Triumf katoliške prosvete pred Nj. kr. Visočanstvi knezom Pavlom in kneginjo Olgo. V nedeljo 11. julija 1937. je doživela slovenska katoliška prosveta v Kranju triumf, kot ga ni bila deležna še nikdar in kot ga ni mogel nihče v naprej sanjati aii pričakovati. Prosvetna društva kranjske dekanije so izbrala Ciril-Metodovo nedeljo za svoj prosvetni dan. za svoj prvi tabor. Fare so tekmovale med seboj, katera bo poslala v črni Kranj več narodnih noš, katera več kolesarjev, katera se bo bolje odrezala. Kranjski trg se je napolnil, kot ga nismo še ".ikdai videli in kot ga ne more zasesti prav nobena druga organizacija. Prihiteli pa so na tabor kranjske dekanije v večjem številu tudi prijatelji zmagoslavne katoliške prosvete iz sosednjih gorenjskih dekanij in s tem dvignili in počastili prosvetni praznik naše dekanije. Mesto je bilo v cvetju, državne zastave so /anosno plapolale na hišah nad navdušeno in veselo množico prosvetarjev kranjske okolice. Mogočne državne zastave v rokah postavnih gorenjskih konjenikov, državne zastave na taj-selnih in kolesljih, stotine in stotine biciklov z državnimi zastavami, zastavami, katere so spet blestele na prireditvenem znaku, ki je krasil udeležence na prsih. Gorenjski nagelj z rožmarinom v gumbnici, nagelj v rokah Go-renjk, zelenje na vozovih in konjih. Nad 500 blestečih narodnih noš, katere so se odražale od 120 fantovskih krojih prijetne sivine, ki je končni klici Jugoslaviji, vsemu kraljevskemu domu in Nj. kralj. Visočanstvima, pa disciplinirano dostojanstvo udeležencev pred njima, so popolnoma razpršili vse intrige in zlobo naših nasprotnikov, visoka gosta pa potrdili o naši d ržavotvornosti. Obisk Njunih Visočanstev je v nas potrdil vero v naše pravo delovanje in nam bil najlepše spričevalo zu preteklost, obsodba za vse protidržavno postopanje nasilnih oblastnikov nad našimi društvi v letih 1932 do 1935, pa pobuda in pogon za edino pravo pot v bodočnost. Gorenjci se Njunima kr. Visočanstvi iskreno zahvaljujemo za visoki obisk na taboru naše dekanije in trdno obljubljamo, da bomo tudi v bodoče gradili svoj dom v Sloveniji in v celi Jugoslaviji na večno veljavnih temeljili naše JUTRO V KRANJU. Vreme nam ni obetalo nič dobrega. Viharna noč je marsikaterega zmotila, da je ostal doma. Izgledalo je, da bo vsak čas deževalo. Vendar so se v zgodnjih jutranjih urah pomikale proti Kranju nepregledne množice ljudi iz cele kranjske dekanije. Tudi vlaki so bili polni zavednih Slovencev, ki so hiteli v Kranj ter tako pripomogli, da je Prosvetni dan uspel nud Visoki gosti na častni tribuni. Foto Jug, Krunj. prehajulu v plavo barvo naših gasilcev. Vmes pa nežna sinjina krasnega oltarja in ob strani sinjina sluvnostne tribune in okrašeni balkon mestne hiše. To je bila zununju slika ponosnega Kranja v nedeljo, ko so ga zasedli naši prosveta rji. Ves čas tabora pa red, svečano ruzpolo-žeuje, dostojanstveno — sad kulture samo nu-ših ljudi, brez divjih in pijanih vzklikov, kot jih sicer kažejo in s katerimi se sicer postav-ljujo(!)ob svoji razbolelosti in puhlici nuši nasprotniki. Nujmanjšega incidenta nikjer, to je bil tabor naše dekanije. V takem svečanem vzdušju smo doživeli najvišjo odliko — kranjski tabor stu obiskalu Nj. kr. Visočanstvi knez numestnik Pnvle in kneginja Olgu, naša soseda z gradu nu Brdu. Pazljivo stu nu tribuni poslušulu klene besede s katerimi so taborni govorniki izpovedovali katoliški program naše prosvete. / veseljem in zadovoljstvom sla i. balkonu mestne hiše motrila odlični mimohod, z zanimanjem in polivalo sta l drugimi visokimi gosti ogledala kulturno in prosvetno razstavo v Škofiji, ki nazorno kaže vse pozitivno in naše državotvorno delo. Množice so ju ves čas pozdravljale / nepopisnim navdušenjem, Visoka gosta sta se osebno prepričali! o vdani ljubezni Slovencev do svoje slovenske grude in vere. Osebno sta se prepričala o naši neomajni zvestobi in silni volji pa vdani ljube/ni do zdrave Jugoslavije. Brez- vsako pričakovanje. Udeleženci so se zbirali pri stavbišču nove šole, kjer so godbe i/. Tržiča, Cerkelj, Domžal in Kranja ogromne množice z veselimi koručnicami še bolj navduševale. Obrazi vseh udeležencev so sijali v velikem nuvdušenju, vesela pesem kranjskega polju je polnila mesto. NA GLAVNEM TRGU. Pred mestno hišo so se preti deveto uro ob (■ustni tribuni zbrali zastopniki oblusti in dekanijskega prosvetnega odboru. Iz Begunj se je pripeljul notranji minister g. dr. Anton Korošec v spremstvu g. bana dr. Murka Natlačena z gospo. Visoke goste je pozdravil z iskreno dobrodošlico prof. g. Tine Kortunu, predsednik dek. prosvet. odboru, Tu so bili zbrani tudi šef javne varnosti g. Jovanovie, upravnik mestu Beograda dr. Ačimovič, okrajni glavar g. Lipov-šek, mestni Župan g. Češenj, predied. Prosvet. /veze dr. I uknian, poslanec dr. Somrov, bimski svetniki dr. Suhotliv, občinski odborniki dr. MeguSar, g. Poek, g. Gorjanc, okrajni šolski nudzornik Rupret, predsed. Kmečke sveže g. Brodar, dr. Silnr in številni drugi odličniki. Kmalu nato je prispel tudi g. minister dr. Miha Krek v kroju naših fantov z gos|K> v narodni noši. Vihar navduSenja nu tisoče in tisoče ljudi je pozdravil naše slovenske voditelje. SPREVOD V MESTO. Mogočni akordi fanfare so oznanjali, da prihaja sprevod na Glavni trg. Na čelu sprevoda je jezdil v narodni noši in z državno zastavo v roki predsednik Županske zveze g. Nande Novak. Njemu so sledili še trije konjeniki z državnimi zastavami, vsi v narodni noši. Nekaj sto kolesarjev z okrašenimi kolesi in državni- SV. MAŠA NA GLAVNEM TRGU. Točno ob 9. uri je čg. župnik in kranjski dekan Matijvi Škerbec pristopil k oltarju sredi brezovega gaja. V sredini oltarja je bil velik bel križ s palmovo vejico, uad njim pa sinje modro nebo iz svilenega blaga. Pred oltarjem se je zbrala vsa pisana množica narodnih noš, časten špalir ob oltarju so napravili fantje v Narodne noše v špalirju pričakujejo visoke goste. Foto Jug, Kranj. mi trakovi je sledilo konjenikom. Burni klici kralju, državi so pozdravili naše zavedne funte in dekleta. Narodne noš'j na konjih so uvedle del sprevodu, v katerem je bilo okrog 600 narodnih noš. Lepo okrašeni vozovi, tajselni in koleseljni, polni narodnih noš, so nudili res lepo e'iko. Tržiška godba je igrala koračnice in vzbudila pozornost vseh navzočih na društvene zastave, može in fante ter žene in dekleta v narodni noši. Tudi naši najmlajši niso hoteli izostati pri tej veličastni manifestaciji, tudi oni so korakali v narodnih nošah, nekateri še tako majhni, da jih je morala voditi skrbna roka. Nato so prikorakali na trg naši fantje v krojih, vsi toplo pozdravljeni. Njim so sledila dekleta v krojih, potem mladenke in naraščaj. Celoten sprevod so zaključili nuši slovenski župani z Umnikora. Strcinom, Mujeršičem, Res-munom in Ziherlom na čelu. Nepregledna množica mož in fantov je zaključila to skupino. svojih krojih, poleg njih pa so se v venec postavile naše lepe prosvetne zastave. Kakor en sam pisan vrt je izgledala ta množica, ki je do zadnjega kotička zavzela ves široki glavni trg. Med sv. mašo je prepeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Mohorja Cirila, ves čas pa je igrala tudi godba. Po končani sv. maši, med katero je lepo besedo o slovanskih blagovestni-kih sv. Cirilu in Metodu spregovoril g. dekan Škerbec, ki je ob tej priliki duroval tudi svojo srebrno sv. mašo, je vsa množica glasno zapela himno „ Povsod Boga". VISOKI OBISK Z BRDA. Takoj po maši sta se z grudica Brdo, kjer bivutu na počitnicah, pripeljala v dveh avtomobilih knez namestnik Pavle in kneginja Olga v spremstvu ministra dvora g. Antiča, adjutanta podpolkovnika g. Kokalja ter polkovnika g. Sondermuverja, ki so vsi zavzeli prostor na častni tribuni pod magistratom. Mariju Kokalj in Kantov Peterček poklunjata cvetje knezu namestniku in kneginji Olgi. Foto Jug, Kranj. Vsa ta množica tisočev in tisočev se je po določenem načrtu razporedili! na Glavnem trgu. Knez Pavle je bil prišel v generalski uniformi. kneginja Olga pa je bila oblečena v dragoceno »GORENJEC« modro obleko, obrobljeno z elegantno modro lisico. Dvorni avtomobil, v katerem sta se vozila knez in kneginja skozi živopisan špalir naših žena in deklet v narodnih nošah, so ljudje zasuli s cvetjem, vsa množica na trgu pa je živahno klicala visokima gostoma ter jima neprestano mahljala z belimi robci. Pred častao tribuno je kneza namestnika pozdravil predsednik dekanijskega prosvei. odbora g. prof. Fortuna, h knezu Pavlu in kneginji Olgi pa sta pristopila deček in deklica v narodnih nošah Kokelj Marija in Rantov Peterček, ki sta obema gostoma izročila lepe šopke živordečih nageljnov. Knez namestnik se je malčkoma prijazno nasmejal ter ju pohvalil in se jima zahvalil za lepo cvetje, prav tako kneginja Olga. PROSVETNI TABOR. Predsednik Dekanijskega prosvetnega odbora g. prof. Fortuna je nato otvoril tfJior ter pozdravil vse navzoče. V svojem lepo zasnovanem in jedrnatem govoru je poudaril srečo in čast, ki je doletela vse prosvetarje, da morejo na taboru pozdraviti predstavnike ljubljenega kra- klicala naši vladarski hiši, kralju Petru I!., namestniku Pavlu, dr. Korošcu, dr. Kreku in dr. Natlačenu. Godba je nato zaigrala državno himno, ki jo je vsa množica poslušala odkritih' glav, potem pa so se ovacije kraljevskemu domu in visokim gostom zopet ponovile. Visoke goste je potem pozdravil tudi kranjski mestni župan g. Češenj, ki je naglasil svoje veselje, da mu je dana redka prilika, pozdraviti v starodavnem Kranju Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in njegovo visoko družico kne-gmjo Olgo. Nato je govoril predsednik Prosvetne zveze univerz, prof. g. dr. Frnne Lukman, ki je v svojem govoru krasno podal smernice in naloge katoliškega prosvetnega dela med našim narodom in zaključil svoj govor: »Delati hočemo načelno in vztrajno in požrtvovalno, ker nam je pri srcu prava blaginja naroda, ker nam je pri srcu napredek, procvit in veličina naše narodne države." Tabor je zaključil s svojim govorom g. dr. Albin Smajd. odvetnik iz Radovljice. Deset- Državna himna. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. ministra dr. Korošec in dr. Krek (v kroju) ter ban dr. Natlačen na častni tribuni. Foto Jug. Kranj, Ijevskega doma Nj. kr. Visočanstvi. Obenem je pozdravil našega modrega vodnika dr. Korošca, ministra dr. Kreka z gospo, bana dr. Natlačena z gospo, vse druge odličnike in zastopnike cerkvene in posvetne oblasti in organizacij. Posebej je še pozdravil dekana g. Škerbca, ki je daroval srebrno sv. maš«. Svoj govor, v katerem je na kratko iznesel tudi bogato kulturno bilanco delovanja prosvetnih društev, je zaključil z besedami: ..Naš program je in ostane: Bog, domovina, država z našim kraljevskim domom Karadjor-djevičev. Bog živi naš vzvišeni kraljevski dom! Bog živi Vaši kraljevski Visočanstvi!" Množica je kakor eno samo grlo poprijel« vzklik govornika, zopet navdušeno in dolgo tisoč glava množica je prekinjala govornika z vzkliki kralju, kraljevskemu domu in državi. Govoril je besede, ki so segale vsakemu v dno srca, vsakdo je čutil resnico njegovih izvajanj. Podal je točno sliko našega delovanja po prosvetnih društvih, dokazal je jasno in točno, da jc naša mladina vzgojena v ljubezni do mladega kralja, ki bo kaj kmalu moral prevzeti veliko odgovornost na svoja mlada ramena. Naši prosvetarji r.ikdar ne pozabljajo kraljevske hiše. .,Naš patriotizem je dejaven, ne na jeziku in na odpoved", tako je zaklical govornik. Ogromna množica, ki je je bilo samo nu glavnem trgu nad 10.000, potem pu še poln Mencingerjev trg, v Jenkovi, Tavčarjevi in Blei- Množice na levi strani odra med taborom. Foto Jug, Kranj. ir~nr r\.....-y Del množice med sv. mašo na levi strani od oltarja. Foto Jug. Kranj. vveisovi ulici je kot en sam orkan klicala kralju, knezu namestniku in državi, enakih ovacij je bila deležna tudi kneginja Olga. MIMOHOD PRED NAMESTNIKOM PAVLOM. Medtem se je množica s trga zopet uredila v sprevod, ki jc nato v dolgih vrstah korakal nimo namestnika Pavlu, kneginje, Olge ter ostalih gostov, ki so raz balkona mestnega magistrata gledali sprevod. Pri tem so se neprestano ponavljali izrazi navdušenja ter klici kraljevskemu domu, kraljevskemu namestniku Pavlu in ostalim gostom. Vidno razpoložen je knez Pavle neprestano ves vesel odzdravijal množici, ki mu je metala raz voz, ki so vozili mimo, šopke cvetlic; knez Pavle se je smehljaje stegoval raz balkona in lovil cvetje naših fantov in deklet, enako kneginja Olga. Balkon pa je bil vendarle previsok in se je samo enemu fantu v narodni noši posrečilo, da je vrgel krasno belo rožo toliko visoko, da jo je knez Pavle vjel in poklonil kneginji Olgi. Posebno pozorno je knez Pavle opazoval strumni korak naših fantov v njihovih lepih novih uniformah: vsako skupino posebej je po vojaško pozdravil ter ji smehljaje mahal z roko. VISOKI GOSTJE NA PROSVETNI RAZSTAVI. Iz mestne hiše sta šla Nj. Visočanstvo knez in kneginja peš na prosvetno razstavo. V njuni družbi so se nahajali vsi prisotni odličniki. Ob vhodu na razstavni prostor v škofiji so jih pričukovali prireditelji razstave: gg. prof. Planina in Polenec ter ge. Planinovu in inž. Si-moničevu. Predsednik ruzstuve g. prof. Planina je pozdruvil visoke goste z besedami: „Va-ši kraljevski Visočanstvi! Razstavni odbor je srečen, du blagovolite s svojim obiskom počastiti ruzstuvo naše prosvete. Ruzstuva je sicer skromnu, zbruni so le fragmenti, ali namen ima pokazati, kako je naš kulturni razvoj vedno temeljil na dveh mogočnih temeljih: krščanstvu in narodnosti. Pred stoletji je bila nosilka kulture — Cerkev. Danes pa se kulturno delo opira vedno bolj nu prosvetne organizacije, ki si štejejo v izredno čast. da Vaši kraljevski Visočanstvi s svojim obiskom (»tvorite razstavov Bog živi nušegu vludurju kralja Petra H. in najljubše prebivalce kranjskega okraja Vaši Visočanstvi kneza Pavla in kacginjo Olgo!" soprogo in dr. v družbi dekanijskega in razstavnega odbora. Najprej so si gostje ogledali razstavo posameznih društev. Oba visoka gosta sta z zanimanjem povpraševala o diletantskih odrih, o prireditvah Shakespearjevih del, telovadbi itd Povdarila sta, da vse te kraje že dobro pozaa-ta. Pri tržiški razstavi sta motrila slike narodnih običajev in bivše cehovske kapele. Jako všeč jima je bila kmečka soba. V sobi kranjskega prosvetnega društva sta z zanimanjem pogledala bivšo orlovsko in orliško uniformo. V šmartinski zbirki se jc vsa skupina gostov ustavila ob slikah zapečatenega društvenegu doma. Posebno privlačnost za kneza so tvorili starinski rokopisi, kipci, in mnogoštevilne slike, med katerimi prevladujejo dela Leopolda Laverju in njegove delavnice in so večinoma lust Pavšlarjeve družine, obč. tajnika g. Engel- Pri mimohodu. 'Nurodne noše nu vozovih pozdravljajo Nj. kr. Visočunstvi nu balkonu mestne hiše. Foto Jug, Kranj. mana m kranjskega župnišča ozir. cerkve. Z veliko pozornostjo si je Nj. Vis. knez ogledal urbur iz I. 1770.. v katerem je brdski benefi-cijat De Crundi narisal brdski grb. Delj čusa se je pomudil tudi pri omari, kjer so razstavljeni predmeti cehovskih orgunizucij in bratovščin, last večinoma ge. Kumer. V vsuki sobi se je družba ustavila in živahno pomenkovula.. loto Jug. Kranj, mm Knez namestnik in kneginja Olga s spremstvom na poti v prosvetno razstav« Del množic na desni sinini oltarji Foto Jug. Kranj Vidno vzradosčen w je knez zahvalil /a odkritosrčne besede in m mitu nupotil na razstavo, Nj. Vis. kinvu \f vodil t:, dekan, Nj. Vis. kneginjo pn g. prof Planina. Za njimi so se razvrstili gg: minister dvora, notranji minister dr, Korošec, minister dr, Krek s soprogo, lian dr. Natlačen s soprogo, upravnik mesta Beograda, knezov udjutnnt Kokulj. miiv. prof. dr. Lukman, treski načelnik, poslanec dr. Sem rov. odlični zastopniki meščanstva gg■: rock, dr. Sabothv, dr. MeguSar, dr. ftilar. Gorjanc s pri čemer je bila posebno \j. \ is. knegijna Olga zelo ljubezniva V sobi kranjskih kul-turnih spomenikov Mu ■•<• oba vis,,k,i gostu delj času razgovurjala /. g, dr, Smujdom, ki sta mu izrazila svoje zadovoljstvo s progmatičnim govorom. Na hodniku je Nj, \ is. knez tiikoj opn/il /bilko lirošeev in metuljev, ki jih je /a študij dijakov v koiiviktu zbrul g. kaplan l'-é.k Ob prisrčni.....lovesu Je g. prof Planina poklonil Nj, Vis, knezu vezano knjigo ..Naša prosveta". »GORENJEC« ~™~~~™~™ Ves čas obiska na razstavi so vsi prisotni čutili izredno privlačnost velikih gostov, ki izvira iz velike ljubeznivosti in demokratičnosti, to je tistih lastnosti, ki ljudstvo najbolj pri-klenja na vladarja. In zato je spet zaorilo iz vseh grl navdušeno vzklikanje, ko sta prišla Nj. Visočanstvi iz razstavnega prostora. Med živahnim pozdravljanjem sta se knez in kneginja v spremstvu visokih gostov odpeljala proti Brdu. Udeleženci tabora pa so se kar vsuli na razstavo, nakar so ves čas prihajale noVe in nove skupine. Le škoda, da je zaradi popoldanskih prireditev zmanjkalo časa in mnogi sploh niso prišli na vrsto, da bi si zanimivo razstavo ogledali. Zato pa vabimo vse one, ki to utegnejo, da pridejo na razstavo v bodočih dneh. Odprta bo do ponedeljka 19. Do ponedeljka 19. t. m. zvečer bo še odprta razstava. Ker mnogo naših ljudi v nedeljo ni prišlo na vrsto, da bi si jo ogledali, jih vabimo, da jo posetijo v prihodnjih dneh. Razstava je obsežna in ima zbrane dragocene predmete. Glavni njen namen je, da pokaže, kako je bil naš kulturni razvoj vedno združen s Cerkvijo, v zadnjem času pa še z našimi organizacijami. Zato bo vsak obiskovalec opazil dve vrsti gradiva: prvič tisto, ki se nanaša na kulturno delovanje prejšnjih stoletij v zvezi s Cerkvijo: drugič pa tisto, ki ponazoruje kulturno delo naših prosvetnih društev. Da bi obiskovalci z boljšim razumevanjem ogledali razstavo prinašamo kratek pregled razstavljenega gradiva po sobah. 1. soba: Smlednik — slika kraja; banderska slika sv. Valburge; ročni izdelki samouka Ki-movca (velik rožni venec, križ, 3 kralji); kožuh; lonec iz 1722. za vlivanje sveč; zahvalne slike sv. Urhu za pomoč proti mrzlici; slika društvenega doma in odbora; slike društvenih nastopov. Podbrezje — zavesa za gledališki oder; stara Marijina podoba; letaki za razne prireditve; krajevno glasilo „Podbreški glas"; članstvo društva itd. Kovor — Metzingerjeva slika župnika Rifla, ki je zgradil cerkev; prizori iz društvenega delovanja. Mavčiče — Jenkov kip; prizori iz društvenega delovanja, po sebno Jenkove proslave; odbori; orlovske diplome. Naklo — razni predmeti; kip sv. Roka; društvene slike. Predoslje — diplome in letaki, društvene slike; na steklo narejena slika Sv. treh kraljev. t. m. zvečer Čas ogledovanja je določen od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. POPOLDANSKI NASTOP. Popoldne se je v Kranju „Na Planini" izvedla javna telovadba, ki so se je udeležili zopet razen predstavnika krone vsi visoki gostje. Ta nastop je pokazal, da naši fantje v gojenju telesne kulture zmerom bolj napredujejo ter bodo kmalu dosegli svojo nekdanjo stopnjo, ki .: > je tako neprijetno prekinila dolga doba zatiranju in preganjunja naših prosvetnih društev. Ljudstvo se je zvečer polno navdušenja razšlo po svojih domovih okrog Kranja, ki je tako mogočnih prireditev, kakor je bila nedeljska, v svojem obstoju doslej pač le malo doživel. v Kranju 2. soba: Preddvor — fotografija župnika Šav-sa iz Amerike, velikega podpornika društva in cerkve: Pavlovčeva slika Preddvora; model dr-varske bajte; priprave za kovanje žebljev; odbori; prizori iz iger Hamlet in Otelo; mnogo letakov za prireditve. Sv. Jošt — Krekova slika; njegov križ in »jugoslovanska univerza"; Laverjeva Marija; udeleženci raznih tečajev; starinski predmeti z nabožnimi motivi. Tržič — stare in nove slike Tržiča; slika kropenške Marije (pravzaprav iz Landshuta na Bav.), ki je visela v Radeckijevem gradu; slika sv. Terezije iz 18. stol.; izredno lep kongregacijski prapor; kip Marijinega kronanja; kip trpečega Kristusa; slika iz bivše cehovske kapele; fotografije raznih cerkva in cerkvenih umetnin; fotografije raznih prizprov iz Tržiča (obisk blagopokojnega kralja Aleksandra, minister Korošec in ban Natlačen na Kofcah), sliki tr-žiških običjev (n. pr. raglarji o Veliki noči, spuščanje luči v hišicah in cerkvicah po Bistrici pred sv. Gregorijem, ko prenehajo čevljarji ob luči delati); okolice itd.; izvrstna statistika društvenega delovanja na velikih kartonih; diplome častnim članom; slike odsekov; orlovske domače in mednarodne diplome; spominske medalje; Cerkveni glasnik; Zgodovina tr-žiške fare itd. Splošno je treba reči o Tržiču, da je poslal jako mnogo in zelo zanimivih' stvari. Na stopnišču v črnino odeta slika našega narodnega voditelja knezoškofa Jegliča. Prireditveni odbor ga je na kranjske slavnosti še povabil. A odšel je na še lepši tabor, njegov ve- liki uauk pa je ostal med nami in v spominu bo živel vedno v naših prosvetnih društvih. 1 V 2. nadstropju meščanska soba: Na častnem prostoru okrašena slika Nj. Vel. kralja Petra II.; v enem kotu biedermaversko pohištvo; nad njim Herrleinovi in Langusovi portreti kranjskih meščanov; v drugem kotu krasna ura z alabastrom, stara kakih 110 let, last g. Komer: v tretjem, kotu tabernakelj in križ iz bivše kapucinske cerkve; vse stene polne umetniških, nabožnih slik, ki so jih dali na razpolago ga. Pavšlar, g. tajnik Engelman, ga. Kumer, g. dr. Sabothv, g. prof. Rus itd. Večina teh slik izvira od slikarja Laverja in njegovih naslednikov. Posebno lepa je Bergantova slika Marije Pomočnice. Kmečka soba: Značilna oprema kmečke „hi-še", katero so prispevali g. Rabič, iz Šenčurja. Stražišani, ga. dr. Šemrovova, kranjsko župni-šče itd. Nad javorjevo mizo so v kotu jaslice in križ s tarinskim prtičkom, okrog slike na steklu. S stene visi rožni venec in žiičnik s svečnikom. Na skrinji, ki ima rezljane podobe svetnikov, leži trlica. Pred oknom z značilnim omrežjem visi nagelj. Vse je okrašeno z nabožnimi, domačnostnimi motivi. Na nasprotni struni je razstavljeno gradivo iz Goric, Cer- i*l»m)*m^m?m*+*%i%*+t***m*B+i+^ STRAN 3 kelj in Velesovega ter Koblarjeva gospodinjska šola v Kranju. Kranjska prosvetna soba: slika ustanovitelja dekana Koblarja in pok. Marenčiča; zgodovinski podatki; razni odseki, posebno lepo zastopan pevski in knjižnica; spomini na uprizoritve Divjega lovca, Pasijona in Sh&kespearjevih. del; Orel in Orlica. To sobo je okusno priredil in okrasil g. Hinko Podjavoršek. 4. soba: V dveh vitrinah so razstavljne stare rokopisne knjige iz kranjskega župnega arhiva: Moralia sv. Gregorija iz 1410. 1., ki jo je kranjski cerkvi daroval župnik Koloman de Mansvverd; darovalec je spodaj v ornamentu naslikan; (nagrobnik tega župnika je vzidan v. severni steni župne cerkve); razlaga sv. pisma; Anvifonarij iz 1. 1491. z znamenitimi okrasji (vinska trta in živali) in okovjem. Čez 100 let stara skrinja; slika iz cerkve na Bregu, kjer stoji napisana obljuba Brežanov, da na žegna-nje ne bodo plesali; kip MB s Sv. Jošta; znamenita slika sv. Uršule iz Sred. Bitnja od 1. 1616,; korec iz šentpeterske kapelice, s katerim so za časa lakote 1817. 1. delili revnim ljudem „romforško župo"; slika sv. Alojzija, ki jo je L.stnoročno naslikal in podpisal škof Baraga, takrat še šmartinski kaplan; velika Kip primskovške Marije iz sred. XV. stoletja. Foto Jug, Kranj. Prosvetna razstava škerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Drugi dun je dr. Jovanovic odšel iz Kustodije. Slovo je bilo kar prisrčno. Z vsemi kolegi se je ob slovesu iskreno poljubil, bil je vidno ginjen, vsi smo ga spremili do „kapije" odkoder so ga stražniki odvedli v „svobodo"... šmarni ce v kustodiji. Lepa slovenska navada je, da praznujemo mejnik v čast nebeški Kraljici. Tudi slovenski arestantje v Kustodiji smo hoteli obhajati majni-ško pobožnost. Od doma smo dobili Lavtižarjeve Ima mice, pa smo brali zvečer iz njih. Včasih smo tudi zapeli kako majniško pesem. Neki popoldan, kmalu po svojem prihodu, pride dr. Maček im obisk v našo sobo. Vsede se na železni konec jeiniške postelje, zvije si cigareto in prijetno kramlja Z nami. Pogovor nanese (udi na naš oltar in naše šmarnice. Izvedel sem bil, da je dr. Maček tudi pesnik, da je spesnil že nekaj prav lepih pesmi, pa ga naprosim, naj bi mini povedal Kako svojo pesem. Pa se nasmehne in pravi: ..ko sem bil 1. 1919. zaprt na zagrebški policiji, sla v sosedni hiši prali dve slovenski služkinji perilo in sla peli prav lepo Marijino pesem. Melodija so mi je zdela prav ljubka, besedila pa nisem mo-gel ločno razumeti, za to sem napravil kar sam besedilo /a napev, ki s(a ga peli." »Povejte nam to pèsera in zapojte nam jo". I'a so je nasmehnil in / neko iskrenostjo zapel : n. Varuj nas, varuj, v našem življenju, bodi v trpljenju naša pomoči Duši, telesu daj pomagati, ljubljena Mati, prosi za nasi IH. Varuj nam trud naš, naša Kraljica, Grozdje v goricah, v polju naš klasi Bodi čuvarka našega.blaga, Mati nam draga, prosi za nas I IV. r- Mati nebeška, rožica gorska, jtvezdica morska, llttšuj Qui glas: glus, ki ti vroče prošnje prinaša, KI.iniiea naša, pro.i za nas' Bodi, oj z nami, naše rešenje celo življenje in zadnji čas. Da nas ne zmaga satana sila, Mati premila, prosi za nas I Ko je pel hrvaški vodja Marijino pesem, je bil vidno ganjen, pa tudi mi vsi smo bili navdušeni nad lepo pesmijo. Sklenili smo, da se je naučimo in da jo bodo prihodnjič naši fantje zapeli pri sv. maši, pa nam je ostrejši režim v Kustodiji to preprečil. Ker je bilo na to prepovedano zahajati jetnikom v druge sobe, ni mogel več dr. Maček v našo sobo, da bi nas naučil svojo majniško pesem. Ostrejši režim v Kustodiji. Kakor sem omenil, je bilo v začetku našega bivanja v Kustodiji še kar prijetno. „Dobro nam je tukaj bitj", je nekoč omenil nekdo izmed tovarišev, Sijajna družba, precej svobode, s hrano so bili naši fantje kar zadovoljni,saj take niso nikdar imeli doma. Od doma smo neovirano dobivali pakete, obiskov od vseh strani toliko, da res ni l>ih> časa za »dolg čas". Posebno velika noč v ječi je bila kar zanimiva in prijetna. Nekako udomačili smo se v Kustodiji, Svobodno smo mogli dobiti od doma ali kupili, kar nam je bilo potrebno. Jernej je dobil svoje slikarsko orodje, da je lahko slikal po mili volji našo Kustodijo, naprav I jal portrete, slikal naš oltar in drugo. Knjig smo imeli na izbi- ro, celo to mi je dovolil predsednik sodišča, da sem smel dobiti v celico svoj pisalni stroj. Kmalu po prihodu dr. Mačka in odhodu dr. Jovanovica pa je nehala ta arestantovska idila. Nekateri izmed naših so pisali domov v tolažbo svojcem, kako se jim dobro godi v ječi. kako lepo smo praznovali veliko noč. Kmalu na to pa so prišle na ministrstvo pravde prijave, da to vendar ni nobena ječa, če se jetnikom tako dobro godi. Iz ministrstva pravde se je vse to sporočilo predsedniku okrožnega sodišča v upoštevanje. Radi intervencij in na to radi navodil iz ministrstva pravde se je ves režim v Kustodiji zelo poostril. Kmalu potem, ko je prišel med nas dr. Maček, so se pomnožile straže, ki so patrulirale v našo zabavo okrog obzidja z nasajenimi bajoneti in nabitimi puškami. Nekateri bolj dobrodušni stražniki so bili izmenjani. Ker so prihajala po raznih kanalih skrivaj pisma iz Kustodije in v Kustodijo brez cenzure, ki je predpisana, so prišli nekateri stražniki v zelo neprijetne preiskave in mislim, da je bil eden celo odpuščen radi nas. Po prihodu dr. Mačka so se razširile govorice, da ffa hočejo osvoboditi in da je radi tega potrebna pomnožitev straž. Zavračali so nam obiske, pobrati so nam hoteli knjige, prepreCevall nakup živil in hrane, za prestopke so se izrekale razne kazni. Na te odredbe predsednika okrožnega sodišča 80 nekateri tovariši odgovarjali s pritožbami. Prišlo je večkrat do prav dramatičnih nastopov in energičnih pritožb. Predsednik okrožnega sodišča je šel tako daleč, da je ukinil nekatere ugodnosti, ki nam jih je zakps dovoljeval. Tako daleč je prišlo, da mi je /ahranil celo spovednika. Ko sem se ponovno pritožil radi tega. češ. da imajo zločinci to ugodnost po kaznilnicah, da imajo vedno na razpolago duhovnika, mi je osorno odgovoril: »Tam so drugi gospodarji, in sem pa jaz..." Posebno oster nastop s predsednikom okrožnega sodišča dr. Hoguljem je imel Grilc. STRAN 4 GORENJEC« Tržiški kot na razstavi. foto Jug. Kranj. slika jeruzalemskega templu iz šentpeterskega gradu, ki jo je 1. 1615. naslikal slikar Plainer po naročilu škofa Tomaža Hrena; siturske statve in Zupančeva slika sitarskega dela: mnogo gradiva o delavnosti šmartinskega prosvetnega društvu, med katerim imajo posebno zgodovinsko važnost dopisi in dekreti o razpustitvi društva ter slike zapečatenih vrut v prosvetnem domu. Največja soba: Na častnem mestu visi lepa slika Nj. Vis. kneza Pavlu, ki je z največjim zanimanjem ogledoval ravno to sobo. V štirih vitrinah so razstavljeni redki predmeti: slike cerkvenih umetnin: Urbar briškega beneficija: masna knjiga izpred 1. 1412., ki je ročno pisana na pergamentu in jo je z zlatom in barvnimi sličicami okrasil umetnik na dvoru nadvojvode Ernestu Železnega: odlok o odpustkih s kardinalskirai pečati; rokopisna knjiga s slovenskim odstavkom iz 1. 1450.: mnogo listin in predmetov cerkvenih bratovščin in cehov, med njimi posebno zanimiva listina o sporu za besniške gozdove iz 1. 1509.. katere prepis je kranjski zgodovinar dr. Zontar prejel iz miin-chenske dvorne knjižnice, original pa je našel zduj tu na razstavi; Laverjev portrei Ančke Florianove itd. Okrog in okrog vse polno velikih in krasnih slik. med katerimi vzbujajo posebno pozornost nadvse krasna Laverjcva slika Rojstva Kristusovega. Zudnje večerje in Oznanenja. Vmes množica kipov, med njimi na prestolu kip Matere božje, ki so ga letos našli med ropotijo v primskovškem zvoniku. Ta soba izgleda res kot muzej dragocenih umetnin. Ze pred nedeljskimi visokimi obiski si jo je natančno ogledal g. ban dr. Natlačen in umetnostni zgodovinar konservator dr. Štele. Oba sta si jako pohvalno izrazila o razstavijer ib predmetih. Ljubitelji umetnin so nekatere predmete že fotografirali. To sobo izpopolnjuje zbirka na hodniku s svojimi velikimi slikami, starim zemljevidom slovenskih dežel in posebnim, na steklo slikanim križevim potom iz Besnice. Razstava je po mnenju dosedanjih obiskovalcev res prvovrstna kulturna prireditev. Vsi ogledovalci izražajo priznanje prirediteljem in trdijo, da bi bilo škoda, če je ne bi videli. Zato vabimo meščane in okoličane, da jo do ponedeljka zveter še ogledajo. — Na svidenje! Župnik Ignacij Zupane — zlatomašnik 10. julija je preteklo 50 let, odkar je kne- Zupane zlatomašnik. zoškof Missia podelil sedanjemu župniku v G. zlatomašnik je doma v Kranju. Bog mu Predosljah, zakrament mašniškega posvečenja. je nuklonil izredno srečo, du je zraven dobre Tako je 10. julija postal župnik g. Ignacij matere imel svetniškega očeta. Ta je svojega blagega in za vse dobro vnetega sina že v prvi mladosti z zgledom in besedo navajal k globoki pobožnosti. Po končani nižji gimnaziji v Kranju — takrat je bila v Kranju samo nižja gimnazija — je duljeval študije v Ljubljani. Marsikdo misli, du g. zlatomašnik službuje samo v Predosljuh, todu to ni res. Najpreje je bil nastavljen za kaplana v Grad — danes bi rekli: na Bled. Po 3. letih je bil premeščen v ljubljansko Trnovo, kjer je po smrti župnikov! postal župni upravitelj. V Ljubljani je zbolel, zato se je moral za nekaj mesecev umakniti domov v Kranj. Nato je nastopil 27. maja 1892. 1. kaplansko službo v Predosljah pri župniku Kerčonu. Ta župnik je bil eden najbolj svetih duhovnikov tiste dobe. Ko je cesar Jožef II. prepovedal 1. 1783. Marijine družbe, jih je Ker-čon kot katehet v Loki 1. 185S. torej v letu, ko se je Brezmadežna prikazovala Bernurdki v Lurdti. zopet obnovil. Med župnikom Kerčonom in kaplanom Zupuncom je takoj zavladalo naravnost vzorno razmerje, ki je vladalo skozi enajst let prav do Kerčonove smrti 1. 1903. Tedaj je g. Zupane postal naslednik Kerčonov in nadaljuje kot Župnik njegovo 39 letno delo v predniki fari do danes, torej že skoro 34 let. Glavno njegovo delo — duhovniško delo — jc večinoma skrito. Šele v večnosti se nam bo C g. župnik Ignacij Zupane. odkrilo, koliko je naredil z mašami skozi 50 let, s svojimi mnogoštevilnimi odvezami skozi 50 let. s pridigami, z molitvijo brevirja, pa tudi s pristno molitvijo, zlasti pred oltarjem Žalostne Matere božje, kar je bilo mnogokrat po cele ure podnevi in po cele ure ponoči, z delitvijo zakramentov, obiski bolnikov, z delom v Marijinih družbah itd. V šoli redno poučuje 1. razred. Z največjo skrbjo pripravi otroke za prvo sv. obhajilo. Kot ožjo pripravo imajo precej tednov preje vsak dan pouk v cerkvi, kjer se z molitvijo in učenjem pripravljajo na prihod Jezusov. To delo prenese le velikanska ljubezen do otrok. Ogromno delo g. zlutomašnika je v cerkvi. Ker je g. svetnik vrlik umetniški in inženirski talent napravlja večinoma za vse delu načrte sam in delavci delajo vedno pod njegovim vodstvom. Najpreje se je lotil slikanje cerkve. Kmalu na to je izvršil krstno kapelo, kakršnih najbrže ni dosti v Škofiji. Obenem je naredil krasne polžuste kamitne stopnice na kor. Mnogo skrbi in dela in stroškov mu je povzročilo, predno je izpeljal zamisel prelepega belega in rdečega plašča. Nadalje novi večni luči. vsi trije novi bistri, tik pred vojsko pa nov taber-nakelj, v katerem so krasne vrezane slike molčečih angelov. Po vojni je bil postavljen pred težko vprašanje, kako naj v cerkvi izpelje elektriko, da bo cerkev z njo pridobila, ne pa Izgubila, Po dolgem premiiljevanju in poizkusih je dal električne svetilke samo na stene nad kri/ev pot in nič ne na oltarje ne na lustre. veliki oltar je pa razsvetlil od strani z. reflektorji. Tako je vsa cerkev lepo razsvetljena, elektrika nič ne bode v oči in ima v cerkvi različno luč: električno in živo svečno, kar zelo dobro vpliva. Več cerkva je že posnelo to načelo. Zadnja leta je napravil nnčrte za vse podili/-nična bandera. ki vzbujajo pri vseh občudovanje. — Toda tudi pri podružnicah se pozna umetniška roka sedanjega gospodarja. Zlasti na Suhi imajo največ po njegovem trudu prenovljene čudovite ,.zlate" oltarje. Ze pred vojsko je postavil lep Dom. ..Cerkveno hišo" kjer naj vrše mnogoštevilne organizacije svoje delo v duhu Cerkve. Pri slovesnostih — in teh v Predosljah tekom let ni bilo ravno malo — je večinoma vedno zasnoval kako novo okrasitev. Posebno lep je bil šotor iz vencev ob priliki posvetitve vseh 4 novih bronastih zvonov, nadalje oltar za dekanijsko proslavo 1900 letnice odrešenja in okrasitev za sprejem Matere božje z Brezij. ko je šla na Evharistični kongres. Če hodiš po predaški fari, občuduješ lepe križe. Tudi ti so izvršeni po načrtih g. župni- Ob nedeljah je prihajala komisija, ki je obstojala iz treh oseb, pregledat vso Kustodijo. Ob tej priliki je vedno vprašal predsednik: »Žalbe i molbe"? »Pritožbe in prošnje"? V nedeljo, dne 16. julija se službeno pritožim radi tega, ker ne dobim spovednika, ki mi gre po zakonu. Prosim za dovoljenje, da smem zadevo javiti škofiji v Ljubljano, da za mene tam vlože prošnjo na ministrstvo za spovednika. Predsednik mi to dovoli. Na to pa vstopi prav po gorenjsko pred predsednika Fr. Grilc in pravi: »Gospod predsednik, zakaj nam več ne dovoljujete obiskov?" Predsednik: »Jaz nisem dolžan, da vam odgovarjam." Grilc: »Jaz sem tu že pet mesecev, pa nisem dobil še nobenega obiska, zadnjič pa me je prišel sem obiskat moj sorodnik, pa ste ga zavrnili. Vi ne delate zakonito." Predsednik okrožnega sodišča je na te besede kar spreminjal svojo barvo od razburjenja in je zakričal nad Grilcem: „Šta ste vi..." Grilc na to odločno: »Kmet sem". Predsednik: »Kako vi poznate zakone"? »Občeval sem z raznimi izobraženimi ljudmi, pa vem, da imam pravico do obiskov. Pa vi sami ste tudi napisali na oglasni deski, da imamo sedaj pravico do obiskov le mesečno, jaz pa v petih mesecih nisem dobil nobenega obiska in ko je prišel prvič na obisk moj sorodnik, ste ga zavrnili in mu niste dovolili, da bi me mogel obiskati." Predsednik na to ves razjarjen zavpije nad njim: »Šuti! Ne govori dalje!" Grilc se zravna in mu pogleda v oči ter odločno odgovori: »Jaz nisem dete!" Predsednik na to ves razburjen: »Neču više da čujem .. .*' in odide s komisijo. Takoj po odhodu komisije pride stražnik po Grilca in ga odpelje od nas na raport, a nazaj ga ni več pripeljal. Predsednik je našega tovariša zaprl v ječo, ki je bila za kriminalce in mu odtegnil hrano iz hotela. Grilc se jc pritožil na ministrstvo pravde in pričel gladovni štrajk ... Kmalu na to smo doživeli podoben nastop Hadžia Cvetka. Bil je zelo vroč dan v začetku avgusta, po kosilu smo vsi ležali na svojih posteljah. Poleg moje postelje je ležal Hadžia v samih kopalnih hlačkah. Pa pride v sobo poveljnik naše straže in pravi: „G. Hadžia, pripravite se in vzemite svoje reči, da se preselite od tu v zapore okrožnega sodišča." Hadžia izjavi, da ne gre, da zahteva najprej zaslišanje, potem se mu sme šele naložiti kazen, vda se le sili. Dolgo ga je prigovarjal stražnik, naj ne dela sitnosti in naj gre prostovoljno. Ker se Hadžia ni vdal, je vzel verige, da ga vklene. Hadžia protestira, da po zakonu nimajo pravice njega vkle-pati in zagrozi, da bo tožil, če ga vklenejo. »Jaz se ne branim, vi me morate odnesti, a vklepati me ne smete." Poveljnik pokliče še 4 stražnike, pa skupno dvignejo našega tovariša ter ga odneso v samih kopalnih hlačah iz Kustodije v ječe okrožnega sodišča. Tam je pričel Hadžia z gladovnim štraj-kom v protest proti takemu postopanju. Pridružili so se mu tudi Grilc in en tovariš iz Like. Vsled gladovnega štrajka so popolnoma oslabeli in so jih morali poslati v bolnišnico. Ko so v bolnici okrevali, so jih zopet vrnili. Ti so pa takoj, ko so prišli iz bolnice v ječo, pričeli ponovno z gladovnim štrajkoni. Končno je Hadžia zmagal in prišel zopet k nam v Kustodijo, a je dobil radi nekaj svojih pisem še dve leti zapora, a ne več Kustodije, ampak kaznilnice onstran železniške proge, V teh razmerah so nas Slovence razkropili, ker so poleg Grilca premestili tudi še nekatere druge v ječo okrožnega sodišča. Prosil sem, da bi predsednik dovolil našim tovarišem, ki jih je preselil v zapore okrožnega sodišča, da bi smeli prihajati k sv. maši, pa jim je bilo to dovoljeno le morda enkrat, kasneje se nismo mogli niti videti. Take razmere so nam seveda zelo grenile življenje in so bili naši „nacionalisti" lahko zadovoljni da se nam ni godilo poseHno dobro..« Kitaro zadnjič v roke vzame. Slovenec povsod rad poje. Tudi v težkih dneh si s pesmijo lajša trpljenje. Slovenci smo v naši celici večkrat katero zapeli, posebno zvečer, ko smo zdeli vsak na svoji postelji za zaklenjenimi vrati. Da bi imel kak inštrument, s katerim bi spremljal naše petje in posebno, da bi mogel bolje uriti svoj »cerkveni" pevski zbor v Kustodiji, si je naš organist naročil od doma svojo kitaro. Kmalu mu jo je poslala njegova skrbna ženka. Na to smo pogosto zvečer v tihem mraku sedeli in prisluškovali domotožnim akordom, ki jih je ustvarjala Jernejeva roka na kitari. In ob taki priliki je nastala v naši sredi pesmica, ki slika naše razpoloženje. SREMSKI VEČERI. 'Ah, tihi so sremski večeri, ko močno zaprte so dveri. ko fantovsko sonce posije, svetlobe nam v ječo nslijef Prešernih ni fantovskih vriskov,, piščali pastirske ni piskov, ne iniče te pesem domača, ko s paše živina se vrača. Le žabe posavske regljajo in štorklje na strehi ragljajo v otožno mačvansko dolino, moteč njeno nočno tišino. In kakor odmev iz zvonika v večerno tišino pronika srebrno doneč glas kitare skoz' mreže v sremske ozare. Prav lahno na strune nam brenka pevec, ki duša mu grenka; na postelji trdi sameva in milo v noč nam popeva. A kmalu mu roka omahne, ne poje več pesmice lahne, le nemo se v luno ozira in solzo z oči si otira. Saj luna po nebu svobodno v Slovenijo plava turobno; za njo mu želje hrepeneče hite iz omrežene ječe. STKAN 5 ka. In ko so gasilci hoteli postaviti svoje domove, so seveda vedno prišli g. župnika prosit načrtov ali vsaj nasvetov. Toda njegova djelavnost sega preko meja njegove župnije. Tako je n. pr. kapelica pred Trstenikom in zvonik na Trsteniku izvršen po njegovem zasnutkii. Ravnotako tudi „te-pih". slikanje pod okni okrog velikega oltarja v Šenčurju itd. Ker je predaška fara med lažjimi je dobival vedno bolehne kaplane. Župnik in kaplan sta bila v zdravstvenem oziru redko za dva. marveč včasih oba skupaj za poldrugega, včasih oba komaj za enega ali še to ne. Toda imel je č. g. kaplane, kakor izlepa ne kak župnik. Najvišjo čast je dosegel p. Štefan, ki je sedaj opat; g. dr. Kimovec je stolni dekan in g. Šimenc stolni kanonik. G. zlatomašnik je tudi homeopat. zdravi ..s kroglicami", kot pravijo ljudje. Tega se je naučil pri svojem predniku Kerčonu. Kolikokrat ga prihajajo farani pa tudi drugi prosit teli zdravil zase. za domače in za živino. Vedno potrpežljivo posluša, nato pripravi zdravila in končno daje ljubeznivo navodila za uporabo: kozarec vode in samo en košček sladkorju notri itd. To so nekatere značilnosti preduškega g. župnika. Vsepovsod ga vodijo besede njegovega patrona sv. Ignacija. Vse v večjo slavo božjo. Ker ima toliko ljubezni do Boga. jo ima tudi toliko do ljudi, do faranov in do vseh, s katerimi pride skupaj, da je pri njem vedno silno prijetno. G. župniku, duhovnemu svetniku, k njegovemu zlatemu jubileju mašništva najiskrenej-še čestitamo. Želimo mu, du bi se mu ob zlati maši izpolnila želja, katero nosi že dolga desetletja v svoji duši. da bi namreč naredil v cerkvi jaslice, ki bi nekako obvladale celo cerkev in s tem dale močan pečat celi božični dobi. Obenem mu tudi želimo, da bi ga Bog ohranil pri moči in zdravju še mnogo let! Gospod Šifrer zlatomašnik (1887-1937) Breg pri Kranju. Kdo za Savo ne pozna gospoda Gustelna. majhnega, okroglega gospoda, ki je hodil o lepem vremenu počasi na sprehod proti Dru-lovki ali Jami. naredil par korakov, obstal, zavrtel svojo palico, gledal kako rastejo gobe. opazoval ptičke, se pošalil z otroci, pokram-ljal z odraslimi, s stegnjeno roko odzdravljal s širokokrajnim klobukom ali pa z belim slamnikom, pozimi se vozi. zavit kot mumija v precej oddaljeno cerkvico Mntere božje, ko je pot blatna ali poledenela? S predaškim Zupan-cem sla sošolca, v lemenatu sta skupaj stono-valaza vodo. Stari oče je bil Kranjčan, njegov oče uradnik pri zemljiški knjigi, mati pa iz znane Kočcvarjevc rodbine iz Lašč. ki ima veliko žlahte v ribniški dolini. Imel je 6 bratov in 2 sestri. Rojen je bil 1859. v Ljubljani, kjer je tudi hodil v šolo, višjo gimnazijo in maturo je napravil v Gradcu, kamor je bil oče prestavljen. Eden bratov — Anton je bil zdravnik v Ribnici, drugi poštni uradnik dva brata cistercijana v samostanu Rajn pri Gradcu p. Jožef in p. Volfgang, ki je bil začasno poslan v Stično, da je vpeljal sóbrate v slovenske razmere. Gospod Gustel je stopil v ljubljansko semenišče, ko je odslužil enoletni prostovoljski rok pri graškem 27. pešpolku. 14. julija 1887. je imel novo mašo pri ljubljanskih uršulinkah. Kaplan je bil eno leto in pol v Pre- serjih. pol leta v Škocijanu pri Mokronogu, tri in pol leta v Cerkljah pri Kranju, takrat je imel svojo kočijo in konjička, ki ga ni le napregel ampak tudi jezdil. Z veseljem se spominja svojega župnika Golobica, zdravnika Globočnika. učitelja in župana Vevkana. Poldrugo leto je bil v Naklem, potem je dobil župnijo Šent Jošt. čez 5 let pa Borovnico, od tain pa v pokoj, zdaj je že 17 let na Bregu. Zanima se za vse. zelo je radoveden, veliko bere. grške verze kar stresu iz rokava. Homerja pozna kot malokdo, poučeval je svoje mlajše brate, na farali pa dijake, ki so imeli težave s tem jezikom, še sedaj uči med počitnicami — klasično izobrazbo ceni nad vse. Vesel je vsakega obiska, če pa pri taroku ujame pagata. se pa res homersko veselo zasmeje. Veliko moli, vsak dan preštudira sv. mašo doma, kjer ima na mizi misal. trpi pa tudi, ko nima dobrega spanja, komu pozimi nagujn naduha inkozadnji čas noge nekam odpovedujejo. Najbolj ga je pa letošnjo zimo potrla hitra smrt sestre Gabrijele, vdove po profesorju Borštniku. ..Devet nas je bilo, zdaj sem pa sam, sam!" Skromno živi, vendar za Marijino cerkvico rad kaj daruje, obleko, perilo. Starodavna gotska Mati božja na Bregu, kamor majniku pride toliko ljudi, kjer opravlja vsak dan sveto mašo naj ne bo pozabila, naj mu izprosi še mnogo let — kar tudi želimo mi njegovi prijatelji! — Za prihodnje šolske leto pa se bodo ra/.uieie še poslabšale, ker je učilnica v domu odpovedana, radi razumljivih vzrokov društvene in cerkvene uporabe. Tudi je bila ta soba oddana in prevzeta v najem kot nekaj začasnega, ker se ie vsako leto govorilo in so tudi oblasti priganjale, da se prične z zidanjem nove šole. Vsi napori pa so se razblinjali ob vprašanju denarja. Nova šolska in občinska uprava pa sta pokazali resno stremljenje in voljo končno rešiti ta nečastni problem reteške šole. Krajevni šolski odbor je izdelal popoln gospodarski načrt za gradnjo nove štrirazrednice z učiteljskimi stanovanji in šol. vrtove s skupnim proračunom 550.000 din, ki bi se amortiziral v 10 letih. Občinski odbor je v popolnem razumevanju ta načrt v celoti osvojil in tako zagotovil redno letno odplačevanje, kar je osnova za pričetek gradnje nove šole. Tehnični oddelek ban. uprave je izdelal nov načrt štirirazrednice s stanovanji, ki je do skrajnosti ekonomično in lepo delo ing. Navin-ška. Stavba bo enonadstropna in simetrična. Osnova ji je gorenjski tip. Idealna je notranja ureditev. Nekako sekundarnega značaja pa bodo učiteljska stanovanja, kar je edina hiba v načrtu. Tu je pač kriv šolski zakon, ki nima točnega tolmačenja, kuj se smatra kot stanovanje. Upati je. da se bo temu vprašanju dalo vsaj delno odpomoči pri gradnji sami. Proračun cele stavbe znaša 530.000 din. a je upati radi visokih cen, da bo pri licitaciji znatno znižan. Pismena licitacija je razpisano za 15. julij in ako uspe. se bo takoj pričelo z delom. ■ Tako bo premaknjeno pereče šolsko vprašanje v Retečah z mrtve točke. Do končnega uspeha pa bo potrebno, da oblasti pokažejo tudi nadalje svojo uvidevnost in materialno pomoč, ker ljudstvo kljub najboljši volji samo ne bo zmoglo vseh bremen. Stara Loka je ponovno dvignila prapor slovenske katoliške prosvete. Staroločani so blagoslovili svoj dom! Nad 3000 ljudi je prihitelo, da prisostvujejo temu svečanemu dogodku. Stara Loka je vsa ovenčana in v zastavah, z visokimi, vitkimi mlaji in slavoloki s slavnostnimi napisi pričakala svoj veliki dan. 2e na predvečer so jo kresovi, ti znanilci slovenskih velikih dni, pozdravljali s Planice, Križne gore, Kamnitnika itd. Obkroževali so jo kot biserni venec, ves lep in žareč. V novi dvorani, pa so takrat prvič z oderskih desk, pred polno dvorano, odmevale jedrnate slovenske besede Jalenovih „Rojenic". Vsi so se čudili kako tem trdim kmečkim fantom gladko teče beseda. Pa de-ko, kako lepe so njih priprosta pojavi. Pa dekleta ravno tako. Igra jih je zajela prav vse, igralce in gledalce. Odšli so zadovoljni, pripravljajoč se in misleč na jutrišnji dan. Nedelja, težko pričakovana od stoterih src. Od sonca vsa obsijana. Veselje se bere iz lic naših starih in mladih. Množice se zbirajo pred „Balantom", ne samo tu od Ingliča do Kapucinov, na obeh straneh" pa pred šolo in dalje proti Dolencu se zbira in čaka 3000 ljudi. Sprevod se je premaknil. Velik stasit fant „od fare" na konju, z jugoslovansko trobojnico, za njim pa drugi tovariši 12 po številu, vsi v narodnih noših, kot on, s slovenskimi zastavami. Čutili smo v srcih svobodo, vpričo slovenskih zastav. Za njimi pripravljalni odbor, fantje in možje, vsi delavci za novi dom. Njih obrazi razodevajo skrb in ponos, za delo in uspeh. Sledijo škofjeločani! Mladci s svojim mladinskim praporom, pred njimi trije društveni prapori. Mladci stopajo ponosno z vojaškim korakom v svojih novih uniformah. Vsi jih radovedno opazujejo. Nato naraščaj, članice, ženske naraščnjnice in nazadnje pred loškimi narodnimi nošami nadvse ljubki otroci v narodnih nošah. Za loškimi narodnimi nošami starolo-ški člani društva v civilu v zelo lepem številu. Nujbolj pa so se postavili Slišani, ki so sledili s kmečko ..ohcetjo". Okrašen voz..Ves v smreč- ju, državnih in slovenskih zastavah, raznobarvnih trakovih. Pod rdečo ogromno marelo na vozu pa harmonika, vrisk in veselje da je kaj. Pred vozom težki „španovi fuksi" vsi v „zlatu", zvoncih, cvetju in zastavah. Res so se postavili ti Sušani. Vsi so jih občudovali! Med škofjeloško skupino je šla tudi godba „Lubnik", ki je neumorno svirala koračnice. Za Ločani pa je šlo nad tisoč ostalega občinstva. Vsega pa je korakalo v sprevodu nad 2000 ljudi. Vzklikov slovenski prosveti pa ni bilo ne konca ne kraja. Sprevod je krenil v cerkev sv. Jurija, kjer je bila takoj nato sv. maša z ljudskim petjem. Po sveti maši pa je bila blagoslovitev »Staro-loškega doma". Dvorana, ki je največja tod okoli, je bila nabito polna. Godba igra himno slovenskih fantov, ki je bila burno pozdravljena. Po himni se je zastor odprl in preč. g. kanonik Matija Mrak je z donečim glasom blagoslovil dom. Vsi vedo, da je to svet in zgodovinski trenutek za Staro Loko. Po blagoslovu so fantje zapeli tri pesmi, med katerimi sta posebno vplivali ..Ako Gospod ni gradil hiše" in »Prelepa starološka fara". Č. g. Demšar pa je nato v svojem jedrnatem slavnostnem govoru orisal pomen in namen novega doma. Orisal je trud in žrtve vseh, ki so dom gradili posebno pa še preč. g. kaplana Babnika in predsednika prip. odbora Hafnerja. Zaključil je z željo, naj bo dom ognjišče slovenstva in katolištva ter naj vzgaja novih značajev in krepkih borcev za rast vere in domovine ... Z vabilom za popoldansko udeležbo se je ta del proslave zaključil. Popoldne po litanijah pa je bila v novi dvo-runi akademija, ki je bila revija /seh sil društva. Dvorana je bila polna. Vsi .';o bili zadovoljni. Deklamacije, petje, nastopi so pokazali, da imu društvo v svoji sredi veliko talentov. Po ukedimiji je sledila mirna, poštena zabava. Tuko je Stnra Loku blugoslovila svoj dom! Pred gradnjo nove šole v Retečah. Z<- mnogo let se je govorilo in pisalo o n< vzdržnem stanju šolske stavbe v Retečah. Stara, razpadajoča enorazrednica, moru že več let, radi nuglegu prirastka mludine služiti kot triruzrednicu. Iz nujhujše zagate je rešil šolsko vodstvo reteški g. župnik, ki je dal šoli v najem pred nekuj leti gurderobo v Društvenem domu. Du je bila tu pomoč le v skrajni sili V nedeljo v Škof jo Loko Pred 2 letoma so se odprli prosvetni domovi, v tem poletju se že polnijo prostrani trgi: sedaj tu, sedaj tam beremo o lepo uspelih taborih in nastopih naše Prosvete. Za nedeljo vabi Škofja Loka, ki v prosvetnem oziru nikoli ni bila zadnja, pa ne misli tudi letos zadnja ostati. Veliki plakati — v Ljubljani in po Gorenjskem že vabijo. Na predvečer se igra »Revček Andrejček". Za loške rojake je zanimivo, da nastopi v glavni vlogi g. Krmelj Janez, znani „Alekš", eden glavnih igralcev iz prve dobe prosvetnega društva. V trgovini Plauina je tudi že na ogled novi prapor škofjeloškega prosvetnega društva: zelo lepo so ga izdelale č. šol. sestre v Ljubljani po načrtih prof. Kregarja iz Št. Vida: prapor vzbuja splošno občudovanje. — Botrovala mu bodeta ga. Planina, soproga člana banskega svetnika in okrožni zdravnik g. dr. Ivan Hubad: oba to čast po svojem delu v našem društvu zaslužita. i8. julija igra naša domača godba ..Lubnik" budnico. Ob 8. zbiranje za sprevod od tovarne ..Šešir" do evharističnega križa, sprevod gre na Glavni trg, kjer bo imel sv. opravilo ob 9. g. dekan Matija Mrak: blagoslov prapora in sv. maša. Nato prosvetni tabor: Govorita g. prosv. inšpektor Dolenc: O slovenstvu in jugoslovan-stvu, in prof. dr. Vilko Fajdiga: Naše katoiištvo. Popoldne ima mladina Krekovega okružja svoj nastop na telovadišču; med nastopom govor g. dr. Cirila Žebota. — Po končanem nastopu se razvije na istem mestu prosta zab"va. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, pa tudi za primerno razvedrilo! Zato pa: ne samo naša dekanija oz. prosvetno okrožje, ampak tudi sosednja Gorenjska pripravi se in pridi v nedeljo v Loko, ki v naprej vošči vsem prijateljem in gostom: Bog%vas sprimi! Tedenske novic e KRANJ Iskrena zahvala vsem sodelavcem, damam, gospodičnam, gospodom in mlajšim, zahvala vsem pevcem, telovadcem in vsem udeležencem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je Prosvetni dan v Kranju nad vse pričakovanje uspel. Pripravljalni odbor. Klub slovenskega katoliškega starešinstva v Kranju priredi v nedeljo 18. t. m. izlet v Škofjo Loko. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se izleta udeleže. — Predsednik. Prosvetni dan v Kranju je našel celo odmeva v Beogradu. Tako sta prinesla dva največja belgrajska dnevnika »Vreme" in »Politika" obširna poročila o poteku Prosvetnega dne ter povdarjala, kako močna je državljanska zavest in vdanost do kraljevskega doma pri nns Slovencih. Vidimo, da so nas spoznali tudi v Belgradu, čeprav so bili vedno mnogi na delu, da nos prikažejo kot ravno nasprotne. Žalno svečanost v spomin blagopokojnega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča je priredilo naše Prosvetno društvo v sredo zvečer. Udeležba je pokazala, kako je bil pokojni priljubljen pri nas. Pevci so zapeli pod vodstvom g. Mohorja Beati mortui, nato pa je recitiral g. Gogala Jaroslav Vovkov Slovenski Mozes. Potem je predsednik društva g. Tre-falt v lepem in izbranem govoru orisal življenje pokojnikovo, njegove borbe za pravice slovenskega naroda. Poslušalci so nemo sledili izvajanjem govornika, vsem so segale njegove besede v dno duše. Po končanem govoru je vsa dvorana počastila spomin pokojnega vladike s trikratnim slava. Jugoslovanska strokovna zveza, strokovna skupina delavcev in nameščencev v Kranju priredi veliko vrtno veselico v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoldne v vseh prostorih gosp. Graj-zerja na Primskovem združeno z loterijo. Zadene vsaka srečka. Pri veselici igra delavska godba iz Vevč pri. D. M. v Polju. Veselica bi se morala vršiti 4. julija, pa se je vsled smrti našega vladike dr. Jegliča ter Prosvetnega dneva preložila na 18. julij. Prijatelji delavstva in vsi delavci iskreno vabljeni. Cisti dobiček je namenjen za brezposelno članstvo. Takih moških danes ni več, ki bi prišli v trgovino in zahtevali samo »cigarete". Vsak moški ima svojo vrsto cigaret, ki jo kadi in katere ime ne pozabi. Tudi žene bi morale pri nakupu zahtevati izrecno Schichtovo milo Jelen, ker bodo imeie samo tedaj gotovost, da bo ostalo njihovo perilo dolgo lepo kot novo in trpežno. To milo odpravi iz perila, temeljito vsako nesnago in ga pri tem varuje. Čebelarska podružnica v Kranju priredi dne 25. julija popoldan ob 3. uri veliko vrtno veselico z bogatim sporedom na vrtu tovariša Rozmana po domače Kukovca v Britofu pri Kranju. Čisti dobiček je namenjen za povzdigo čebelarstva v Kranju. ZELO POSREČENE fotografije »Prosvetnega dne v Kranju" dobite po 5 Din za komad pri FOTO JUG - KRANJ. Pobiranje vodarine. Občina Kranj razglaša, da bodo prihodnji teden pobirali vodarino za čas od 1. aprila do 30. junija 1937. Hišni posestniki se naprošajo, da odpadajoče zneske takoj plačajo občinskim organom. Pri tem se opozarja, da je občina upravičena v slučaju neplačila dotok, vode zapreti. Pouk, vzgoja, telesna okrepitev... Vse to in še več nudi dekliški zavod v škofji Loki učenkam, ki obiskujejo tamkajšnje šole. Razen temeljite izobrazbe in prave krščanske vzgoje nudi zavod učenkam tudi vse prednosti letovišča. Učilnice in spalnice so svetle in zračne, oddaljene od svetnega hrupa in cestnega prahu, nameščene visoko gori v Škofjeloškem gradu, z edinstvenim prekrasnim razgledom preko vse naše Gorenjske. Zavod ima prostrano dvorišče, kep obširen vrt, velik senčen lipov drevored, lasten vodovod, kopalnice in vse pogoje za gojitev najrazličnejšega športa. V zavodu sta ljudska in meščanska šola, šestmesečna kmetijsko-gospodinjska šola, ki je ustanovljena šele letos in posebno opozarjamo nanjo, zasebni trgovski tečaj, združen s tečajem za šivanje in vezenje, in nemški tečaj, v katerem imajo šoli odrasla dekleta ugodno priliko, da se nauče nemškega jezika doma, ne da bi bile primorane odhajati v inozemstvo. Učenke se lahko uče tudi vsakovrstne glasbe in jezikov. V vse imenovane šole in tečaje sprejema zavod deklice iz vseh delov naše države predvsem kot gojenke, a tudi samo kot učenke. Natančnejša navodilu in prospekte daje ur- in za silo uvidi lahko vsakdo, ako ve, da je v to sobo. obsegu 20 m*, hodilo dan zu dnem po 60 učencev. Učilnica v šoli je sicer dovolj veiiku, a je življenjsko nevarna, ke so morali podirajoči se strop podpreti s tramovi, ki še danes k rušijo to šolo. Tudi stavba suma je izmed najslabših hiš v župniji in le napisu se je zuhvaliti, du uijec ve, du imajo Retečani šolo. B. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Vpogled neobvezenI I Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik! Fotograf S. Rovšek se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Kranj« Cojzova 4. (pri pokopališču) šiilinski dekliški zavod v Škof ji Loki. Dne 39. junija je z Aquitanio odpotoval iz Amerike v svoj rodni kraj zlatomašnik veleč, g. pater Ciril Zupan, župnik slovenske župnije Matere božje v Pueblo, Colorado. 8. julija je prišel domov po 38 letih bivanja izven svoje domovine. Doma je iz Srakovelj pri Predosljih. V nedeljo se je udeležil Prosvetnega dne v Kranju ter je bil nadvse vesel, da se je mogel takoj ob prihodu v domovino udeležiti tako lepe slovenske katoliške manifestacije. Lansko leto je praznoval jubilej zlate maše, o čemur je naš list tudi poročal. G. župniku želimo prijetno bivanje v domovini! ŠKOFJA LOKA Spomini na temne dni! Škof j a Loka se zopet pripravlja, da dvigne prapor slovenske katoliške prosvete. Ravnotako kakor danes pa se je pripravljala ravno pred 6 leti, du proslavi 10 letnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in obenem 35 letnico blagoslovitve društvenega prapora. Danes se pripravljamo z veseljem v srcu, ker vemo, da našega slavja ne bo nihče motil, takrat pa smo s strahom čakali dnevu slavnosti, ker smo čutili, da se nad nami zbira oblak režimske jeze. Ze pri pripravah in okraševanju Društvenega doma so začeli vtikati svoje prste vmes. Tako je bila iz Društvenega doma na Finžgarjevo hišo napeljana žica, na kateri je bilo nad 100 državnih zastaVič, le ena samcata slovenska se je vrinila med nje. Zaradi tiste zastavice so morali fantje vse podreti in zastavico sneti. Ze na predvečer, ko je bil pred Društvom promenadni koncert godbe »Lubnik", se je sušljajo po mestu, da je proslava prepovedana. Vsi smo bili pre-padeni in žalostni. Vse je spraševalo takratnega predsednika društva čg. dr. Vilka Faj-digo, če mu je kaj znanega o prepovedi. On uas je tolažil in bodril: »Fantje, sprevod bo, proslava bo, vse bo v redu! Kaj pa bo fantje, če bo sprevod prepovedan, ali boste šli?" Šli bomo, smo sklenili in šli smo. Vprašal nas je, ker je imel že prepoved v žepu, pa je molčal. In prišel je tisti žalostni dan, pa tudi dan veselja, ker nas je strnil v eno nezlomljivo celoto. Prihajali so tisoči od povsod, s Poljanske in Selške doline, hribovci in ravanci iz Sorskega polja, pa tudi žandarji in ovaduhi • in denuncianti iz »viteških" vrst. Dr. Fujdigu pred pričetkom pove vsem tisočem, sprevod je prepovedan, zborovanje prepovedano, dovoljena je le sv. maša in pridiga na Glavnem trgu. Prosil je vse, da zato ne gredo v sprevodu na Glavni trg, umpuk neknj nuj jih gre po »Grnbnu", zastave po stopnicah, drugi pa po klancu ob cerkvi. A ljudje ga niso slišali, vse je tiščalo v sprevod. Zastuve so se dvignile in vse je kazalo, du se bo sprevod Vršil. Pa so »vitezi" pod varstvom bajonetov zagnali tako vpitje, kakor bi se država podirala, da so opozorili žandarmerijo, »naj brani državo"! Seveda je morala žandarmerija nastopiti, dosegla pa je le to, da so se na Glavni trg pomikali 3 manjši sprevodi, v katerih je bilo pa navdušenje vse drugačno, kot pa če bi šli v enem urejenem sprevodu. Navdušenje je bilo nepopisno. Vsi trije sprevodi, od katerih je vsak štel vsaj 1500 ljudi, so se združili na Glavnem trgu pred olturjem. Sv. maši, ki jo je daroval preč. g. kunonik Matija Mrak je prisostvovalo vsaj 6000 ljudi. Pridigal je po sveti maši pisatelj prečastiti gosp. Finžgar. Po pridigi pa je stopil na oder, predsednik društva g. prof. Fajdiga in i/rekel približno te besede: Pritožili se bomo Nj. Vol. kralju, ker so nam prepovedali obhajati 10 letnico njegovega vladanja. Nato pa je vsem oblastnikom v obraz zaklical: ..Mi pa ostanemo kakor smo bili. istega duha. iste krvi!" Zapel je najprej himno ..Povsod Boga", katero jc pela vsa ti-sočglavn množica. Dr. Fajdiga je nato pozval ljudi, naj se mimo razldejo, Ljudje mi se zopet razporedili na enak način kol preje in hiteli v Sp. Karlovac. kjer m- je na tihem formiral sprevod, ki se je začel pomikati proti Spodnjemu trgu. Godba ni smela igrati, zato so godbeniki piskali samo na piščali. zastave so šle v sprevodu povešcnc in prodno jc mogla žandarmerija sprevod preprečiti se je zvrstil v Društveni dom. Tukaj pa ni bilo vzkliknnju ne konca ne krnjn. Udeleženci, katerih je bilo veliko nn Vonjih, nad polovico pa v narodnih nošah so se nnio porazdelili nn skupini' po 10 in krožili po mestu, vzklikajoč kralja, vodi-tel jem in državi, na veliko jezo naših ..nacionalistov". 2andarmeriji se ni posrečilo, da bi skupine -uzgnalu, ker če so razgnali eno, se je takoj pojavila druga, tačas pa se je prva zopet zbrala. Tako so skupine krožile po mestu do 2. ure popoldne. Tako pred 6 leti. Danes pa ko bomo svobodno zborovali, svobodno šli v sprevodu in svobodno blagoslovili svoj krasni novi prapor ter ga dvignili v procvit in veličino slovenske prosvete, se spomnimo tudi onih strašnih dni, ko Slovenec ni smel biti Slovenec, in prosimo Vsemogočnega, naj nam v prihodnje prizanese s takimi dnevi. Z istega mesta kakor pred 6. leti pa se bo dvignil isti dr Fajdiga in bo lahko ugotovil: »Ostali smo, kakor smo bili — enega duha, ene krvi!" Štafeta Selca—Ljubljana in Bojevniški tabor preložena. Zaradi velikih prosvetnih svečanosti v Kranju sta bila preložena velika fantovska štafeta od groba Krekove matere — na Krekov grob in Bojevniški tabor na Suhi na eno izmed prihodnjih nedelj. Pri nas se je naselil novi živinozdravnik g. dr. Leon Kocjan. Stanuje v Novem predmestju št. 6. Prepričani smo, da bo našemu ljudstvu v veliko pomoč ter ga vsakemu toplo priporočamo! Nesrečna smrt uglednega škof jeločana. V noči med torkom in sredo prejšnji teden, se je odpravilu g. Jožefa Trdina po vino na Štujer-sko. Vzela je s seboj tudi svojega sina, katerima sta se še pridružila g. Potočnik Janez ;U eden izmed škofjeloških stražnikov. Ko so se v sredo vračali skozi Tuhinjsko dolino, je nu strmem klancu avtomobilu odpovedala zavora. Vsi so poskakali iz nazaj drvečega težko obloženega uvtomobila, pri čemer je dobila ga. Trdina precejšnje podpludbe po vsem telesu. Trgovec g. Potočnik Janez, pa je skočil tako nesrečno, da ga je vjel sod, ki je padel iz avtomobila ter ga tako težko ranil, da je po * minutuh umrl. Poklicani reševulci iz Ljubljane so mogli ugotoviti le smrt Potočnikovo. Trdinovo so pu na lastno željo pripeljali takoj domov v Škofjo Loko. — Mrtvega Potočnika so pripeljali domov v noči med sredo in četrtkom. Tako hitra in žalostna smrt uglednega in spoštovanega trgovca, ki je bil v najboljših moških letih, je pri škof jeločanih vzbudila silno sočustvovanje s hčerko in ženo. Bil je tudi vnet gasilec in zvest obiskovalec naših prireditev. Pogreb, ki je kljub dežju zbral bkrog njegove krste stotine prijateljev, je pokazal njegovo priljubljenost. N. v m. p. Ušla sta smrti...! V petek se je avtobus g. Eržena Jožefa, katerega je vodil lastnik sam, vračal iz kolodvora. Ko je zavil proti gostilni „Plevni", sta mu po stan cesti privozila nasproti dva letoviščarja iz. Kamnika. Hotela sta obiti s kolesi veliki avtobus, vendar sta ravnala tako nerodno, da sta prišla naenkrat pod avto. Eržen je v hipu zavrl avto s tako silo, da se je zadnji konec avtobusa kar dvignil od zemlje in potem obstal kot pribit. Le za dobra dva prsta je še manjkalo, pa bi šla velika zud-nju kolesa čez oba izletnika. Sume veliki prisotnosti duha g. Eržena se imata zahvaliti za življenje. Ko sta se srečno izmotala izpod avtobusa se nista mogla dovolj zahvaliti lastniku. Občinska seja: V petek ob 6. je bila seja občinskega odboru naše občine. Obruvuavulo se je o raznih važnih zadevah. O seji bomo poročali. — TRSTEN1K V nedeljo 18. jul. bo pridedila gasilska četa na Trsteniku vrtno veselico in srečolov. Priče-te'i ob 3. popoldne. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega orodju. Vse gasilske čete in vsi prijatelji vljudno vabljeni! Trstcnik se počasi prebuja iz dolgega spanja. Potreba po kakšni prosvetni orgunizueiji je obstojala že zdavnaj. Polagoma se je led predrl in ustanovila se je gasilska čela, ki bo poleg svojega glavnega namena imela tudi važno prosvetno Organizacijsko delo. Z odločno voljo in po Jegličevib navodilih, ki je tako zelo priporočal prosvetna društvu med mladino, bomo veliko dosegli. Hočemo (blati po njegovih nu-Rvetih; kajti dobri naš rajni vladika je fantom vedno h dobro svetoval. Minulo pomlad se je pri nas ustanovila gasilska četa. Njen predsednik je France Košir s Trstenika, K četi je pristopilo že nail -T> fantov. Zanimanje za četo stalno raste in kmalu bo ta vse funte osvojila. Pozni smo. Vse sosednje župnije imajo že prosvetne organizacije. Trebn bo delu in požrtvovalne skupnosti. Lc delo '•(' ndgrsdi, le delo ima uspeh! PREDOSLJE Lep dan bo 18. julija za Predoslje, Naš /upnik Ignacij Zupane bo imel svojo zlato mašo, sn fara se je / veliko vnemo pripravljala na m veliki praznik. V soboto t?, julija ob pol 9. mi /večer Lunin slavijencu na čast priredili kar /unaj na prostem slavnostno akademijo, h kateri vse prav lepo vabimo. Na sporedu je več. pevskih točk, slavnostni govor (govori g. minister dr. Miba Krek), simbolične vaje, poklonitev otrok in zahvalni spev. V nedeljo ob 10. dopoldne bomo pa spremili g. župnika v slavnostnem sprevodu k zlati maši v cerkev, kjer bomo prosili Vsemogočnega, naj še naprej obilno blagoslavlja g. zlatomaš-nika in po njem deli obilno milosti predaški fari. Popoldne ob 4. bodo slovesne litanije. Vsa fara se raduje tega dne, saj proslavlja praznik svojega duhovnega očeta, ki že 45 let pastiruje s tako gorečnostjo v Predosljah. Z hvaležnimi in veselimi srci bomo praznovali ta veliki praznik. Zgraditev kanalizacije in ureditev cest v naši vasi je sijajno uspela. Popolnoma nov utis dobi človek, ko pride v vas. Prej je zadeva odtoka vode naravnost vpila po ureditvi. Pri novem gasilskem domu dovršujejo poslednja dela. Kot kmo izvedeli bo slovesna blagoslovitev 8. avgusta t. 1. V zgornjih nadstropjih bo stunovanje, kar je zelo umestno, saj je pri nas pomanjkanje primernih stanovanj. V spodnje pa se menda preseli občinska pisarna. Kdor se misli pridružiti izletu na Koroško, ki bo dne 1, avgusta, naj takoj sporoči Umnik Stanetu v Predoslje, kajti čas za prijave je samo do 26. t. m. Cena izletu bo nekako 100 Din. Odhod ob 3. uri zjutraj iz. Kranja, prihod nazaj približno ob 10. uri zvečer. Potrebna je slika ali pa kakršnakoli legitimacija. PODBREZJE Naši mizarji so se to pot posebno potrudili, du je spalna oprava, ki so jo izdelali pod vodstvom priznanega mojstra Fajfarja res nekaj izrednega. Ze samo pogled nanjo ti je v izreden užitek in se moramo prav temu zahvaliti, da je zanimanje za našo tombolo tako veliko. Prav posebno je treba povdariti, da so mizarji vsi člani našega društva, skoraj ves trud in delo za opravo opravili iz velike požrtvovalnosti do Prosv. društva brezplačno. Na to smo mi posebno ponosni! Oprava je do dne tombole na vpogled v Fajfarjevi delavnici, v nedeljo 18. VII. dan tombole pa ves dan na prostoru tombole. V slučaju slabega vremena bo tomobola preložena na drugo nedeljo 25. julija. CERKLJE Cerkljanska občina je bila v nedeljo na Prosvetnem dnevu v Kranju polnoštevilno zastopana. Bilo je skoro vse, od malih otrok pa do sivolasega starčka. Vsa društva in zadruge so bile zastopane po svojih predsednikih in članih. Naši kolesarji z lepo okrašenimi kolesi in narodne noše so se posebno odlikovale. Ne pozabimo na obč. odbor z g. županom na čelu. Slavnosti se je udeležila tudi gasilska četa z 18 člani. Vodovod se pridno gradi; zajetje je bilo izvršeno že spomladi, rezervoar pa bo tudi še to jesen gotov. Gasilci so priredili keglanje za lepo moško kolo, za prašiča in koštruna ter bo keglanje zaključeno že prihodnjo nedeljo. Kdor hoče dobiti katerega izmed teh dobitkov, naj pride v Cerklje kegljat, saj veljajo 3 lučaji samo 2.— Dia. V nedeljo, dne 18. t. an. ob 9. uri bo blagoslovitev in otvoritev novozgrajene avtobusne čakalnice tik ob Kernovi gostilni; kogar zanima, naj pride pogledat. Na terasi bo ob tej priliki igrala cerkljanska godba. KRIŽE Enkrat izivajo, pozneje jokajo. Nekuj ruesecewi smo imeli mir pred levičarskimi izzivači, zadnje čase pa so spet začeli staro pesem in vsepovsod napadajo naše ljudi z. beseduini >n tudi dejansko poizkušajo. V zelo veliko napotje so jim zlusti naši prosvetarji, ki bi jih najrajše utopili v žlici vode. Zlasti jim je trn v peti član (žal so pri tem v veliki zmoti), ki mu ti boljševiški sanjači grozijo celo s smrtjo (imena grozilcev, kot številne pričo na razpolago). Tudi rdeči agitatorji so oživeli. Rujejo in bujska-jo zlasti omahljivo mladino. Sodrugi: svetujemo vam veliko, veliko pamet! Spomnite se nekaj mesecev nazaj: — kajti ob ponovnem takem slučaju vam ne bo jirnv nič pomagalo ne vzdihovanje in ne jok. Ne maramo nikogar splavi jati v nesrečo. Toda povemo pa, da ob najmanjšem incidentu bomo poklicali oblast, da stori svojo dolžnost, kajti pri nas ni Španija. Mi ne izzivamo in tudi izzivani nočemo lati. Sedaj pa zares! Tudi naši nacionalisti so se i drugimi pajdaši vred tolažili, da bo danes ali jutri vlada padla in bo državne vajeti prejel v roke Pero. Toda lega težko pričakovanega dne nore in noče bili. ljudje jim ne verjamejo več. Kaj tedaj? E, kdor zna pa zna. Ze tolažijo svoje prijatelje s tem. da je dal Zivkovič Stojadinoviču in Korošcu ultimat, da mora vlada dn 25. t m odstopiti, ker v nasprotnem bo on s svojo gardo udaril nn plan. Radovedni smo, kakšna je ta garda? Morda pa žele biti tudi naši JNS-arji kronani z gnilimi jajci. Nacki, kje je vaša pamet, da razširjate take prazne čenče? Svetujemo vam iz dna srca, kot brat bratu, da rajši vzemite v roke rožni venec in molite na čast sv. Katu-mi za. zdravo pamet, kot da razširjate take lazil MOŠNJE - BREZJE Tujsko prometno društvo na Brezjah je v gozdičku pod Brezjami napeljajo električno razsvetljavo, katera v popolnoma zadostni meri vse noči razsvetljuje po naravi precej temen gozdiček. Zo to v resnici hvalevredno napravo so hvaležni uglednemu društvu, ne samo domačini, ampak tudi vsi božjepotniki in obiskovalci Matere Božje na Brezjah. Pač pa bi želeli, da se popravi in izgledi tudi oni del pešpoti po gozdičku, kateri je posut z grobim kakor jabolko debelim gramozomj. Zaupajoč v vsestransko pozornost cenj. društva pričakujemo, da se bo v najkrajšem času odpravil tudi ta, gmotno — kar se tiče stroškov — zelo malenkosten, toda za božjepotnike-pešce pa zelo pomemben nedostatek. RADOVLJICA Tujsko prometno društvo v Radovljici je že pred časom postavilo na ovinku državne ceste, nasproti radovljiškega znamenja, pri odcepitvi poljske poti. katera na koncu polja prehaja v stezo, ki vodi v Globoko in od tam v Mi-šače in Dobravo napisno tablo »Pot na Brezje in Globoko". Ker ta tabla, s pogrešnim in zmotnim napisom zavaja marsikuterega tujca, prosimo, da sc tabla odstrani ali pa napravi napis dejanskemu stanju odgovarjajoč: »Pot v Globoko, na Mišače in Dobravo. Konfekcija in damski salon Justina Jakofčič izdeluje vse po meri točno hitro in solidno. Slamniki Din T—, 9-—, 15 — Peresno lahki letni iz volne, svile in konoplje po Din 58—, 48-—, 58-. Hinko - Kranj Gospodinje! vkuhavajte sadje v „WECK" ovih, kakor tudi v navadnih kozarcih, katere kupite z ostalo stekienino v Kovina %; l Kranj ►GORENJEC« F. P.: Škofjeloški pasijon Ko berem, da bo loška župnija 24. ter 31. julija in 1. avgusta spet uprizorila svoj pasijon, se mi vzbuja spomin »5a lanske prireditve. Okrog 5000 ljudi se je udeležilo lepih predstav. S tiho pobožnostjo v srcu in s solzami ganjenosti in sočutja v očeh 30 spremljali igro trpljenja na odru. Sedaj pred ponovnimi uprizoritvami mi dovolite, da vam na kratko opišem lanske prireditve loškega pasijona. Kdor gu je sam: videl, naj mu bodo moje besede spomin nanj. Drugi pa naj zvedo, kako se je vršil in kakšnega pomena ja za slovensko kulturo. Večer poletne nedelje. Nad Škofjo Loko žari v beli svetlobi reflektorjev starinski grad in povečuje svečano razpoloženje. Po vseh cestah, ki vodijo v mesto, hitijo gruče okoličanov in se zgrinjajo na obširen prostor za poslopjem nove šole. Spredaj je postavljen mogočen oder s površino 200 m2. Kulise, delo akademske slikariee Bare Remčeve. predstavljajo najznačilnejše starinske loške hiše. Tu vidiš stari rotovž, s »kolesom sreče" nad veznimi vrati. Tudi Homanovo hišo takoj spoznaš, saj je še danes ravno taka kakor v 16. stoletju, ko je bila sezidana. Oder ti torej predstavlja stari mestni trg. Na sredi odra se v stopnicah dviga še poseben oder. na katerem se bodo vršili glavni prizori. Ura bo vsak čas devet. Iz farne cerkve sv. Jakoba že cel četrt ure poje veliki zvon. Na obširnem prostoru je zbranih že nad 1000 gledalcev. In še prihajajo. Zdi se nam. kakor da na trgu čakamo na velikonočno procesijo. Zdaj utihne farni zvon. Čez oder gre cerkovnik proti naslikani cerkvi, iz katere se oglasi mrtvaški zvonček in da znamenje za pričetek pasijona. Na trg se postavita nočna čuvaja s helebardama. Fanfaristi trobijo staroslovensko postno pesem. Skozi naslikana obokana vrata prihaja procesija. Dva kapucina jo vodita. Ministranti nesejo križ, fantje bandero. V procesijo dostojanstveno stopa Smrt s koso zmagoslavja na rami. Zdaj se pokaže prva skupina: paradiž. Spredaj stopa Lucifer, za njim Adam in Eva z razpuščenimi lasmi. Odeta sta t ovčjo kožo. Za njima gre angel z mečem in še dva angela, potem pa skupina Adamovih otrok. Glavne osebe stopijo na vzvišeni oder, ostali pa se razdele v lepo živo sliko po večjem odru. ki predstavlja trg. Začne se predigra: izgon iz raja. Angel z mečem govori: »Iz paradiža, tega veselega in luštnega mesta, poberita se, Adam m Eva. Bogu nezvesta! Zakaj tukaj vaju je kača zapeljala in vaju z velikimi nadlogami obdala." itd. Lucifer se jima roga in Adam in Eva skesano izpovedujeta svoj greh in potrta poslušata očitke človeškega rodu. Ob zvokih fanfare odhaja skupina paradiža, trg se sprazni, le Smrt se še šopiri na vzvišenem mestu. Izpod oboka prihaja mrtvaška procesija — papež, kardinal, kanonik, prelat, kaplan, cesar, kralj, plemič, gene-al, grof, uradnik, župan, meščan, kmet, berač. V bleščeči svetlobi sijejo ornati in uniforme. Pred vrsto stopi Smrt in jih nagovori v pristni svetoduški govorici: »Jaz sem grenka Smrt imenovana, z visokih nebes na svet poslana. Imam nalogo: škofe, korarje in kardinale. cesarje, grofe, vojvode in kralje, vse, kar živi na sveti, pod svojo oblast vzeti. Grešniki! Dajte že svoje oči odpreti! Spremislite! Vsi morate enkrat umreti!" V trpkih besedah predočnje posledice greha in grozi človeštvu s svojim neusmiljenim gospostvom. Nato pa odpelje svojo molčečo vrsto. — Hudiči priženejo v težke verige vkovano Dušo. ki se je pravkar ločila s tega sveta. Zruši se na tla in že obupuje v groznem spoznanju: »Prokleta ura ino čas, ko sem rojena bila! Prokleta pot, prokleta vas, kjer me je mati nosila!" Obupnvanje Duše in maščevalno roganje hudičev, vse izveni v misel, ki kakor nit pre- pleta ves loški pasijon: Glej, grešnik, kaj je storil tvoj greh! S temi prizori je predigra končana. Kakor da prihaja iz cerkve, zadoni zdaj pesem: »Vi oblaki, ga rosite..." Kot uvod, v pasijon sam prihaja na oder procesija angelov, ki nosijo znake Gospodovega trpljenja: kelih. mošnjo cekinov, vrvi. meč, bič, steber, haljo, žeblje in klešče, gobo, lestev, krono in petelina. Med njimi in za njimi korakajo predstavniki loških obrtniških cehov in nosijo svoje insignije: skrinjice, vrče in podobe svojih patronov. Ta »bratovska" skupina nam lepo pokaže veljavo nekdanjih obrtnikov in njihovih cehovskih organizacij. Prvi prihaja krojaški ceh, potem lončarski, zidarski, čevljarski, mesarski in pekovski, ki ga pasi jonski rokopis imenuje kar Pekhen Bruderschaft. Vrsta se ustavi, angeli stopijo na vzvišeni oder in recitirajo verze o mučenju Gospodovem. Angel z mošnjo n. pr. pravi: »O čudo nad vse čudesa! Čudite se, nebesa! Srebrnikov trideset hoče Judež za Jezusa vzet. Devica Marija bi ga ne dala. za vesoljni svet bi ga ne prodala. Ti. grešnik, ti ga pa prodaš, za kratko veselje ga coperniku daš. O grešnik! Več. več je vreden. to ve dobro človek sleden!" Ko vsi izdeklamirajo. se spet uvrste v procesijo in odidejo ob zvokih pesmi: Daj mi. Jezus, da žalujem ... Zdaj je pripravljeno razpoloženje za glavni del, za pasijon sam. Najprej se odigra vhod v Jeruzalem in zadnja večerja. Jezus prihaja med apostoli in množico ljudstva. Fanfare done, množica pozdravlja z oljčnimi vejami in burno vzklika: Hozana sinu Davidavemu! Če-ščen. ki prihaja v imenu Gospodovem! Prvič govori Jezus in preroško razodene: » ... povem vam, minul bo le majhen, majhen čas in na mestu te časti bom zasramovan od vas." Ljudstvo pa še nadalje vzklika in že odhaja dalje. — Na trgu se stemni. Dva služabnika pripravita mizo. Dostojanstveno, molče prihaja Gospod v zboru apostolov, da sede k zadnji večerji. Z besedami se poslavlja od učencev, njegov pogled jih boža; kruh in vino blagoslovi in napove izdajstvo. Judež se izgovarja in potuhnjeno umika. Gospod vstane in se od vsakega apostola posebej poslovi. Zdaj brez brez besed, vse je tiha mimika. Objame jih vse po vrsri: njihove glave sj pritisne na srce. — Med gledalci vlada sveta tišina. Niti glasu ni slišati. Pri marsikom opaziš solzne oči. Tiho se pojavlja v ozračju pesem: Večerja zadnja je minila... in skupina odhaja. Sledi prizor iz getzemanskega vrta. Apostoli pospijo na stopnicah, Jezus pa toži in trpi na odru. Angela ga tolažita in mu izročita kelih trpljenja. — Čez nekaj časa se prihuljeno priplazi hudič, za sabo vodi Judeža in za Judežem se pomikajo vojaki z bakljami in meči. Judež, pristopi h Gospodu in ga poljubi. V hipu nastane hrup in zmeda. Apostoli planejo iz spanja. Peter izdere meč in zamahne. Jezusa zvežejo in odpeljejo. Na odru ostane le Judež, s hudičem. Judež spregleduje in preklinja svoje življenje. Hudič pa se mu satansko zasmeji, vrže predenj vrv in zbeži. Spet se oglasi pesem: Daj mi. Jezus, da žalujem... Zdaj sledi prizor pred Kajfom. Pilatom in Herodom. Nastopa velika množica. Ljudstvo valovi in vpije. Oblastnike prinašajo vojaki na nosilnicah. — Nato vidiš bičanje in kronanje. Jezusa trpinčijo tri ji rnblji. Igra dobiva prav naturalističen značaj. Rabelj poklekne pred Kristura in se mu roga: ..Ljubi moj Aron, padi nn kolena doli ter mu figo v zobe pomoli! Saj res takšnemu prav pristoji. du se tako pred njim kleči, kakor du je on lužnjivi krni j. H kroni trnjevi se žezlo zaničljivo Sika. Kako se mu bo to podal! (mu da trs) ta strgani nngudni plašč pa naj si sam znflika." Za Jezusom stoje angeli, ga objokujejo in se obračajo h gledalcem n. pr.. »O grešnik, spremisli svojih grehov ostudnost in poglej svojega Odrešenika nohl*vvn