnojem moramo tako ravnati, da se blato in scalnica dobro pomešata s steljo in da se gnoja čisto nič ne izgubi. Posebno lahko se nam izgubi dragocena gnojnica in pa ubežljive snovi, kakor n. pr. amonijak, samočisti dušik, tedaj tiste snovi, ki nastajajo pri gnitju, in katere so najvažnejše v gnoju, ker se po njih ravna vsa vrednost gnoja. — Pri tej priliki lahko rečem, da je hlevski gnoj ravno to za rastlino, kar seno za živino. Dobro posušeno sladko seno tekne vsaki živini, po dežu izprano in pokvarjeno pa ni dosti prida. Ravno to velja za hlevski gnoj. Dobro napravljen gnoj izda veliko, dočim ni dosti pomagano z gnojem, katerega je dež izpral, solnce pre-pekalo itd. V nobeni stvari ne grešijo naši gospodarji toliko, kakor pri gnoju, ker ga puščajo še sploh v nemar. Kamorkoli grem, povsod vidim, da se gnoj pušča v kupčkih, kakor se je zmetal na gnojišče in da se gnojnica odtega po potih in cestah, da človek skoraj iti ne more. Ker je scalnica posebno bogata na dušiku, je zaradi tega zelo važno gnojilo za rastline. Gnojilnica je pa še več vredna, ker ima v sebi tudi vse tiste snovi iz gnoja, katere je v sebi raztopila. Velika
škoda in napaka je tedaj, če gospodarji kupujejo razna gnojila, gnojnico pa puščajo odtekati z gnojišča. To je pač potrata v gospodarstvu, da je ni najti jednake. Zalibog, da naši gospodarji še sedaj tega ne izprevidijo, in da hodijo v veliko škodo še vedno po potu starokopitnosti. Ako se še jim tako prigovarja in dokazuje, vse nič ne pomaga. Odgovor je vedno eden in isti: «Moj oče in dedek sta tako delala pa sta tudi gnojila, pa še bom jaz.» Radoveden sem, ali bo veljal zmiraj ta izgovor.
Sestava hlevskega gnoja. Hlevski gnoj obstoji iz blata, scalnice in stelje. Blato je bogato na fosforovi kislini, scalnica pa na dušiku in kaliju. Iz tega lahko vidimo, da dobimo le tedaj najboljši gnoj, ako mešamo blato s scalnico. Cim boljša je krma, katero dajemo živini, tem boljši je tudi gnoj. Slama in sploh premalo tečna krma daje slab gnoj.
Vrednost gnoja se ravna tudi po s tel j i. Steljo rabimo v prvi vrsti za to, da imajo živali snažno, suho in gorko ležišče, potrebujemo jo pa tudi za to, da se z njo pomeša gnoj in tako zlajša vso nadaljno ravnanje z gnojem. S steljo zboljšamo gnoj in povečamo njegovo množino. Važna je stelja tudi za to, ker vpije gnojnico in pomaga, da gnoj prehitro ne gnije.
Najboljša stelja je slama; ona popije največ gnojnice in daje gnoj, ki najbolje rahlja težko zemljo. Slami podobno steljo daje močvirna trava. Listje je že nekoliko slabejše za nasteljo; kjer se pridela malo slame in še se ta porabi za krmo, škopo itd., tam so gospodarji prisiljeni, rabiti za nastil listje in druge stvari. Praprot je tudi dobra Zdrobljena šota — šotni drobiš — je prav dobra nastelja. Žaganje ni dosti prida, ker je trdo in se ne napije z gnojnico; zaradi tega tudi počasi gnije. Tudi mah ni dosti prida. Smrečje, brinje daje tudi slabo steljo, ki je porabna za težko zemljo. Nekateri porabijo za nastil tudi posušeni plevel; proti taki porabi ugovarjam, ker se s plevelnim gnojem «vedoma» seje plevel po njivah. V plevelu je najti več ali manj kaljivega semena, ki se z gnojem vred raztrosi po njivah. Cim boljša je stelja, temveč je vreden tudi gnoj.
V desetih meterskih centih gnoja nahajamo približno sledeče množine najvažnejših redilnih snovij: 4 2 kg dušika, 19 kg los-forove kisline in 5 kg kalija.
Redilne snovi so v gnoju deloma težko raztopne, tako da jih rastline ne morejo takoj porabiti. Zaraditega tudi vidimo, da izda hlevski gnoj za več let. Posebno ugodno vpliva hlevski gnoj tudi zaradi tega na rodovitnost zemlje, ker se napravlja iz njega črna prst, katera dobrodejno pomaga, da se težka zemlja rahlja, lažje ogreva i. t. d.
Koliko se izvozi vina iz Italije v Avstro-Ogrsko. Po izkazu uradne statistike se je 1. 1898 iz Italije izpeljalo vina skupno 2 46 milijonov hektolitrov, a leta 1899 2 38 milijonov. Od izpeljanega vina je lani prišlo v Avstro-Ogersko 123 milijonov hektolitrov, v osrednjo in južno Ameriko 0 312, v Švico 0 311 in v Nemčijo 0 240 milijonov hektolitrov. Še več je dohajalo v našo monarhijo italijanskega vina primeroma lansko leto. Kajti 1. 1899 se je vpeljalo do konca meseca sept. 844.337, a lani 956.585 hektolitrov. Skupno se je lani do novembra v Avstro-Ogersko pripeljalo vina v sodih 977.377 hektolitrov, torej komaj 21.000 hektolitrov več kot samo iz Italije. Teh podatkov so lahko veseli žejni pivci, a žalostni posestniki domačih vinogradov, kateri morajo poleg visokih davkov drago plačevati delavce. Zdaj imamo zopet trgatev, in s skrbjo gledajo naši vinogradniki v bodočnost, če jim bo zopet toliko škode naredila tuja konkurenca. Zadnji čas je, da si s pravično trgovsko pogodbo varuje domači pridelek. Po »Slovencu«.
uloge, govornik nam je zagotovljen, torej le pridi tako zaželjeni dan 24. november! Ker je ta dan namenjen zlasti za mladeniče, uljudno vabijo že sedaj vse bližnje in daljne tovariše k slavnosti benedikt. mladeniči.
Griže. Dne 17. novembra 1901, popoldan ob 3. uri, vrši se redni občni zbor kmečkega bralnega društva v Grižah v društvenih prostorih. — Spored: 1. pozdrav,
2.	poučljivi govori o kmetijstvu sploh,
3.	pobiranje letnine in vpis novih udov,
4.	sprememba pravil društva, 5. predlogi in
nasveti. — K obilni udeležbi prijazno vabi odbor.
Bralno društvo v Podvincih pri Ptuji priredi veselico v nedeljo, dne 17. novembra popoldne ob 3. uri v gostilni gosp. Vojskovi. Vspored: gospodarstveni pogovori, igra, srečolov itd. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
Loterijske številke
Gradec 6. nov. 1901.; 42, 12, 56, 88, 50 Dunaj »	» 30, 54, 12, 42, 14
Listnica uredništva. Laški trg. To so obitelj-ske, ne pa politične stvari, in obiteljske stvari nas nič ne brigajo. Navrh pa še bi nas Vaš dopis spravil v kajho, po kateri pa nikakor ne koprnimo! — Iz Mozirja imamo še več gradiva, katerega pa nam ni pisal tamošnji gospod kapelan, kakor bi se mislilo. Počakali bomo, če bodo utihnili nasprotniki! — Dopisniku iz Cerja. Gospodu bi gotovo ne bilo ljubo, če to priobčimo.
Foulard-svila 65 kr. do 3 gld. 35 kr. meter za bluze in celo obleko, kakor tudi Hennebergova svila črna, bela in barvana od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. m. Pošilja se vsakemu poštnine in carine prosto na dom. Vzroci obratno. Pisemska poštnina v Švico je podvojena. G. Henneberg, tovarna z svilo (c. kr. dvorni zalegatelj) Ziiruch.	37 17—4
Vsaka beseda
stane 2 v.
Najmanja objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda l
stane 2 v. [j
j Večkr. objava I I ji po dogovoru. [ ]
ajjnj-irn ra ¡m jza^gj

Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Hiša v Studencih z vrtom, vodnjakom in kletjo, blizu sv. Jožefa, se takoj proda. Naslov pri upravništvu. 484 10—6
Letošnje vino iz Slov. goric, domačega pridelka, se proda. Belo vino liter 18 kr., belo izabelo liter 12 kr., malo rudeče izabelo liter 11 kr. Kdor želi manj kot jeden polovnjak, naj pošlje posodo. Janez Šuen, posestnik v Gaberniku, Jur-šinci pri Ptuju.	555 2—1
V najem se da.
Prodajalnica s krčmo vred pri farni cerkvi v Mariborski okolici se da v najem. Prevzeti je blaga za okoli 1000 K. Oglasila na: „Rožmarin", poste restante Maribor.	561 2—1
Proste službe.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante."	222
Vrtnar ali oskrbnik želi nastopiti službo ob novem letu ali pa na spomlad. Glasom spričevala je vinorejsko šolo dovršil z dobrim uspehom in je praktično izurjen v nasajenju amerikanskih trt. Naslov pove upravništvo. 550 2—1
Cerkveno predstojništvo male
župnije brez orgljavca in cerkvenika išče pametnega naslednika. — Kje'? pove upravništvo.	552 1—2
Priporočilo. Kdor hoče pri cerkvi in zvoniku imeti dobro, trpeče, solidno in po nizki ceni kleparsko delo napravljeno, naj vzame gosp. Janeza Skoberue, kleparja v Celji za tako delo in bode zadovoljen. Na Prevoiji je tako delo v občno zado-voljnost faranov zgotovil. — Jurij Vtičar, župnik._549 2—1
Čevljarskega učenca sprejme Franc Narath, čevljarski mojster v Mariboru, koroške ul. št. 9. 542 3—2 Orgljarska in cerkov. služba
se takoj odda v Stranicah pri Konjicah. 553 3—1
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Zahvala in priporočilo.
Podpisana sva bila zavarovala svoja poslopja zoper požar pri banki „Slaviji" v Pragi po njenem glavnem zastopniku gosp. Ivanu Likarju v Celju. — Ker sva pogorela in nama je banka „Slavija" po g. Likarju v Celju vso škodo do zadnjega krajcarja tako hitro in pošteno izplačala, da sva s tem popolnoma zadovoljna, -se za to lepo zahvaliva in banko „Slavijo" ter g. Likarja v Celju vsakemu za zavarovanje poslopja posebno priporočava. 558 (1—l)
Gregor in Marija Petrovič po domače pri Petrču, posestnika v Drešinjivasi pri Celju, občina Petrovče.
Zahvala.
Za mnogobrojno izkazano nam sočutje in tolažbo ob prebridki zgubi predragega nam očeta, oziroma brata, strica, ujca itd. gospoda
FRANJO-ta ŽITEK,
veleposestnika na Moti,
smo dolžni posebno našemu preljubeznjivemu č. g. župniku M. Meško-tu in g. Kud. Horvat-u za ves trud in skrb, ki sta ga imela z blagim pokojnikom pri njegovi toli nagli smrti; nadalje za številno spremstvo k zadnjemu počitku, zlasti cč. duhovščini, slav. učiteljstvu, pevskemu zboru za ganljivo nagrobnico, ter sploh vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali njega telesne ostanke na pokopališče, izreči najprisrčnejšo zahvalo.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Kapela pri Radgoni, dne 29. okt. 1901.
539 l—l
Žalujoči ostali.
Razglas.
Posojilnica v Mariboru, podeli za šolsko leto 1901/1902 iz ustanove rajnega gosp. Franca Rapoea visokošolcem
devet štipendij
v znesku po 300 K.
Pravico do teh štipendij imajo dijaki slovensko narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja in tudi taki, ki se po dovršenih naukih pripravljajo za stroge skušnje v dosego doktorata.
Prošnje za štipendije, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, o skušnjah in z indeksi vlože naj se pri Posojilnici v Mariboru do 20. novembra t. 1.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v kakem znesku.
V MARIBORU, dne 7. novembra 1901.	560 l-l
Ravnateljstvo.
Na debelo. * Na drobno.
Postrežba točna. * Nizlte cene.
Peter Majdič
trgovina z železnino „MER-KXJR"
*	Celje, Graške ulice št. 12.
X Za stavbeno sezono vse stavbene potrebščine v največji izberi.
Opozarja na svojo veliko zalogo traverz, vodovodnih cevi, izdelkov iz kameščine, kakor cevi za kanalizacije in stran.šča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, samokolnic, raznega rokodelskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov itd.
Čistilnice ter drugi poljedelski in vinorejski stroji
iz najbolj slovečih tovarn po zelo nizkih cenah.	355 7
Velika izber železnih nagrobnih križev.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxj
Novo!
Molitvenik
Sveto opravilo.
Za mladino in M za odrasle.
Spisal
Jožef Cede,
kapelan.
Cena 70 vin, po pošti 10 vin. več. — Priporoča —
tiskarna sv. Cirila.
Novo!
P. n.
Naznanjam slavnim obiskovalcem gostilne
-Kreuzberger
v MARIBORU, Koroške ulice,
iz mesta in dežele, da um prevzel sedaj jaz to gostilno. Trudil se bom vsem oeno in dobro postreči. — Kmetom, ki prihajajo v soboto na sejem, se še posebej priporočam.
445 10- 6
Udani
Fran Oii-ie,
gostilničar.

se odda
v Velenju s X. dec« t. 1.
Deželni, okrajni in občinski dohodki znašajo skupno okoli 1300 K; plača kot železniški zdravnik 200 K; tudi pri bolnišnih blagajnah so gotovi dohodki. Prošnjo je vložiti pri podpisanemu.
Okrožni odbor Velenje.
551 2—2	I. Skasa, predsednik.
^eeeeeeaoo^E_
Janez Schindler
Dunaj III., Erdbergstr. 12,
pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 400 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Ceneniije kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Eeelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prokupci še iščejo.
Janez Schindler,
c. kr. 15 lastnik	privileg.
Dunaj III., Eidbergstrasse 12. t^^T* Sa slovenska naročila se slovenski odgovarja.
i Ei Šepec,
trgovec v Ormoži,
priporočam svojo veliko zalogo
manufakturnega in
špecerijskega blaga
kakor železa vsake vrste. — Posebno še opozarjam slavno občinstvo na mnogovrstno izbero sukna, različne barhente, tkanine in platna, odeje, koče, volnene, suknene in svilne robce itd. P. n. občinstvo vabim, da si pri nakupu za jesen in zimo ogleda mojo trgovino ter se prepriča o posebno ugodnih cenah.
tm
K'Ssl _ 8jg
543 —3
Z velespoštovanjem
M. E. Šepec.

Sm£
M
1 ®s
Naznanilo.
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt, različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Rupestris Monti-kolo, in sicer:
15.000 Laški rilček — (Wälschriesling) 5.000 Žlahtnina — (Gutedel) 5.000 Traminca — (Traminer) 2.500 Mali rilček (Kleinriesling) 1.000 Tantovina ali TrUDta 500 Lipo?šina bela — (Ranfol weiss)
500 Burgundec beli (Burgunder weiss) 500 Burgundec črni (Burgunder blau) 500 Zastavica rudeča (Zirnfadler) 500 Silvanec zeleni (Grüner Sylvaner) 300 Šipon rumeni (Mosler gelb) 200 Kavčina črna (Kölner blau) skupaj 31.500
Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro ukoreninjene ter jim je cena:	I. vrste 180 K 1000 komadov
II. vrste 120 K 1000 komadov
I.	vrste 19 K 100 komadov
II.	vrste 13 K 100 komadov
Oglasiti se je vsaj do 15. januar, prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri.
Antonu blodili j ali,
499 8—6	trtnarjn pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
pošta J u r š i n c i pri Ptnju.
Za bolne na želodcu in stare ljudi. 495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4'80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, Oollfi
p. Konjicah, ¡Staj.
1 stekl. za 1 gld. 50 kr. se dobi pri Al, QUaPflSSt, gOSPOSfel llÜCa, MaiHM.
Lesene rakve
lepše, boljše izdelane in cenejše kakor drugod prodaja.
F. WOLF,
pokopalni zavod v Mariboru, Tegetthoffova ul. št 18 548 12-3 in Blumengasse 12 in 14.
„Vzajemna zavarovalnica "
y Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljanl" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 22
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
¡¡XB" Svoji k svojim.
vsako j alce vrste
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
Jožef Brandl,
izdelovalec orgel
24_i2	v Mariboru
se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago.
v
Adventna knjiga!
Tiskarna
sv. Cirila v Mariboru
KoroSke ulice 5
priporoča

o življenju našega Gospoda J. Kristusa
za vse dneve celega leta.
Po francoskem izvirniku poslovenili mariborski bogoslovci.
Oba zvezka v usnj e Yezana
veljata 8 kron.
»
9¿s V "
Pri nakupovanju 464 10
manufakturnega in suknenega blaga
se opozarja na
tvrdko
Novozldanl prodajalničnl prostori I. nadstopje
Mnoza preMo poMstra, preproge, odeje, Itoci, roM, n\m Mesa damasta,
tkanine In platna. — Najnovejše sukno za obleke__ in barhentf.	Na drobno In na debelo.
§ Zelo nizke cene. I
'S* o
* ..O A» * **
ANTON KOLENO
I trgfovec v Celju
? n B.aflHflflHnflanflfiflflBflafiafl flflflaaflitflfl anafinfl a
kupuje vsako množino lepega prediva, suhih gob itd. Sploh vse deželne pridelke po naj-i^ZZ^HZZZIZZ: višjih cenah. ZZZZUZZZ^ZZZ
Pri kmetijski razstavi v Riedu 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo
Novo!
Podkove za vole
DHtent. Zehetbauer.
Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd.
Glavno zastopstvo: 455 25—5
Echinger &Fernau
DUNAJ XV, Neubaugiirtel 7 in 9.
Prospekti na zahtevanje.
Novo! 0
Razglas.
Pri okrajnem zastopu šmarskem je oddati
službo okrajnega žiraozflraraka
z letno plačo 1200 K.
Ponudniki morajo svojo sposobnost dokazati z verodostojnimi spričevali in morejo biti popolnoma vešči slovenskega, oziroma sploh slovanskega in nemškega jezika.
Ponudbe do 15. decembra t. 1. podpisanemu okrajnemu zastopu. — Vstop dne 1. januvarja 1902.
v
Okrajni odbor Šmarje,
dne 6. listopada 1901.
557 2—1



w
n
»♦¡g ■HI

a ¿tf
w
Č
m *S
w
i m
Delniška družba združenih pivovaren y Žalcu in Laškem trgu
v Ljubljani.
Prospekt.
Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja „Ljubljanska kreditna banka" po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu; namreč ustanovitev „Delniške družbe združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani".
Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeh imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem Štajerskem in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo.
V	to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom:
„Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani",
katere namen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi.
Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 M 8,935.— „ 1. „ 1899 „ 30. „ 1900 „ 6.590,— „ 1. „ 1900 „ 30. „ 1901 „ 6.396,— pivovarna v Laškem trgu pa v istem času hI 10.780.—
„ 11.970.-„ 11.270.-
torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.653 hektolitrov piva.
Skupna mera obeh objektov znaša
6 ha 26 ar 17 m2, od katerih pripada na Žalec
1 „ 15 „ 16 „ , in na Laški trg
5 - 11 - 1 » „„ .
Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 m2, v Laškem trgu pa 47 ar in 50 m2.
Glede cenitve obeh objektov obrnili smo se do gospoda Bohumila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nuslah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana No-vak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarne za opravo pjvovaren v Pragi-Bubna. katera oba uživata najboljši ,s]oves
v čeških pivovarniških krogih.
Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu, ogleduje si natanko obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče:
Pivovarna v Žalcu je urejena za letno izdelavo 8000
hektolitrov piva.
Varnica je napravljena za 40 hI litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te vode za izdelavo piva izvrstna.
V	kvasilnici je dvajset sodov za kvašenje a 20 hI; kleti za zalogo imajo pa prostora za 2800 hI.
Sladarnice so tri manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska.
Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z malimi investijskimi stroški lahko zviša na 15 000 hI. V ta namen morala bi se na že reservovanem prostoru sezidati nova sladamica in popolniti klet za zalogo po načrtu, ki je že iz-gotovljen.
Pivovarna v Laškem trgu ima varnico za 70 hI
litja, in novo dosti dobro izpeljano kvasilnico s 24 sodi za kvašenje.
Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hI, so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami.
Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v hiši, v katerej je tudi pivovarniška restavracija.
Potrebno vodo dajo trije studenci, katerih dva sta na lastnem svetu, tretji glavni in najvišje ležeči pa na tujem svetu; vendar je vporaba istega zemljeknjižno zavarovana.
Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo 14.000 hI; vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem
kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo do 25.000 hI.
Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti:
Cena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15.20 za 1 hI (v tej ceni so obseženi že vsi stroški za režijo in amortizacijo) prodajna cena je pa K 19.25; tedaj ostane pri vsakem hektolitru K 4.15 dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah veliko večja.
Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.653 hI. Ako se vpošteva 12 % tno osušenje, ostaja za prodajo 16.425 hI piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjetja.
Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku K 600 000 bi se že pri neizpremenjeni produkciji obrestoval delniški kapital z 113»/ 0, ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in s spretnim vodstvom postanejo še mnogo ugodnejši.
Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred, nadalje vštevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez fundusa instruktusa na K 500.000. Fundus instructus, pivo, slad in hmelj bilo bi posebej upoštevati.
Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za skupno svoto K 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjino delniškega kapitala pri novi delniški družbi.
Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga drugega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na K 600.000, razdeljen v 3000 popolnoma vplačanih se na imejitelja glasečih delnic po K 200, od katerih prevzame 1/3, to je 1000 delnic a K 200 tedaj za K 200.000, gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo 2000 delnic a K 200.
Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko:
Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani"
sprejema
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
od 20. oktobra do vštevši 15. novembra t. L
in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji:
1.	Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice t nominalni vrednosti, to je k. K 200.
2.	Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico K 40 kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4%; ostalih K 160 je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila „Ljubljanska kreditna banka". Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 5 % tekočih obresti od tega dneva naprej.
3.	Delnice so udeležene uže pri poslovanji od 31. marca 1902 nadalje.
4.	V slučaju, da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni „Ljubljanske kreditne banke" ne vplačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je „Ljubljanska kreditna banka" opravičena razglasiti, da je vplačana kavcija zapadla.
5.	Po dovršenem vplačilu subskribovanili delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice.
6.	Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej raz» delitvi bode „Ljubljanska kreditna banka" obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave.
7.	Ako bi se nameravana delniška družba, iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je „Ljubljanska kreditna banka" zavezana pri njej vplačane kavcije s 4 °/o obrestmi od dne vplačila p. p. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delnic in zveza k prejemu taistih konča.
n
Ljubljana, dne 19. oktobra 1901.
534 3—3
Ljubljanska kreditna banka.
»g


VTS^
m
w
m
m H


m