Predlogi zlatih plaket občine Ljubljana - Siška Ob prazniku občine Ljubljana-Šiška, 22. juniju, in ob 40-letnici Osvobodilne fronte ter ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda, narodov in narodnosti Jugoslavije je pred-sedstvo Občinske konference SZDL Ljublja-na-Siška predlagalo, da se podeli 5 zlatih plaket občine Ljubljana-Šiška, zlasti za iz-rednc prispevke k množičnemu odporu v boja slovenskega naroda v NOB. Zlate pla-kete in druga priznanja občine Ljubljana-Siška bodo podeljena na slovesnem zaseda-nju občinske skupščine, za tem, ko bo pred-loge potrdila občinska skupščina na svojem rednem zasedanju. Predlogi za zlate plakete so naslednji: • Rašiška četa 22. julija 1941 so se začele na slovensiki zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fašističnemu okup.atorju, ki pomenijo za-četek vseljudske revolucije in množične obo-rožene borbe za osvaboditev slovenskega na-roda. V tem zgodovinskem dogodku je sode-lovala tudi Rašiška četa, ki je bila sestavljena iz borcev čmuške, gameljske in šmarnogorske partteanske skupine. četa je bila ustanovljena nekaj dni po dboroženi vistaji, to je 28. julija 1941. Za komandirja so imenovaJi Staneta Kos-ca z Rašice, za poditionega komisarja Mileta Špacapana iz Čnvuč, ki ga je nasledil Maks Pečar, prav tako iz Crnuč. V času delovanja čete se je v njej bojeva-lo 72 borcev. Rašiška četa je sprva delovala saraostojno, po 17. avgustu 1941 pa v sestavi Kamniškega bataljona. Nasilje nemškega okuipatorja na območju takralne občine Smartmo pod Šmarno goio je bilo po 22. juliju vedno hujše. Aretacijam in izcjnanstvom družin borcev Rašišike čete in ak-tivistov OF je sledilo streljanje talcev. Po sa-botažni akciji 12. avgusta na mostu nad Ga-meljščico je okupator ustrelil 2 talca. Takrat je bil nekje ob Savi oistreljen komaj 16-letni mladinec iz Tacna. Proti temu okupatorjevemu hudodelstvu so barcd Rašiške čete odgovaijali z napadi na nemškega ok.upatorja, z oborože-nimi napadi so uničevaili njegova vozila in obračunavali z njimi. Rašiška četa je do decembra izvedla vrsto drznih in pomembnih akcij. V decembru me-secu so borcl Rašiške čete odšli na Gorenjsko, kjer so se ¦vfključili v Canikarjev baitaljcm in sodelovali v decemibrslki vstaji v Poljanski in Selški dolini ter v dražgaški bitki. Rašiška četa je bila ena izmed najbolj bor-benih partizanskih enot na Gorenjskem. Nje-na navzočnost pred vrati Ljuibljane in njen boj proti okuipatorju je brez dvoma vplival, da so se mnogi Ljubljančani odločili za OF in za vstop v ipartkiane že v letu 1941. V aikcijah in bojih proti okupaitoTjem je Rašiška četa že v prvem letu NOB izgutiila 18 borcev in bork. Po osv&boditvi je bila vnsta borcev odlikova-nih z redom narodnega heroja. Občina Ljubljana-Siška je za revolucionar-no delo v NOB podelila Rašiški četi domicil 21. junija 1975. Predsedstvo OK S2DL predlaga, da Rašiški četi za feredno pomemben zgod&vinski prispe-vek med NOB podele zJato plalceto občine Ljubljana-Siška. • Varnostno-obveščevalna služba Za uspešen boj proti okupatorju, ki je i-mel na voljo veliko premoč v orožju, ljudeh in drugih sredstvih zatiranja, ter za boj proti okuipatoirjevim pomagačem niso zadostovale samo vojaške akcije partizaraske vojske in na-pord KP in OF na področju političnega boja, ampak je bilo poftrebno ustvariti tako organi-zacijo, ki bi se uspešno borila' proli sovražni-kom tudi v njihavem zaledju. V ta namen je CK KPS 15. avgusta 1941 uslainovil vairnostno-obveščevalno službo (VOS OF), da bi s svajim delovanjem na področju obveščanja in neposredne akcije podprla vo-jaški politični boj proti okupatorjem in njiho- vim poinočnikoim. Spočetka je to službo vodil kolegij, od februarja 1943 dalje pa centralna komisija. Načelnica cemtralne fconlLsije VOS je bila Zdenfea Kidrič, člani pa dr. Vito Kraigher, Franc Ravbar, Edo Brajnik in Ainton Pirjevec, načelnik VOS za Ljubljano pa je bil Ivo Sve-tina. Sedež im glavno področje dela VOS je bila Ljubljana vse do odhoda cenitralne komi-sije VOS na osvobojeno iozemlje v maju 1943. Potem pa se jeVOS razširila po vseh sloven-skih pokrajinah. Ljubljana je foila kot žarišče oiboroženega boja slovetuskega naroda in središče narodno-osvobodilnega gibanja, kjer je prvo leito NOB živelo in delalo njegovo vodstvo, vsa leta okupacije glavni obveščevalni vir, kjer so se zbirali podatki o sovražndku. V Ljuibljani je bil do konca vojne sedež okupatorja in do-mače reakcije, ki sta delovala proti NOB slo-venskega naroda. Zato so se prav v Ljubljani razvile vse tiste veje VOS, ki so ves čas nje-nega obstoja detavale ludi v drugih predelih Slovenije. VOS je biia od vsega začetka močno orožje NOB v boju proti vsem njemim sovražnikom, pa naj bi se pojavljali kot odkriti sovražniki ali pa kot tajni agent sovražnika v vrstah o-svobodilnega gibanja samega. V tem smislu je bila VOS organ OF sloveniskega naroda in je opravljala naloge, ki jih je prednjo postav-ljala OF. VOS je bila razdeljena na dva sek-torja, obveščevalni in vamostni. Njena glavna naloga je bila, zbirati informacije o nemških in italijanskih okupatorjih, o peti koloui, vseh belonplavih izdajalskih podpomikih okupator-ja, in delovati proti okupatorjeviim obveščeval-niin organizacijam na sloven^kih tleh, zlasti proti italrjanski OVRI in nemškemu gestapu. Razbijala je sovražnikovo obveščevalno mre-žo, uničevala glavne podpornike sovražne o-kupacijske oblasti, vohune in izdajalce ter o-pravljala tudl druge naloge, ki ji jih je nalo-žilo vodstvo naTodffloosvobodilnega gibanja. Za pomeimben zgodovinski prispevek k raz-voju množičnega in oiboroženega osvobodilne-ga boja slovenskega naroda predlaga OK SZDL, da ob 40-letaici vstaje in ob občinskem prazniku podelijo VOS zlato plaketo občine Ljuibljana-Stiška. • Josip Rus-Andrej rojen 1893, po poklicu pravndk. Že pred prvo svetovno voj,no je bil napred-no usmerjen. Svojo usmeritev je potrdil decem-bra 1918, ko je odpefljal 20 prostovoljcev v slovenski bataljon v Podrožoo, v boj za Ko-roško. Med obema vojnama je bil sodnik. Januarja 1941 je bil prisoten pri slklenitvi sporazuma o sodelovanju med demokratičnim krdiltMn Sokola in KP Slovenije. Ko je CK KPS siklical 27. aprila 1941 sesta-nek s predstavmiki napFednih gibanj in skupin, s katerimi so ga vezali že v oasu predvojnega ljudskofrontnega gibanja akcijski spoTazumi, med drugim z demokratičnim krilom Sokola, je to skupino pired&lavljal Josip Rus. Ta se-stanek velja v naši narodni zgodovini za u-stanovitev Oisvobodilne fronte slovenskega na-roda. Tako je postal tovariš Rus eden izmed soustano-viteljev OF. Na drugem plenumu je bil izvoljen za čla-na IO OF. Od leta 1942 naprej je bil v ilegali, kasneje, na osvobojenem ozeralju, pa je bil poverjenik za sodstvo v narodnoosvobodilnem svetu. Leta 1943 je bil udeleženeczbo-ra aktivistov OF na Pugledu. Biil je tudi predstavnik IO OF pri ZAVNOH. Na zboru .odposlamcev sloven-Skega naroda v Kočevju leta 1943 je bil iz-voljen za podpredsedinika IO OF m piedsed-stva SNOO ter za odposlanca na II. zasedanju AVNOJ. Na II. zasedanju AVNOJ je bil izvo-ljen za podpredsednika predsedstva in člana zakonodajne komisije AVNOJ. Leta 1943 je delal v predsedstvu AVNO.I na Visu. Clan KPS je od 1948 dalje. Po os-voboditvi je opTavljal funkcijo predsednika prezidija Ijudske skupščiBe FLRJ, predsednlka republiškega zbora slovenske skupščine, bil je član Centralnega odbora in IO Ijudske fronte Jugoslavije, predsedraik nadzomega odbora RK SZDL Siovenije. Predsedstvo OK SZDL predlaga, da se mu ob 40-Ietnici vs^aje slovenskega naroda in ob prazniku občine Ljubljana-Siška podeli zlata plaketa za njegovo aktivno delo med NOB, predvsem pa za njegov- zgodovinski prispevek kot soustanovitelju OF na Slovenskem. • Cveto Novak Rojen 1922 v Tacnu, član KP od leta 1940. Tov. Cveto Novak je bil že pred drugo svetovno vojno v naprednih gibanjih in član SKOJ. Po 6. aprilu 1941 je sodeloval z drugi-mi člani KP v pripravah za kasnejšo obarože-no vstajo, tako da je zbiral material, arožje in opremo. 14. jiilija 1941 se je umaknil v ilegalo na Šmarno goro, ikjer se je organizira-la šmarnogorska partizanska skupina. Sodelo-val je pri vseh odločitvah skupaj s Stanetom Koscem, ki je bil partijski sekretar in orga-nizator vstaje pod Smarno goro in Rašico. Tako je tril tudi na sestanku v Tacnu, kjer so odločili, da skladno z napotili CK KPS pri-čnejo z oboroženim bojem prota okupatorju. Na tem sestankiu je bil spTejet skJap in dolo-čen datum, da od 21. na 22. julij organizirajo prve oborožene akcije iin zatem partizansko četio na Rašici. Po 22. juliju je tov. Novafc z ostalimi tovarišli odšel z območja Šmarne gore na Rašico, kjer so se sestali z gameljsko par-tizanisko skuipino, nekaj dni zatem pa še s črnuško dn organizirali Rašiško partizansko če-to. V Rašiški čerti je bil borec, kasneje pa ku-rir. Po odhodu Rašiiške čete na GoTenjsko je postal kurir med glavnim štabom in gorenjskim partizanskim vod&tvom ter to dolžnost oprav-Ijal do novembra 1942. Novembra 1942 je opravljal ilegalno poli-tično delo v rajomi Smlednik, kjer je bil na-mestnik partijskega sekretarja tega rajona. Na tem območju je deloval do oktobra 1943, nato pa je bil premeščen v rajon Komenda, kjer je bdl namestnik rajonskega partijskega se-kretarja in načebiik VOS. Spomdadli 1944 je bii poslan v okrožje Kamnik, kjer je postal na-čelnik VOS. Po reorganizaciji VOS pa je po-stal načelnik obveščevalne službe pri OZNI za kamniško okrožje. Oktobra 1944 je bil poslan v zahodnojprimorsko okrožje, kjer je bil na-mestnik načelnika OZNE. Pozno jeseni pa je odšel v II. brigado VDV in tam postal načel-ndk obveščevalne službe brigade. Po vojni je opravljal mnoge pomembne in odgovorne na-loge v JLA, organih za notranje zadeve ter drugod. Sedaj opravlja vrsto funkcij na ravni rapublike, mesta in občine. Je predsednik OK ZZB NOV Ljubljana-Siška. Predsedstvo OK SZDL predlaga, da se tova-rišu Cvetu Novaku padeli ob 40-letniioi vstaje in ob občinskem praznirku zlata plaketa občine Ljubljana-Siška za njegov izredno pomemben prispevek v oboroženem odiporu slovensikega naroda in za njegovo družbenoipolitično delo po vojni, vse do današnjih dni. (Najdaljevanje na.naslednji strani) (Nadaljevanje s prejšnje strani) • Prvi rajonski odbor OF v Šiški Centralni komite Komunistične partije Slo-venije je sklical 27. aprila 1941 seslanek s predstavniki tistih naprednih gibanj in skupin, s katerimi so ga vezali že v času predvojnegti ljudskofrontnega gibanja akcijski sporazutiu: to je s skupdno krščamskih sociaiistov, z de-mokratienim krilom SokoJa in z naprednimi slovenskimi kulturnimi delavci. Ta sestanek velja v naši narodni zgodovini za ustancrvitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Razvoj Osvobodilne fronte nl bil sočasen in enako uspešen v vseh predelih Slovenije. Izredno hiler in uspešen je bil v Ljubljani, ki je pomenila dejansiko središče osvobodilnega boja slovenskega naroda, torej v mestu, ki je zar.uli svoje izredne vloge, ki jo je imelo v ve>iki domovinski vojni in narodni revoluciji, doljilo prvo in največje priznanje s podelitvi-jo ordena mesta — heroja. To prvo obdobje je pomenilo predvsem pripravo za bližnji mno-žičn' in oborožcni osvobodilni boj. Slovenski narod ne toi mogel začeti oboroženega boja proti okupatorju in kasneje njegovim hlapcem — narodnim izdajalcem — če si ne bi ustva-rjl takšne v-sena-rodne množične organizacije, kakršna je bila Osvobodiliia fronta. Ustanovni sestanek prvega rajonskega od-bova OF Šišika je bil že v začetku junija 194!. Po izjavi tedanjega prvega sekretarja rajona Jožcta Sloge je bij ustanovni sestanek na Ce-lovški 145, oziroma na vogalu Scopolijeve u-lico v stanovanju Jakoba Cebulja, uslužbaica pri EC2. UsUnovni sestanek je ^odil Boris Kklrič, navzoč pa je bil Ludi okrožni sekre-tar KPS Tone Dolinšek. Frvi rajonski odtoor OF v Siški so sestav-Ijali: — Jože Sluga, sekretar (hkrati je bil se-krelar RK KPS Šiška in Bežigrad),' -- Viktor Avbelj, član do 22. 6. 1941, — Marjana Drak&ler, člariica do 5. 7. 1942. ko je vstopila v NOV, — ing. Stane Jesih, član do kapitulacije Itafije, predstavnik Soikolov, — dr. Aralrej Kopač, do januarja 1943, prrdstavnik krščanskih socialistov, — Pavle Zibelnik, član do julija 1941, ko je vslopil v NOV. V poletju 1941 so se začeli uslanavljati že prvi kvartiTi odbori, sestavljeni iz uličnih o-ziroma terenskih odborov. Prvi rajonski odbor OF v Siški je imel od poletja 1941 dalje 4 kvartne odbore. Za izreden prispevek k razvoju množičnega odpora v boju slovenskega naToda v NOB pre-dlaga OK SZDL, da ob 40-letnici vstaje in ob občinskem prazniku podele Prvemu rajonske-mu odboru OF v Šiški zlato plaketo občine Ljubljana-Šiš-ka.