Zaman bi bilo upanje, da se rablji omehčajo, zaman bi bilo prositi milosti od ubijalcev, zaman spominjati jih na njih obljube in na dolžnost spoštovati zakone in postave, katere so oni sami postavili. Treba, da proletariat pokaže svojo moč in užuga meščansko reakcijo z mednarodno revolucionarno akcijo. 'i * I mm&mi *š£mm da imamo pred seboj zgodovino, dolgih stoletij. Nit? revolucija na Angleškem, ki se je izvršila leta 1642. niti francoska revolucija, ki se je odigrala ob zatonu osemnajstega stoletja, hiti druge vsekakor važne revolucije niso imele na ljudske množico in na potek svetovnih dogodkov enakega vpliva s kakršnim se sme ponašati ruska proletarska revolucija. In to kar ni bilo sposobno izvršiti malo-meščanstvo v dolgih stoletjih, je izvršil ruski proletariat v kratki dobi štirih let. V teh štirih letih je uničil ruski proletariat ves oni srednji vek, ki je vladal in se šopiril do leta 1917. v absolutistični carski o in čudovi ono Pročelje poslopja. Na levi glavni vhod; na desni vhod v tiskarno; na zidovih, na levi, med okni prvega in drugega nadstropja, se vidijo sledovi bomb, ki so jih vrgii biriči vladnih oblasti med prvim napadom na poslopje. socialni h«?> vsak petek popoldne Izredna naročnina do 31. decembra: Italija.......................L 2-50 Inozemstvo........................ 3‘— ‘*osamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent — Uredništvo in uprav-ni&vo: Trst via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v iirokost; 63 min: finančni oglasi 1 L, osmrtnkc, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60cent — Plača se vnaprej. Leto H. - Štev. 16. Glasilo KenninisUleie stranke Italije Trst, pondeljek, 7. novembra 1921. Ruiivlne inph prostorov Slučaj je hotel, da izide prva šte- perno silo ruskega proletariata proti \ilka tega našega, v zopetno življe- kateremu je pripravljala vojaške nanje se porojenega lista, na dan, ko pade. slavi proLetariat celega sveta četrtič. In vojaški napadi so se kmalu za obletnico slavne- ruske proletarske tem tudi udejstvili. Od vse povsod! revolucije. j so vstali od mednarodnega kapita-j Zgodilo se je pred štirimi leti, t. j. lizma plačani generali se svojimi o- ; na dan 7, novembra 1917., da je ruski boroženimi bandami in od medna-! delavec, v družbi z ruskimi kmeti, rodnega kapitalizma odvisne države* vojaki io mornarji, zdrobil verige in državice. Sovjetska Rusija, ki je! svojega tisočletnega suženjstva; zru- bila že obdana od bloka, je bila kaj! šil ono kapitalistično državo, ki je kmalun obdana tudi s železnim in' tvorila stroj nečloveškega izk9rišča- ognjenim obročom. Ruska revolucija; nja kojemu je bil podvržen; premagal je preživela tedaj svoje najstrašnejše' in potlačil vse one-pijavke in para-; ure. Položaj je bil vseskozi kritičen.1 site, ki so se brezdelno redili na sicer Bil je to začetek tragičnega dvoboja) izmozganem toda zdravem telesu med dvema večno si nasprotujočima ruskega delavnega ljudstva; ustano- silama. Boj med revolucijo in reakci-vil si, se svojo sovjetsko organizacijo jo. Tedaj sc je zgodilo, da se je od solidno trdnjavo v svrho obrambe i pomanjkanj?, in od bede izčrpani, vseh ponižanih in razžaljenih ter na-1 neorganizirani in za tak silen boj povedal od tam v imenu proletarija-l nepripravljeni ruski proletariat strnil ta celega sveta neizprosen boj vsem kot en sam mož pod zastavo revolu-izkoriščevalcem in vsem, ki jim je naicije in pričel, v imenu te svete z£sia-| tem. da ovirajo zmago sveti prole- ve, sam proti meščanstvu celega sve-j tarski, komunistični rpvoluciji. Ob ta, boj, boj na smrt in življenje, ko-1 enem je pa ruski proletarijat pokazal jega je bil in izvojeval z junaškim se svojim resnim in energičnim na-srcem borilca, ki mu je ljubše za sve-stopom ter se svojim štiri leta traja- ; to stvar častno umreti kakor nečast-jočim žrtvovanjem vsemu mednarod-jno kot suženj pod solncem živeti, nemu proletariatu pot, ki edina vodij Podkupljene armade meščanske do gotove m trajne zmage. i reakcije so bile premagane in raz- Ruskemu proletariatu pa u bilo j kropljene, revolucionarna Rusija je dano, da bi smel vživati v miru bo-; bi]a rešena in z njo je bila rešena gate sadove svoje zmage in. da bi j tudi revolucija mednarodnega prolc-smel posvetiti vse svoje neizčrphve j tariata sile produkciji in ureditvi notranjih Reakci a ■ fi č tifa si,en ud?_ razmer svoje proletarske države. 1 * j > • • • i Kapitalistična buržuazija. ki ne pd- 2£„ K T*?™ ^ 02 pusti niti lačnemu očetu kadar' sefe predragocen m zver bi ga ka, ! rada dobila v svoje kremplje. Cesar se ji ni posrečilo do sedaj na grd polasti skorjico kruha zase m za svoje gladne otroke, ni mogla odpustiti ruskemu proletarijatu, ki je odpravil privatno lastnino vseh proiz-vajlnih sredstev in uničil vse one srednjeveške politične in gospodarske ustanove, ki tvorijo temelj kapitalistične nadvlade in kapitalističnega izkoriščanp ”v vseh demokratičnih država., -»veta. Ruskemu revolucionarnemu način, se nadeja da bo dosegla z lepimi manirami. S takozvanimi lepimi manirami. Pričefa je izrabljati ruske in tuje social-demokratične emisarje v ta namen, da dela potom njih zgago med ruskim delavcem in ruskim kmetom ter da zbuja nezadovoljstvo napram sovjetojn. Organizirala je vse polno žurnalističnih Dro ------- -------------- agencij, ki ima- lelarijatu, ki je udejstvil svetopisem- 'nan,«n' d* trosi.>° » svojetski Ruski rek: .Kdor ne dela naj tudi ne S1J1 ^ajgorostasnejse laz, ter da po- ie« in ki ie določil za svoio soviet- v.zroca)°, nezaupanje med proleta-' • -• -i j t j ■ rialom do ruskega režima. In kakor- sko orS.mz.co je ^ ^ *prav,Mjo „ehva. demokrat je, je tudi res, da ni zaleglo to delo do danes prav ničesar. Proletariat ve predobro, da bi Dil poraz ruske revolucije, poraz vsega mednarodnega proletariata. Toda k zlu, ki so ga povzročili ruskemu proletariatu ljudje, se je pridružilo letos še novo zlo, ki je prišlo od narave. Suša, ki je divjala pretečeno poletje po vsej zemeljski obli, je opustošila docela najbogatejša ruska polja, ona polja, ki so dajala živež milijonom ruskega prebivalstva. Nesreča je strašna. Meščanske države so se izkazale, da nimajo nobenega resnega namena priti na pomoč onemu ruskemu ljudstvu, ki se proti njemu bori. Obratno skuša kapitalizem, da bi izkoristil to rusko nezgodo v svoje protirevolucionarne in pro-tidelavske namene. Upajmo, da bo prestalo rusko ljudstvo tudi to preizkušnjo. Vendar je dolžnost proletariata. v prvi vrsti proletariata, da priskoči tovarišem na ruskem na pomoč s tem, da da, da da čim več more ker ne sme pozabiti, 3a ako da sedaj ruskemu ljudstvu da za svojo bodočnost. s* * * Dejstvo ruske proletarske revolucije spada med najpomembnejša in najbolj znamenita dejstva v človeški zgodovini. Morda je celc najpomembnejše in najbolj znamenito; ker ne poznamo v zgodovini drugega dogodka, ki bi bil vplival z večjo silo na ljudske množice in ki bi bil vtisnil bolj markanten pečat svoji dobi kakor je to storila ruska proletarska revolucija. Štiri leta je danes, odkar je prevzel ruski proletariat vso politično oblast svoje države v svoje roke. In nam se jfse1zvrEiL,rtch”t"rihtt1hdkeako; M "“S0 v'slarih reP'jWi korišča nima družabnih zadevah, se _ boj v imenu »demokracije«, v imenuj 'tiste meščanske demokracije, ki je; že sama na sebi krivica, ker daje; enake pravice delavcu kakor izko-; riščevalcu in, ki je krivica vseh kri-! vic ako pomislimo, da ni meščanska demokracija nič drugega nego prazna; beseda s katero opravičuje buržua-; zija svojo nadvlado, svojo diktaturo j in vse ono zlo, ki ga vrši vsak dan j nad onim delom človeštva, ki dela in vstvarja bogatstvo tega sveta. Alij ruski boljševikl. kojim je izročil ruski proletariat vodstvo svoje revolucije, se niso ustrašili svetinje meščanske j demokracije in niso poslušali siren-skih glasov menjševikov in drugih socialnih demokratov, ki so bili bolj; zaljubljeni v teorijo meščanske demo-j kracije kot v resnično zmago socia-! listične revolucije. V desetih tednih,; od dne, ko je prevzel vso politično1 oblast v svoje roke in jo izročil so-' 'vjetom, je utrdil ruski proletariat uspehe svoje revolucije na način, da je dne 5. januarja 1918. razpustil s silo tisto karikaturo konstituante, ki je imela namen, da zada. v imenu demokracinje. smrtni udarec prvi veliki proletarski revoluciji. Boj. ki so ga napovedali ruski str-, vjetski republiki domači fevdalci, i domači buržuji, demokratje. kadeti, j socialni revolucijonarci in menjševi-ki, je bil ie slab in ponesrečen začetek. Ruski proletariat se je morali pripraviti na težje in žalostnejše poskuse. Luč, sveta luč, ki je prihajala iz Rusije, je bila prelepa in premočna za teme vajene oči meščanstva. Kapitalizem je moral da poskusi vsa svoja bogata sredstva, da jo ugasne in, da pokoplje z njo vse upe mednarodnega revolucionarnega pro-i letariata. In tedaj se jc pričel tisti strašen boj, ki ni bil nikdar in ni niti danes boj med Rusijo in drugimi dr-1 žavami, marveč boj med vesoljnim proletariatom in kapitalizmom, boj; med revolucijo in reakcijo, boj med sedanjostjo in bodočnostjo. Ruski Rusiji. Odpravil je popoloma in izbrisal iz zgodovine rusko monarhijo; odpravil je temeljito srednjeveško-kapitalistična zastopstva, ki se imenujejo parlamet, deželni in občinski zastopi; odpravil je fevdalistično veleposest in s to združeno robstvo kmetiških delavcev; udejstvil je resnično enakopravnost žene z moškim in postavil ženo v vseh ozirih na e-nako socijalo stopnjo kakor moža; rešil je zase in za svoje narodnosti, kojim je dal polno avtonomijo in absolutno možnost do samoodločeva-nja, ono narodno vprašanje radi ka-' terega si še vedno belijo lase znanstveniki in političarji zapadnih držav; rešil je zase tudi versko vprašanje na način da je osvobodil cerkev od državno-kapitalističnega robstva in zagotovil vsem vsoijm državljanom pravico do svobodnega verskega prepričanja in do izvrševanja cerkvenih obredov. Katera druga država se more ponašati s takim delom in s takimi uspehi, ki spadajo bolj v delokrog malomeščanske demokratične revolucije kot v delokrog proletarske revolucije? Za vsako izmed teh vprašanj se vrše v drugih državalV dolge razprave učenih ljudi in stole.-tja trajajoči boji prizadetih slojev. Ruski proletariat jih je rešil v kratki dobi štirih let sam brez bojev in dfol-gočasnih razprav. Le v redkih krajih se je posrečilo meščanstvu, da je odpravilo srednjeveško državno u-stanovo monarhije. In celo v takih državah, kakor n. pr. Nemčija, Avstrija in druge, kjer je bila vsled zmage enteute in socialno-demokra-tičnih strank, odpravljena monarhija, obstoji še vedno nevarnost in vpra-šanje prestola. Na Ruskem je izginila j J“ V,T Irl i monarhija celo iz spomina ljudskih dogodke, ki množic bolj nego „ ctar;f, kanskih državah. Ali poleg onih nalog, ki spadajo bolj v delokrog malomeščanskih demokratičnih revolucij, je izvršila ruska proletarska revolucija kup le njej lastnih zadev in je izvršila z Levo krilo poslopja gledano z visokega. M v prvem nadstropju so bili uredniški« uradi; v pritličju spedicijska dvorana. proletariat tvori le slavno predstražo.V drugem nadstropju se bila zasebna stanovanja; mednarodne proletarske armade ml h’’' "rodmsin. urad.: v nr.tlicu snedim slavna ruska revoiucijonarna pred-, straža je izvršila svojo nalogo v naj-' težjih okoliščinah in v darovanju ogromnih žrtev, kakor ni mogla bolj-j še izvršiti. V svoji slepi jezi. ki ne pozna mej; ne pardona, je organizirala medna-; rodna meščanska reakcija proti sovjetski republiki tisti za vedno pro-; kleti gladni obroč s katerim je hotela | izolirati ruski proletariat od vsega i ostalega sveta; hotela jc tako one-j mogočiti ruskemu ljudstvu, da bi organiziralo svoje, vsled dolge vojne. in i Dvorana rotacijskih strojev. Tu se je tiskalo „Delo“ od svoje ustanovitve 1. februarja 1920., do 10. fe‘ bruarja 1921., ko je bilo sežgano od policije in fašistov. zrahljane, gospodarske organizme hotela povzročiti med delavskimi kmetskimi množicami ono ne-ično bedo in pomanjkanje, kejega j naš k o rusko ljudstvo v neizrek-; em lerpljenju dejansko tudi pre- ednarodna meščanska reakcija* ia na ta načia. da uniči od-j Tista skupina mladih delavcev in dijakov, ki je branila „DELO“ pred plačanci meščanske državne oblasti, je bila prava internacionala. Proletarci sedmero plemen so se zbrali s samo eno mislijo, s samo enim ciljem: kljubovati, zmagati. In zmagali so, pionirji proletarske revolucije. Tu postoj ti delavec s polja, zamisli se rob s tovarne; Kakšna je zgodovina tvojih bojev? In spomni se- padlih svojih bratov, mučenikov in junakov delavskih bojev ter pripravi se tudi ti na zmajro in osveto! to energijo ruskega proletariata, ki ste spremljali njegovo delo tekom vseh štirih let in, ki ste ga napravili nepremagljivega. Poleg tega da je zdrobil, uničil vse kar je bilo odveč, kar je bilo nepotrebnega in škodljivega, se je pokazal ruski proletarec tudi sposobnega za ustvarjajoče delo. Po odpravi privatne lastnine proizvajalnih sredstev, po razdelitvi zemlje med kmete, po podržavljenju bank in industrije in po svoječasni odpravi privatne trgovine, se je lotil ruski proletariat težkega dela za u-reditev svojih notranjih razmer in za vspostavitev od dolge vojske razdrapane in skoro docela uničene produkcije. Tu je imel manjšo srečo. Ali ne radi svoje nesposobnosti, marveč radi ovir, ki mu jih jc stavil na pot reakcijonarni mednarodni kapitalizem. Ruski proletariat se je dobro zavedal svojega kritičnega položaja in klical je in upal je na pomoč proletariata drugih držav. V tem upanju na zunanjo pomoč je napravil marsikatero napako in se ima zopet zahvaliti le svoji neizčrpljivi energiji in dragoceni spretnosti svojih vodij ako niso postale take napake usodne zanj in za vso revolucijo. Svojih napak se ni ustrašil in ni jih tajil kakor šolarček zato, da bi se pokazal nepolnega pred javnostjo in pred zgodovino. Orjaško delo, ki ga je za-počel slavni ruski proletariat, ni moglo napovedati in sc ni moglo razvijali brez napak. Kdor dela, greši in grehi ruske revolucije so sveti grehi, so visoka šola tega proletariata, ki je imel pogum, da je zasanjal leta 1917. v mrzli novem-herski noči osvoboditev proletariata, iz spon kapitalizma. Pri vsem svojem ogromnem notranjem delu, v vseh svojih težavnih o-kolščinah, kljub vsem izvršenim napakam, kljub boju, ki ga jc mora! biti proti notranjim in zunanjim sovražnikom, je ruski proletariat kljuboval ž^izredno energijo proti onemu velikemu zlu4 ki je poplavilo liki vesoljni potop, ves svet. Globoko v korenine sedanje družbe segajoča splošna kriza meščansko kapitalističnega gospodarstva ni mogla, da bi šla le mimo ruske sovjetske republike. Kriza je splošna in tragedija, ki jo je povzročala tu po vojni nastala kriza, objema ves svet. A dočim se mora proletariat demokratičnih držav boriti proti znižanju mezd in proti vedno bolj rastoči brezposelnosti in bedi, dočim se mora torej ostali proletariat boriti zato, da ohrani vsaj to malo kar ima in, da se njegove razmere ne poslabšajo, ima ruski prole-j tariat možnost, da dela in da se bori, če tudi v najtežjih okolščinah, za zboljšanje svojih gospodarskih razmer in za stopnjujoče udejstvovanje komunizma. Ruska revolucija je proletarska, ie komunistična revolucija. Njen poraz ali, njena, zmaga je poraz ali zmaga proletariata celega sveta. Zato se je spominjamo danes kot pioletarci in ji kličemo iz dna svojega srca: Naj živi in naj zmaga ruska proletarska revolucija! Naj živi in naj zmaga proletarska Komunistična Intejnacijonala! Naj živi in naj zmaga mednarodna Pomagaltno ruskemu ljudstvu! Jutnaško rusko ljudstvo je zadela huda nesreča. Ižredtna suša, ki ni pri zanesla letos skoro nobeni deželi, je ©pustošila nekatere ruske pokrajine tako močno, da se nahaja danes na Ruskem več milijonov prebivalstva hrez vsakih živi jenskih potrebščin in v naj>večji bedi. Ruska proletarska vlada je storila vse kar ji je bilo mogoče, da ublaži nesrečo in bedo svojega ljudstva. Zadnje vesti, ki smo jijh dobili iz Moskve in Petrograda po vedo; da ni bil trud ruske proletarske vdade brezuspešen. Bolezni, ki so se ra;tširile med prebivalstvom, ki je bilo prizadjano po suši in bedi, so jpo-jenjalef pojenjalo je izseljevanje ljudstva iz opustošenih pokrajin. In posebnim odborom, ki jih je v to svr-ho ustanovila ruska osrednja vlada, se je posrečilo, da so nabrali p<»treb-ne množine žita za setev in da rso dali nesrečnemu ljudstvu prvo pfonyoč. Toda najboljša, volja ruske vbade ni bila in, ni mogla biti zadostna za veliko nesrečjo. Ruski proletaria/., ki se bori že. štiri leta proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom, da ohrani sebi in vsemu ljudstvu pridobljeno svobodo in je žrtvoval svoje najboljše energije v korist svbje in splošne proletarske revolucije, je spp' znal, da so njegove moči prešibke, da izvrši ono delo, ki je potrebno, da :se prepreči pogin ljudstva, ki: je bilo \prizadeto po suši in nastali bedi. Obrnil se je do meščanskih vlad in mprosil pomoči za brate, ld, so gladu ;u.wrali. • Meščanske vlade so ob ljubile da priskočijo na pomoč. OstaJfo je pa le pri obljubah, in danes nadaljujejo medanske vlade svojo staro komedijo, da ustanavljajo mednarodne in narodne odbore in podod bore* odseke ih pododseke, komisije in podkomisije, ki imajo nalogo da *.. študirajo način po katerem naj se ruskemu Ijfcidstvu najuspešnejše in na j izdatnejše pomagalot Meščjanfske vlade so hotele izrabiti tildi tlvxiname in protidelavske namene. Ruski proletariat j»a se *je obrnil ob enem tudi do proletariata, celega sveta i pozval ves mec\arodni proletariat naj stori on iz s\*oje, solidarnosti In človečanskega čuta to* kar niso hotele ali niso znale izvršbi meščanske Tudi naša stranka, K&muistična 'stranka Italije, je ustanovila v ta namen poseben odbor, ki mu načeluje' jo sodrugi poslanci Bombacci, Misia-jno in Graziadei in čigar sedež je v Rimu. Ta odbor je imenoval za vse province in pokrajine Italije svoje {zaupnike, ki imajo nalogo da izvrše potrebno podrobno delo. Odbor bo razposlal vsem zaupnikom, vsem Komunističnim sekcijam in strokovnim organizacijam nabiralne pole za prispevke v pomoč ruskemu ljudstvu. Zaupnike in organizaci je opozarjamo, da se morajo ravnati točno in strogo po nalogah, ki jih dobe od osrednjega odbora ali od svojih deželnih zaupnikov. Zlasti je pri tem delu potrebna marljivost in požrtvovalnost. Zaupnik za vso Julijsko Benečijo je sodrug Regent v Trstu. Naslov osrednjega odbora je: Rim, Via Cassiodo-ro 1. Nabrane svote naj se pošlje zaenkrat le na naslov sodruga Regenta v Trstu. MEDNARODNI TEDEN. Posebno je potrebno, da se spomnijo sodrugi ruskega ljudstva na dan 7. t. m. na katerega slavimo četrto obletnico ruske proletarske revolucije. 's/ £lcrsni/( mladine im & komunistične mladine Me slovenski delavski mladini Politični odbor Zveze komunistične mladine v Trstu je sprejel od izvrševalnega odbora Zveze komunistične mladine Italije (sekcija Internacionale komunistične mladine) sledeče pismo na slovensko delavsko mladino Julijske Benečije: Rim, 27. 10. 1921. Mladi slovenski proletarci! Zveza komunistične mladine Itali-je, sekcija Mladinske internacionale, sc z radostjo obrača na vas. Ona vas pozdravlja kot svoje najdražje brate, ne zato ker ste zaprti v mejah italijanske države, ampak zato ker ste nam bratje po revolucionarni veri, ki nas združuje kljub vsem državnim mejam v skupnem namenu, za katerim moramo stremeti t. j.: da vržemo raz sebe jarem kapitalističnega suženjstva in izkoriščanja in da vpo-stavimo diktaturo proletariata. Ona Za organizacijo delavske mladine! Za komunistični naraščaj! Za rdečo armado slovenskega proletariata! Živela slovenska revolucionarna mladina! Organizirajte in vzgajajte mladina, Mladinskim sekcijami IZKAZNICE. Mladinske sekcije morajo dvigniti deželne izkaznice, ki so na razpolago pri osrednjem odboru Zveze komunistične mladine da boste imeli obrambo in oporo j Trstu, Via Madonnina št. 15 (Delav-teških bojih, ki čakajo vse izkoriščane zbornica). Te izkaznice so dolo- Rdeče zastave revolucionarne mladine celega sveta vas pozdravljajo ter vas pričakujejo. * Vrste komunistične mladine Italije so vam 'odprte. Pridite in stopite v službo revolucije. I Pridit:, da pomagate svojim bratom, ki sc bojujejo na frontah vesoljne proletarske vojne in žrtvujejo svojo kri za končni cilj osvobojenja proletariata. Stopita v vrste Tretje internacionale. Stopite v armado svetovne revolucije. Izvršcvalni odbor Zveze komunistične mladine Italije. in tlačene! Trst, 2. novembra 1921. Politični odbor Zveze komunistične mladine v Trstu. če ne predvsem za one M. S., ki nimajo še narodnih izkaznic, da se morejo njih člani izkazati na komunističnih zborovanjih, dokler ne pridejo narodne izkaznice za leto 1922. Za take Sodrugi! Poročajte nam točno o sekerije stanejo izkaznice 2 L. Druge poteku dela v smislu mednarodnega tedna, kakor tudi o proslavi VII. ; mednarodnega mladinskega dne 4. septembra in sploh o mladinskem gibanju na deželi. Ne odlašajte! Solidarnost z Jugoslovansko revolucionarno mladino Dan 7. novembra naj bo posvečen to-; vas pozdravlja kot svoje najdražje rej ruskemu ljudstvu. Ker pa pade brate, ker ste vi oni, ki sta jih kapiic-dan 7. novembra na pondeljek, je do-1ližem in militarizem vrgla iz ene določil osrednji odbor,da praznujemo to movine, ki ni mogla biti vaša, ker do- slavnost v nedeljo dne 6. t. m. Nam ni mogoče v tem zadnjem movtna tlačenja in izkoriščanja, v drugo domovino, ki tudi ne more biti trenotku, da bi organizirali povsod vaša, ker tudi ta je domovina izkori-ahode, predavanja, veselice in druge ščanja in suženjstva. prireditve v korist ruskemu ljudstvu. Vendar je naša dolžnost, da storimo vse kar nam je mogoče. Vsak zaveden delavec ima pa dolžnost, da odda svoj zaslužek od 7. t. m. ruskemu ljudstvu. Sodrugi! Proletariat, ki bi pozabil na rusko revolucijo in ne bi čutil srčne potrebe priskočiti na pomoč ruskemu ljudstvu tak proletariat ni vreden svojega imena, ni vreden da je član one velike proletarske družine, ki ji je sojena bodočnost. Prispevajte torej bogato in ravnajte se po besedah pesnika Gregorčiča: Ne samo to kar veleva mu stan, kar more to vsak je storiti dolžan. OPOMBA. Sodrugi in organizacije, ki še niso dobili nabiralnih pol, naj vlade. Proletariat mesr* da priskoči nabirajo na proste pole. Nabiranje se Domovina delavcev je mednarodna sovjetska republika, prosta vseh para-sitov in izkoriščevalcev. Kličemo vas na borbo za stvar komunizma in svetovne revolucije. Na goreče besede izvrševalnega odbora Zveze komunistične mladine Italije odgovarja slovenska proletarska mladina Julijske Benečije s prisego, ki jo je storila na VII. mednarodni mladinski dan v Trstu: Braniti tudi z orožjem v roki revolucionarne pridobitve italijanskega kakor jugoslovanskega proletariata, pro- Zastopnik slovenske mladine pri političnemu odboru Zveze komunistične mladine v. Trsti'. sekcije, ki imajo narodno izkaznico dobijo izkaznico za 1 L. Člani teh sekcij se poslužujejo deželnik izkaznic radi gotovosti, kot nadostila za narodne izkaznice. Komunizem no m\ 7 . , • • -L Kot zgradba iz kart so se po sve- L ozirom na preganjanja naših so-!. . • ? . .. . drugov v Jugoslaviji in odzivajoč se T I S? apelu izvrševalnih odborov Komuni-'SJ,«!1 .vas»° ’n mestom .glede stične internacionale in Internacionale dr^ne sestave, o nekih m- rdečih sindikatov za pomoč žrtvam presnih nasprot;,h med kmet, m de-meščanske reakcije je sprejel poli- ^Kapitalizem jeravno- tični odbor Deželne zveze komunisti-i ^ .*°*. mesto 5* va? tTAzdehl 2 čne mladine v Trstu na predlog za-M«;0. Ž1CO 2“*** >n^esov “ stopnika slovenske mladine sledečo '^va dela. '5 * proleaanai m vaško resolucijo- burzoazijo. bvetovna voina »e bila ti- ‘ Pozivajo se vse Mladinske sekcije, j sto orodje razvoja, ki je jasno vidno da na svojih zborovanjih povdarjajo P05tayiia bodečo zicno ograjo: na eni naš ideal prave intemacionalnosti ter s*ra”? Sfle kmete, oštirje m trgov-potrebo dejanske, aktivne solidarno- ce' ^ so bogateli, si kupovali grado-sti zlasti z onim proletariatom, ki naj-j ve> medtem ko je vaški proletariat bolj prizadet po udarcih meščanska drugi strani trpel po strelskih jar-ti eni kakor drugi državi, proti juge- j reakcije prosi pomoči od zunaj. ™ in mu Je doma propadalo gospo- slovanskim kakor italijanskim nacio- Duševni in čustveni pripravi mladi- dars,vo. Ta velika kriza, ki jo" je kot nalistom. . ne za aktivno solidarnost mora slediti neizogibno posledico zapustila člo- grcotna priprava za mednarodno akci- veštvu kapitalistična svetovna vojna jo, katero odredijo -višij organi proti vsak dan jasneje kaže ljudstvu nje-mednarodni meščanski reakciji. j gove interese, njegovo mesto; ogrom- Jugoslovansko meščanstvo, enako;ni davki, huda draginja, ki dan za španskim inkvizitorjem, nastopa z dnem narašča vse to kaže revnemu uzakonjenimi nezakonitostmi pro;>- kmetu, da so njegovi interesi nasprot- »sem Komunističnim sekcijam, Mladinskim sektiiom VI in mladinskim niiilFBUifOlnlni OdbOHlffl! no potlači vsako odPori^) gibanje, — ta in pol gonila delavce in kmete po lil MHUIIIMUM |III|flUV!jUIlllUI uuauiumi Meščanski sod v Zagrebu je dne 26. j bojnih poljih v mesarska klanja, poji-’"''' Dragi sodrugi! I 3. v vsakem okraju, kjer ni še no- oktobra obsodil mlade revolucionarce, j gnala je vso svojo finančno moč z V kratkem razdobju se obračamo bene predpriprave morajo sodrugi iz- obdolžene atentata na notranjega mi- municijo v dim sedaj pa trpi, kmet, vdrugič do vas z enakim pozivom:'vrševalnega odbora Komunistične nistra Draškoviča, početnika proti-.in delaj, da državne finance zopet Organizirajte mladino, ustanavljajte sekcije nemudoma sestaviti priprav- komunistične zakonodaje jugoslovan-j spraviš v red, da te bodo kapitalisti Mladinske sekcije! ’ i Ijalni odbor, ki zbiraj in pripravljaj ske vlade, na najhujše kazni: 19- znova mogli pognati v nova klanja. Časi, v katerih se slovenskih prole- mladino za ustanovitev Mladinske letni dijak AJiagič je bil obsojen na Socialni položaj delavnega ljudstva tariat Julijske Benečije organizira in sckcije; J smrt, 4 drugi soobtoženci na 15-letm» p0 vaseh je ustvarit v njem ugodne razvršča svoje bbjne sile so težki in 4. delo, ki je zapričeto v tem te- ’eč°‘ M ličenj a sodrugov, obdolženih; pogoje za komunistično agitacijsko, Vsodni. Ti časi so polni obupnih in dnu, pod geslom mednarodnega pro- aten{fta n.a hivšega regenta Aleksan-i organizacjjsko jn proSvetno delo. Naš na”pomoč bednemu ruitkfamu fjudstvui mora pričeti takoj in se mora nadalje- neizprosnih bojev med revofucionar- pagandnega tedna: Pojdite med de- ^ra- katerim se ne more ničesar do- kmei jasno uvjdeva in vedno bolj kerV.na ta način pomaga tudi samemu, v*ti dokler se ne dobi drugačne nalo- nim proletariatom in kapitalizmom. laVsko mladino! se nadaljuje do do- . , s? znana ,celemV svc™- :^a ta čuti, da je edini izhod iz te situacije 'sebi.\ * f h. j ge od osrednjega komunističnega od- nasilcem reakcionarne meščanske dr- sege postavijeneja. cilja, do usiano. "f3“=T -buri™f^ upo- KlJfc ruskih nroletarcttv ni dobil pri' ra> Zat? na| se so^ruS» obrnejo za žavne oblasti, bojev, ki nosijo na sebi Vjtve Mladinske sekcije. ina vlada ubiti delavsko gibanje m na ,stavjtev države devnega ljudstva, ostalem proletariatu gluhih ušes. „sa PO*1-6^^? pojasnila na sodruga; znake vedno bolj odločilne borbe:; AL^ x . ;,^no zaustaviti revolucionarni pokret. s^jetskg delavsko - & „ e republi- Proletiasriai ki čuti vsallofoitfe trni i e- ^eJenta v Trstu. 'za nadaljni obstoj kapitalizma ali za sadijo sodrugi tem smerni- delavskih slojev. i ke. Naš kmet ima jasno vidne intere- rroletanajt, ki cuu rpi, , £odrugi naj poleg tcga nc zabij0i daUmflg0 proletariata, kot nosilca nove, ?am uP«®o* da bomo videli na na- Zveza komunistične mladine Julij-: se na uničenju kapitalizma, ki ga da- ■ .................................. - — — ... sem bodočem deželnem kongresu ske Benečije izjavlja jugoslovanski - n kdar Sin slep za trpljenje in ne-l ie naš odb?r samostojni odbor, ki ga' komunistične družbe. Ti časi zahteva- ! " ” "^mem Kongresu sKe »eneaje izjav«,a jugos.ovansKi nes t,ači k t, na mučenju ka ita. srečo svoiih tovarišev. 1 Je ustanovila Komunistična stranka in'jo od nas, da se pripravljamo, oni «««J *«mbr.a zastopnike komuni- revolucionarni mladim svojo popolno HsWncga izkoriščanja, buržoazne raz- Po vsefi državah in F*o vseh deže- ni^a ta odbor nič skupnega z social- zahtevajo od nas, da smo vsak čas solidarnem sprejema za svoje vse gd lah so se odbori katet*ih ! pridevke ljudstvu. % Rdeči utrinki iUSKll SKWlSliaWfetf!M- tiviifi sw|tfskff repuMlbo fc. > (R: S. F. S- R) i r . _____r_ . C c • P...;;« foA.r* 70 v bod°čnost reda, modrosti in le- \ S Sovjet siko Rusijo so na federa- , Ona ie domovinn hi rami z mezdnim delavcem kmet pod rdečo z&siavo. stranke v boj proti dik-buržoazije. Kar je revnega moramo v boinc vrste revolucionar- 3p^cb v vsakcm kraju, kjer je dom,-, komunistična mladina poslužila vsa- kmečkega ljudstva še zaslepljenega nega proletariata, ako nočemo'služili ?v3dni proletariat, tudi Mladinska kega sredstva, katerega bo smatrala od ^pnikov .kaplanov m dru|hi bur- reakciji meščanstva. j sekcija. za umestnega, da parira na udarce a l ? Naloga izvrševalnih odborov Ko jugoslovanske fevdalno - mescanske JO politiko zatiranega delavnega ljud-Rusiia mnrom i A • - • Dra& sodru&i! munhtičnih sekcij v kraiih kier ni L realtcije. Udarila bo tam, kjer bo mo- stva poskrbela, da bo uvidelo resnico. stalamo P P°~ Ob Pril5ki VIL mednarodnega mla- Mladinske sekcij J je da stopijo tako! Žia in ko ^ smatrala za najbolj pri- Borbe Komunistične stranke proti mora MidomoZa vuh cM U Z «"**** dne sm0 vas P“vali' da v stik z mladim delkvci in pripravijo: Ajcntja in funkcionarji jugo. Aklatur, bojatašev, proti tafta. .aLU'°omTma,V5en o™'.« “P®-| internirate n^adino za ustanovitev vse notrebnn slovanske vlade se nahajajo tudi iz- državi bodo nash vedno veeje simpa- tivni podžgi združene sledeče republike in ozeml)a: 1. Socialistična sovjeitska republika Ukrajine. 2. Delovna komuna Volgi (Nem. komuna). 3. Autonomna socialistična sovjetska republika Baškirov. 4. Socialistična sovjetska republika Tatarov. 5. Autonomna statisalistična sovjetska republika Kirgizov. toptih 6. Delovna komuha Čuvašev. 7. Karelska komvtna. 8. Delovna komunia Votjakov. 9. Delovna komuna Čeremisov (Ma-rinsk - ozemlje). 10. Delovna komuna Kalmukov. 11. Socialistična sovjetska republika Turkestana. pote. Ona je domovina onih, ki ie 1'^l'l^nsk’h tfekcij. Danes vam ^spo- :.kc sekcijc. Ustanovitev se vrši v pripadajo s svojimi ieliami s 9vniimiivedujemo, da preidite k ustanavljanju smislu 23. in 24. člena strankinega v — '» • r i u j- i naLri L c .LL1 lakih sekcij. Ob priliki IV. obletnice programa in statuta. Ne nasprotujoč špekulacijske posle tudi na možem-; In ko bodo revolucionarne Komun* ven mej lastne držav ve. Jugoslovanski tije med zatiranimi in izkoriščanimi, opravljajo svoje;ki tvorijo ogromno večino prebivalstva. napori m s svojimi človečanstvu. (Henry Barbusse Nemcev °b CO£ki moderni pisatelj, žrtvami bol j emu zmag0vite ru£ke boijševiške revoluci- določbam statuta se pritegne Tahko^v skib tržih znameniti fran- !e' 5a čas. od 3' " 10' 1 m”. naz.na.n5a mladinsko organizacijo kot redne čla Politični odbor vabi jim odvzeti česar nimajo. Marx-Egels: Komuistični manifest. • * * Hujskati narode med sabo, uporabljati ene, da bi potlačili druge ter se c • i* » x . , « ,tako brigati za vzdriavanje absolut- 12. Socialistična sovjetska republi-\nega tospodstva: to je bj!o delo in i ki. umetnost dosedanjih vladarjev in di- ka Kiazmiric -TivaOV, a repubh'i Pirnatov. Karl Marx. 14. Socialistična sovjetska republi- stične ideje osvojile množice delavne-komunistično ga ljudstva po kmetih tako, ko so ne tudi mlade delavcp nd 20 JP mladino Jugoslavije, ono ki Žiri še v mestni proletariat, tedaj bodo združe-, ta, ki na morajo'' biti istočasno vpisa- domovini, podvržena zasledovanju po ni delavci in kmetje kakor je rusko nih' delavcev, stremečih ~pV novem PaŠandni ‘eden»> v katerem naj sc pn- ni tudi* v Komunistično sekcijo. Kraji jugoslovanskih biričih m ono ki živi v ljudstvo v stoji delavski m kmeck. ednarodne te8nei° nove vrste delavske mladine ki želijo imeti na ustanovnem občnem begunstvu, da nam izraz, svoje zelje revoluciji, pnsli do popolne m neo- ga združenja prejšnjih bojevnikov ) Pod bo’ni prapor mladin,ske interna- zboru enega zastopnika političnega lr? stavl konkretne Predlože za skup- krunjene pravice da uživajo plodove ----------------------------- ' cionale. Doba enega tedna, sodrugi. odbora Zveze komur.i^irn^ ni nastop. i svojega dela m do resnične svobode. ustanovitelj izvr®eva^ni odbor Internacionale ko-«Clarte» mednarodne družbe dušev- munist>čne nibdine «mednarodni pro nih* delavcev, stremečih po noven družabnem redu, tajnik Mednarodne Očitajo komunistom, da hočejo od- Doba enega tedna,^ sodrugi, odbora Zveze komunistične mladine v'n* nastop, je prekratka, da bi mogli mi dovršiti Trstu javijo svojo željo na njen na- ka Buhara. 15. Socialistična sovjetska republi-| ka Dagestan. 16. Socialistična sovjetska republika Armenije. ... , |ono delo, ki je nujno potrebno za iz- sjov. jrst< yia Madonnina št ' 15 —i Nflf tOffffUOif Zbirajte denarna sredstva za Sov- 53CS- ,n nar°tn0St: popolnitev in ojačenje komunistične Delavska zbornica. (Federazione gio- StSlOlISll jetsko Rusijo! - mmat° aomovte. IS e more se organizacije med slovanskim proietar vanile comunista di Trieste.) Opoza^ 1 Dne 4. decembra bo deželni stran- En par Čevljev in pet gramov rialom Julijske Benečije, to je probu- jamo sodruge, da zastopnik politične- kin kongres. zdravil velja za Rusijo več kakor jenje in organiziranje delavsko- ga odbora more priti le v one kraje,! Vsaka Mladinska sekcija pošlje sto In Sto lepih besed, katerim ne kmečke mladine. To oelo se mora v kjer je zanesljivo vse pripravljeno za vsaj enega delegata. Osrednji odbori sledi nobeno dejanje! več krajih šele pričetii Sledeč pozivu ustanovitev sekcije t. j., kjer je zago- pokrajinski zvez (Goriške in Istre) se, Vsaka Obleka, ki pride V Rusijo, izvrševalnega odbora mladinske m- tovljeno najmanj 10 članov. Mladi morajo udeležiti v polnem številu. Ogreva tudi vas! terancionale m vpoštevajoč naše delavci iz krajev, kjer je nemogoče Kjer ni še sekcij zberejo mladi ko- Vsak dar namenjen gladnemu pre-razmere odreja politični odbor Zveze ustanoviti Mladinsko sekcijo, pristci-: munisti primerni znesek denarja in bivalcu ob Volgi, se bo Stotero pokomunistične^ mladine gle^d e obdrža- pl jo v sekcijo bližnjega kraja. I pošljejo svojega delegata. Vsak kraj plačal! ........... ___________________, 'Julijske Benečije mora biti zastopan Otroci z Volge, katerim bo oteto Zadmtno hriJt 7n m/nr/L”l p °z , na deželnem strankinem kongresu. življenje, bodo najsrditejši sovražno "o ho i I , orljam’\ Pred tem kongresom se vrši naš se- niki Evrope in velikih kapitalističnih kTnihm^l! ° * ‘/ran1stanek, da se sporazumemo za pri- držav. , ' _ bodnji deželni kongres komunistične Oni bodo napravili konec člOve- l edaj: takoj na delo! Z geslom mladine Julijske Benečije, ki naj bi Čanskemu čutu kapitalistične družbe, mednarodnega mladinskega propa- se vršil meseca decembra. Treba da katero bodo strli in jo nadomestili gandnega tedna, ki se za nas glasi:!začnemo takoj s pripravami. is komunistično družbo! Za nas ne obstoja moralnost, ki je izven človeške družbe; ta je laž. Naša moralnost je podrejena interesom razrednega boja proletariata. (Sklep govora sodr. Lenina na III. vseruskem kongr. komunistične mladine.) vanja propagandnega tedna sledeče: 1. vsaka že ustanovljena Mladinska sekcija skliče v tem tednu najmanj eno zborovanje za mladino svojega okraja; 2. mladinski pripravljalni odbori preidejo k ustanovistvi sekcij po danih jim navodilih; N. M. BUHARIN: Program Komunistične stranke /Govor o strankinem programu na VIII. vseruskem zboru Komunistične stranke Rusije od 18,—23. marca 1919. 1.) Tovariši, meni je usojeno podati obče poročilo o strankinem programu. Jaz se ne bom dotikal različnih podrobnosti, nočem navajati celo vrsto žgočih, bolnih vprašanj. O tem bo govoril v svojem poročilu tovariš Lenin. Moja naloga je označiti samo osnovne, važne posebnosti najbolj tipične, karakteristične črte našega novega programa. Najprej nekoliko besed o zogodo-vini sestavljanja novega programa. Na aprilski konferenci, kakor je znano vsem strankinim delavcem, je stranka razločno priznavala neob-hodno potrebo popraviti program. Pa niti julskemu zboru, ki se je sestal in zboroval pod pol-legalnimi pogoji, niti Brest-Litovskemu zboru, ki sst je vršil v znaku vročih debat, ki bi skoro razcepile stranko, ni bilo mogoče žaju, v katerem se nahaja zdaj naša? poverjena naloga sestaviti strankin stranka. Mi smo sedaj v stanu papir- program, morala dotakniti vseh vpra-natim programom protipostaviti sku- šanj, ki se morajo neizogibno obrav-šnjo edine proletarske stranke, ki navati v programu, se je koj pojavila stoji že nekaj mesecev na vladnem i velika težkoča pri opredelitvi zahtev, krmilu. Ni ena izmed revolucionarnih i ki se morajo zapisati na papirju. Ta strank, že po razmerah svojega ob- j težkoča zopet izhaja iz posebnega dami, mi ne stavimo zahtev kakoršni redno težko fiksirati in ugnesti v si bodi tuji. nam sovražni strama. kake določene oblike one tako hitro temveč, ko formuliramo naš program,: men ja joče se zahteve. To je bila prva stavimo one zahteve do nas samih. Vj težkoča, na kojo je zadela komisija kolikor smatramo neobhodno potrebnem pri svojem delu. kake reforme, premembe — to so toč- Po drugi strani je treba povdariti Ke v prog|armn s katerimi označujemo da ne moremo postaviti v program podati novega jasno očrtanega programa. Ves ta čas je stranka vladala, pa do današnjega dne naša stranka ni imela točno napisanega, po paragrafih razvrščenega programa: ona je nastopala ves čas, kot stranka revolucionarnega proletariata, ona je uva-| jala v življenju principe revolucio-j narnega komunizma, in tu se je opravičilo zatrjevanje osnovateljev nauč-nega socializma, da vsak korak delavskega gibanja je važnejši, kakor ducati programov. Nismo imeli nobenih papirjev, pa stranka je vseeno izvajala program revolucionarnega komunizma, če so prejšnji programi v znatni meri ostajali le na papirju, zasluži program, katerega sestavlja naš zbor najmanj., da bi ga imenovali: papirnat program. Ne ena revolucionarna stranka se ni nahajala v takem po)o- stoja, ne more imeti taki skušenj. V položaja v katerem se nahaja naša i mejnike, med katerimi mora potekali zahtev, ki bi nosile abstraktni zna car. tej smeri ima nov program drug zna- stranka. Do sih maJ so bili programi! nadaljni razvoj Sovjetske Rusije. Te V kolikor mora sedaj naš program čaj kakor prejšnji programi. Z ene socialističnih strank programi strank, zahteve so ^ravno ono, kar smo dolžni služiti kot instrukcija, mora slu-strani koncentrira vso skušnjo, ki jo'ki so prednašale svoje zahteve tuji ' je stranka zadobila, a z druge strani vsebuje program neposrednega udejstvovanja. Služi nam, kakor se je za jim sili. Kaj je značil program stare social-demokracije, kaj je značil naš stari program? To je bila svota za- izborno izrazil neki tovariš za in- tev, ki smo jih stavili nam sovražnim strukcijo pri vsem našem strankinem družabnim silam, nam delu. In če pojdemo s tega zborova- razredom, sovražni nam nja s popolnoma točno formuliranim programom — in to se mora brezpo- gojno zgoditi — nam bo ta program resnično služil kot najvažnejša, največja, najnujnejša in obvezna instruk- napraviti. Mi smo se sedaj obvezali žiti kot najjasnejša instrukcija pri ne samo napram naši deželi ampak strankinem delu; v njem ni mesta tudi napram svetovnemu proletariatu vodenemu presojevanju brez doloce- izvrihfa vse 0n0r kar stavimo v obliki nega praktičnega pomena. Za nami je il>a? za“t^v- , že čas ko smo sn lahko omejili na obče sovražnim . ; ?*?’•£ pfoza,a . "aše razsojevanje. Te točke programa, ni razredom, sovražni nam buržoazne- , ,,IO?c s^aj lz.ha,a ,ceia v.r'ji>h imamo pred seboj so čisto kon-veleposestniški vladi. To isto je treba, f , ^ez oc* kl J1" do sedaj nismo ab-ikretne, delovne točke. One določajo reči o poljubnem programu sedali-! , ,10 Pozm“l ne mi, mh kaka druga v prvi vrsti naše organizacijske nalo-stičnih strank v Zapadni Evropi. V Prole|ars^a stranka, ki še m na vladi, ge. ISaravno da moramo dati jasno o- kolikor diktirajo in formulirajo one1 an?PaKD j stremi vzeti vjado v svoje biikovanje, napolnjeno s konkretno, i,: s • roke. Pred”-— — ............. piograme stranke, ki še ne vladajo, cija za vsakega člena stranke. Kdor nam predstavljajo oni programi oblije ne izpolni, krši disciplino stranke.j kovanje zahtev, ki se stavijo sovraž-V tem programu so zapopadene vse nim, buržoaznim vladam. Pri nas jc vsem iz položaja naše j živi jensko vsebino, ki bi motila biti r, L — I * t_ ■ t • • stranke kot vladajoče stranke, izhaja skrajna gibkost naših zahtev, ki jih sedaj stavimo in jih po možnosti uporabna in more biti uporabna pri neposrednem delu. A tu prihaja hitra prememba dogodkov, okolnost, da vodilne črte našega nastopa sploh aj položaj v principu drug’. Mi nismo moramo lako’ ufe,stv’*\; *e Popolno-1 moramo naše zahteve takoj izvajati, tudi našega nastopa v pogojih kon- stranka, ki stremi vreči obstoječo! T* • naravno* ,da ?a¥tTe’ 1 i»h udejstviti, v konflikt in spor z okol- x s nudiio nitc“r -prakiitnJ do v roke m ,o dri,. Z drugimi boso Js lako bojnim kortkom, da je Ivani1 F {DaJje j kretnega momenta, ki ga zdaj preživljamo. To je resnično instrukcija za vse strankine delavce. Ko se je naša komisija, ki ji je bila Beli teror ned jugoslovanskim proletariatom JugoslouansHemu pnletariatu! Zadnje vesti iz Jugoslavije poro-| Politika nasilja jugoslovanskega čajo o nezaslišanemu terorju, katere-'meščanstva ni znamenje njegove moči. ga izvaja danes vladajoča klika nad. Narobe; ona izvira iz zavesti o ban-delavskim gibanjem. ikrotu na celi črti, kateremu se me- Zmagoviti razvoj Komunist, stranke'ščanstvo ne more izogniti. Jugoslavije, ki je s svojim revolucio- jugoslovanskl vladi. Delavske organi-1nacionali pripadajo, morajo delati' na| zarije vseh političnih naziranj mora- epotni fronti, da se reši brate v Ju-; goslaviji in Španiji namim držanjem ujedinila pod svojim prapor jem ne samo večino organiziranega proletariata, temveč veliki del jo napraviti konec tem nezaslišanim umorom najboljših elementov delavskega razreda. Vabimo Mednarodno strokovno zvezo v Amsterdamu in ji predlagamo, da razpravlja z nami o metodah. V tem barbarskenfnapadu jugoslo- kat?re se rabi za organizacijo vanskega meščanstva na komunistično mednarodne proletarske akcije. gibanje, igrajo socializdajalci Lapče-l Menimo^ da sta najboljši odgovori j n *| *icSa piuicičtiicllčl, lemvcv «11»* vič, Topalovič in tovariši najnesram- ubijalce p r o 1 e i a r - Ortfanizirai revnih kmečkih slojev, navdaja z ra- ne j šo vlogo. Oni prekašajo celo svoje j ^? j }51 L ,Q * 0 ^ ; blok dostjo Komunistično internacionalo, somišljenike v ostalih deželah stem, j ° r ž a v; blokado in bojkot or ganili- n je in- Jugoslavije. Vsi časopisi, komu- i nistični in sindikalistični, časopisi vseh naziranj in struj, kakršni bodi inter- katera je vedno z občudovanjem da se odkrito postavljajo v službo j ^ana od oseh delavskih organizacij . . zasledovala junašld napor jugoslovan- meščanstva, kakor* najnavadhejši po - Ja,z't'te MZiiVnja. Delavski sin-j ' skega proletariata v njegovem boju lici j ski agenti. Z materialno in mo- pikati m predvsem sindikati železni-' proti divjaškemu meščanstvu in pro- ralno podporo meščanstva in z aktiv* č^rjev morejo rešiti_ proletariat Špani ti njega pomagačem: centrumašem nim sodelovanjem policije, skušajo in socj«lpatriotom. V tem boju na! ribariti v kalnem. Prejemajo iz rok obeh frontah je jugoslovanski prole-i policije komunistične delavske domo-tariat dokazal svojo zrelost. Niti ve, knjigarne, tiskarne, blagajne stro-strašna reakcija, niti krvavi teror ju-j kovnih organizacij in arhive, dočim se goslovanskega meščanstva nista bila; na tisoče najboljših in najdelavnejših v stanu, da donesejo zmedo v nje- 'komunističnih delavcev meče v ječe gove vrste in zmanjšajo njegovo od-1 in izpostavlja naj neverjetne j Šim mu-ločnost. . kam. Š svojo popolno zmago nad social-! Revolucionarni proletariat Jugosla-patrioti in centrumaši je on naj- j vije preživlja težke dneve. Ali Komu-bolje pokazal svojo neomajano zve- \ nistična internacionala je neomajno stobo velikim idejam komunizma. Ta prepričana, da bo revolucionarni pro-nepomirljivostj upornost in odporna letariat Jugoslavije, utrjen v teških sila jugoslovanskega proletariata pod bojih, znal uspešno .odbiti vsaki na-vodstvom komunistične stranke je . skok meščanstva in socializdajalcev. Mednarodna akcija proti ubijalcem'1 delavskega razreda; blokada in bojkot meščanstva, ki prekaša vsako mero. Noben proletarec, nobena organizacija ne sme ostati brezbrižna na ta apeli Žiye!i preganjanci Španije in Ju-J goslavije! I Živela mednarodna delavska soli-^ irnost! Organizirajmo zajedijo proletarski :>k. Proč z ubijalci naših bratov de- Moskva, 27. oktobra 1921. * Izvrševalna odbora Komunistične Internacionale m Internacionale rdečili sindikatov. Proletariatu in lavnemu mnenju celega svetu! Jugoslovanska reakcionarna vladaj ima sebi para samo v Horthyjevi pritiska vdrugič na nemško - avstrij-| Ogrski. Po popolnem bankrotu v tem sko vlado, da zapre naše sodruge, po-(procesu se je jugoslovanska vlada litične emigrante rta Dunaju: Pavla ponovno odločila za novo vrsto mu Pavloviča, dr.jžt Simo Markoviča! Živ ka Jovanoviča, Dušana Cekiča (suspendirane komunistične narodne po-slance) in sodruga Illjo Milkiča ter J da jih izroči jugoslovanskim oblastim. mu gibanju, odtod njegov boj po-sodelovan je Komun, strank c*. žan>u, živeža večinoma navezana na sebno v poslednjih mesecih proti de-j/ega sveta in Komunistične interna- ug°sJa'ijo, a jo z grožnjami prisi i, lavstvu. i cionale. pogaziti pravo az;la (gostojubnosti), V tem boju je jugoslovansko me-i Proletarci Jugoslavije! a e.r° ,e. nja v za nI-n -asu v ščanstvo poteptalo svoje lastne za-j Dosledni svojim revolucionarnim zani naj ezji r z era 0a ) * kone in svojo ustavo, stem uničuje' tradicijam, zberite vso svojo moč. da s,A~n0 cu '(a a ^ s ,j1ZI na as ono zadnje iluzije o zakonitosti v čimprej razbijete enotno fronto zdru- Avstrijski vladi je uspelo, da sc meščanski demokraciji. \ Ženih meščanskih reakcionarcev in so- osvobodi prvega pritiska jugoslovan- Kakor hitro je jugoslovansko me-j cializdajaJcev. Pritisnite žig večne ske reakcionarne vlade in je izpustila Ščanstvo spoznalo, da predstavlja Ko- sramote na izdajalce proletarskih in- n?*e zaprte sodruge na svobodo, ker munistična stranka Jugoslavije resno teresov. Pokažite vsem svojim sovraž- j*1 1,IT!0‘? , Jugoslovanske vlade no-nevarnost za današnji gnjiii režim je j nikom, da je ni sile, ki bi udušila banih dokumentov o kakem z.očmu, -r riAlrrUim nociliam ir* OQ At* f/kflJpnri rPVnllirtnnamn 7.flVP.St in rt 3- pOCLagi katerih bi jih m jih morala iz- grožnjo smrtne kazni in razveljavi j e-; nje mandatov 59 komunističnih po-j slancev predstavljajo edini primer v zgodovini meščanske j parlamentarne demokracije. Jugoslovansko meščanstvo se je ho- j telo s tem proslaviti v zgodovini. Ali -v.Ct pričela z odkritim nasiljem in 29. de-: zbujeno revolucionarno zavest in da cembra 1920 je proglasila divjaško je ni sile, ki bi mogla streti revoiucio-diktaturo nad delovnim ljudstvom Ju-narno voljo. goslavije. Z reakcionarno in kontra- Bodite neumorni in neustrašeni, v revolucionarno ustavo in posebnim tem znamenju boste zmagali! zakonom p roti komunistom je me- živela Komunistična stranka Jugj- . , ščanstvo poskusilo uzakoniti svojo slavije, revolucionarna predstražu /u-lsan a In deloma ustvarjanja terori- barbarsko diktaturo. Zakonska pre- goslovanskih delavcev in kmetov! poved komunistične propagande z," PrQČ z ijdaja{ci socializma! Uvel komunizem! Izvrševalni odbor -t? Komunistične internacionale. ’ Predsednik: Z/NOV J EV. Nemčija: HECKERT; Francija: to je pravo Sisifovo delo, katerega se j ^OU V ARINE; (^hoslovaška. UAA1- . je ono lotilo. V današnji fazi splošne- j Italija: GEN N ARI; Kusija. Kot tolniači protestov celokupnega ga gospodarskega in političnega, ka .BUH ARIN, RADEK, LENIN, TROC- jugoslovanskega proletariata, kakor kor tudi duševnega in moralnega raz- ■ KI • Španije: M ARI h O G RAZI A; j vsej^a poštenega in svobodoljubnega padanja kapitalistične družbe, se ko-! Ukrajina: ŠUMSKI: Poljska: GLIN--prebivalstva Jugoslavije, apeliramo munistično gibanje razvija z neomeje- SKI; Bolgarija: POPOV; Jugoslavi-j na proletariat in na javno mnenje ceno silo naravnega razvoja. Radi tegajja: MARKOVIČ; Norveška: SCHEF- lega sveta, da dvigne svoj glas v * obrambo prava azila za politične obtožence in v tem slučaju še v obrambo ljudi, katerih se obdolžujejo namišljenih zločinov. Kot člani in funkcionarji Komunistične stranke Jugoslavije, dobro poučeni o poteku preiskave, smelo trdimo, da proti našim zaprtim sodrugom članom izvrševalnega odbora K. S. J čenja naših sodrugov in za iznajdbo novih dokazov krivde. V zadnjih dnevih se je mučenje v belgrajskih zaporih vnovič začeto, a novi preiskovalni sodnik je dobil nalcg, da dokaže krivdo vseh zaprtih komunistov in vseh bolj izpostavljenih komunistov, ki so še na svobodi, doma ali v begunstvu. Kot konkreten primer prinašamo mučenja, ki se danes vrše nad 16 jetniki iz Velikega Bečkereka, ki so pred nekoliko dnevi bili pripeljani v Bel-j grad. Oni so ponoči in čez dan strahovito tepeni. Vseh 16 so stlačili v malo cclico, kjer prečujejo noč na betonu, čez dan pa se jih drži na hodniku. Kako se mora presojati ta preiskovalni material, katerega bo preiskovalni sodnik poslal dunajski vladi, da delavci, če se kaj zgodi kakšnemu kapitalistu, ali pa «neorganiziranemu delavcu*. 30. junija je ubila straža organiziranega delavca Bandella, ki je bil zelo aktiven v organizaciji. Umor je bil izvršen ponoči. Stražniki so se izgovorili, da je hotel pobegniti in za to so ga ubili. To je navaden izgovor, ki zbuja že pozornost. Dne 1. julija so našli dva znana organizirana delavca mrha na barcelionskih ulicah. Morilci so ušli. Inteligentni delavci vedo, kdo je izvršil oba umora, ali od kar je Martinez Anido postal gubernator, je nevarno izgovoriti imena takih morilcev. Tako ubijanje delavcev, ki so delavni za strokovno organizacijo, je v modi od lani v septembru. Petega julija so bili zopet trije delavci umorjeni od neznanih oficielnih ali poloficielnih morilcev. Med temi ki so bili umorjeni, je znani radikalni pisatelj Francisco Jordan, katerega so oblasti in podjetniški interesi proglasili nevarnim anarhistom. Morilec ga je šestkrat sunil z nožem in v^k sunek je bil smrtonosen. Zdi se, Jpt najemajo profesionalne morilce, aa izvršujejo te zavratne umore. Odkar je lani Dato, minister za notranje zadeve, imenoval Martinez Anida gubernatorjem, je bilo na tisoče delavcev in pisateljev zaprtih, ker so se drznili govoriti resnico. Nekateri so bili deportirani, drugi pa umorjeni. V modi je tudi, da jih žandarji na konjih vodijo iz enega mesta do drugega po vsej deželi. Ko je po umoru Data postal Guallai minister za notranje zadeve in je bila v parlamen- tu izrečeno ostra kritika radi vladne«* ga postopanja, ki je vodilo do umora Datat je Guallai tajil, da sindikaliste še vodijo odgonskim potom po deželi in da jih zapirajo brez sodnijske od-, redbe. Ali časopisni poročevalec agencije Federated Press ima dokaze, da so še pred nekaj tedni vodil* delavce peš po vsej deželi in v; spremstvu žandarjev. v •V dokaz naj • služi samo en dogodek: Manuel Nunez, Francisco Po- mar Alvarez, Santos Garzia in Hila-rio Lopez, vsi madridski delavci; eden iz med njih je bil aretiran po svoji vojaški shižbi v Maroku, drugi so bili aretirani v delavskih domovih, ko sd 17. maja dospeli v Redondelo, blizo Viga, in ko so bili na potu od 13, februarja, od kar so zapustili Madrid, V začetku je bila skupina delavcev, ki so jo gnali žandarji na konjih pred sabo kot čredo, veliko večja, toda mnogi delavci so opešali na potu, druge so vtaknili medpotoma v ječe; V Valladolidu, Salamanci, Orensu in Pontavedri. Vsi delavci, ki jih gonijo na ta način po deželi, prihajajo iz industri-alnih središč, in niso vajeni vremenskih sprememb na potu. Lansko zimo jih je več obolelo in nekateri so umrli. Oblečeni so bili slabo, še slabeje pa prehranjeni. Nekateri so bili brez čevljev in so zapuščali za sabo v snegu krvavo sled. Španski delavci se obračajo do delavcev vsega sveta, da bojkotirajo produkte iz Španije, dokler španska vlada ravna nečloveško z organiziranimi delavci. r ■ ■ . ■ * Paliii Komun, stranke JusoMle ročiti. Takrat je jugoslovanska vlada podpre zahtevo za izročitev, naj služi poslala dunajski vladi neki material kot najlepši primer sledeči akt no iz preiskave nad našimi zaprtimi so-drugi v Belgradu, obdolženimi deloma atentata na bivšega regenta Alek- stičnih organizacij. Ta material jc dejansko' maska za ojačeni gospodarski pritisk, katerega vrši Jugoslavija nad Avstrijo, ker* niti naši sodrugi v belgrajskih zaporih, niti oni v emigraciji niso izvršili nobenega hudodelstva. Glasom obvestil iz merodajnih jugoslovanskih krogov, je pritisk na avstrijsko vlado takšen, da ona omahuje v obrambi prava azila. so donkišotski napori vladajočega ju- FLO; Švedska: LINDERUTH; An- -C—------------------------------ : RFTT- Amor;La- RATr>WIN- goslovanskega meščanstva že vnaprej obsojeni v popoln neuspeh. Pregled političnega, gospodarskega in finančnega položaja v Jugoslaviji, prikazuje najjasnejše obupno stanje, v katerem se nahaja jugoslovansko meščanstvu in tu ležijo glavni razlogi za boj proti delavskemu narodu, ki se zbira pod zastavo Komunistične stranke Jugoslavije. glija: BELL; Amerika: BALDWIN; Finska: S/ROLA; Holandska : JAN-SON; Rumunija: BADULESCU; Li-tvinska: STUTKA; Švica: ARNOLD; Avstrija: KORITSCHONER; Ogr- ska : BELA KUN; Gruzija: SKAHA-JA; Latvija: MiCEKOVIČ; Perzija: SULTAN SADE; Estonska: PE- GE LM AN; Danska: JOERGENSEN; Indija: ROJ; Grška: DIMITRATOS- rega preiskovalnega sodnika: Št. 18. 499. 9. oktobra 1921. Belgrad ■ v zadevi Djakoviča. PoJicjjsketnu ravnateljstvu Sarajevo. V iukajšnjih zaporih se nahaja komunistični nosanec Djuro Djakovič. Dosedanja preiskava proti njemu ni prinesla ničesar, na podkgi katerega bi sc mogel obsoditi. Naproša se ■olicijsko ravnateljstvo v Sarajevu, da pošlje proti imenovanemu tak ob-feživlni material, da se more obsoditi po § 87 a (do 20 'et ječe). Preiskovalni sodnik: • '> J. Vujič. Vsebina tega akta je popolnoma točno in dobesedno citirana iz akta. Ta akt najbolje spričuje kako se vrši preiskava nad našimi zaprtimi sodrugi, na kaki način se uporabljajo zakoni in deli pravica. On najbolje po-kazuje, da bode tudi akti. kateri bodo poslani na Dunaj, navadni falsifikat. Ne mi, ne naši sodrugi iz Dunaja Na pomoč žrtvam reakcije v Jugoslaviji in Španiji Sodrugi' j ris, Hernandes, Orlandis in še ne- - Žrtve krvave španske reakcije se, kateri. še enkrat obračajo na proletariat ce- Pred kratkim sta dva revolucionar- , , .., ,__ lega sveta, da mu naznanijo grozne' na borca izmed najaktivnejših v bar-; v zano- zločine, katere vršijo hlapci španske-; cellonskih organizacijah podlegla pri v.pjor_:„i.p noliciie <=amo da ori ga militarizma nad stotero in tisoče-1mučenju v prostorih policije. Da P in ostalim funkcionarjem gibanja ni|ne bežimo od sodnije, ker smo prepri-dala preiskava nobenih dokazov niti čani, da nepristranski, redni sod, mora za njih udeležbo na atentatu niti za osvoboditi vse naše sodruge. Ali v formiranje terorističnih organizacij j tem slučaju sc mora za vsako ceno ter da ni nobenih dokazov proti na- preprečiti zločinske namene jugoslo-šim sodrugom političnim emigrantom j vanske reakcionarne vlade, ki so očitna Dunaju, ki so pred zadnjimi do-‘ni. Jugoslovanska reakcionarna vlada godki v Jugoslaviji odpotovali v Mo-jnameruje izročitev naših sodrugov iz skvo na kongres III. internacionale. Dunaja izkoristiti za povod novi gonji Javno mnenje Evrope in ostalega sveta je bilo zadostno obveščeno o ro proletarcev, ki so krivi samo na. krije policija svoje zločine je storila tem, da skušajo zboljšati svojo usodo^be mrtvi trupli prenesti na železni-z osvobojen jem izpod gospodarskega i co. Nekateri delavci pa so vzeli trupli in političnega suženjstva, v katerega j s tračnic še pred prihodom vlaka. Že * *1 T 1*1* * * i * __J _ * * f /> I rCt I a/ni m a« * X n a — A1 . M ^ A - - _ znajo krivdo; javnemu mnenju je znano o falsificiranju preiskovalnega materiala in izmišljenju terorističnih organizacij s strani policije. Po moralni K pomoči javnosti celega sveta, ki je so jih obsodili njih gospodarji. j dolga vrsta zločinov španskega me- E^Vsf^ na Iz dna španskih temnic in mučilnic; scanstva se poveča z imeni teh novih:? . ... ,. .?. ] • ■ „ se te žrtve besedniki delavskega rez-j mučenikov. - Tudi v Španiji se d e-! belgrajski poli,= ji^ v_ reda in njegovi najboljši elementi, ki lavca smatra za sovražnika. Danes J1 - •’ - P J " _ J I L 21 1 _ _ m 1 ... r* i o i A irlortn Airr An nn nlrn ■ počenjajo vlade povsod enako: razbi jajo delavske organizacije in ubijajo voditelje delavskih množic. V Jugoslaviji se sedanji vlastodrž-ci približujejo s svojimi dejanji španskemu idealu. Jugoslovansko meščanstvo, ki je izrabilo vojno- kakor povojno dobo v svoje namene, smatra za potrebo vladati ki vi izkoriščati Delavci se ne smejo zoperstavljati;1 • . , . .... „v preiskovalnih aktih. trpijo dvakrat več, ko morajo misliti na svoje zapuščene družine, tudi one podvržene neizprosnemu preganjanju vladnih biričev, obračajo na vas proletarci vseh dežela, pozivajoč vas na borbo, da se zdrobi obroč, v katerem so jih stisnili monarhistični gene/ali. Da morajo izvršiti svoje zavratne namere, da morejo rizrušiti delavske organizacije, se ti hlapci militarizma ne obotavljajo napraviti naj- ueiava se ne smejo zoperstavi,atiI"’ ^0 'a[n[h ' ' Idvigne proti nameram" reakcionarne sramotne,si zločin m se zatekajo k izkoriščanju; oni morajo mirno pre-,” se je iorej očitno in pred'vlade, ki grozi, da Jugoslavijo popol- najbolj nizkotnim m rafiniranim gro- na sati ud^ce reakcij e^Ak o se upre-j^ t> kar ^ mi znoma izenači s Horthyjevo Ogrsko, ki , o, se j m na ne s o jem. ; dokumenti v roki: da je cela preiska-j predstavlja sramoto za civilizacijo. naših sodrugov in celega delavskega gibanja, da se beli teror še poveča, ter da se preiskava, ki bi morala končati pred dvema mesecoma podaljša še za naprej in poveča tudi muke naših sodrugov. Torej dva sta cilja, katera hoče ona doseči: da se izogne političnemu krahu, ki ji nedvomno sledi v tem procesu ter da s silo iztisne priznanja in drugič da ponovno skuša udušiti delavsko gibanje, ki je kljub vsemu terorju pokazalo jako odporno _______________ silo, da dvigne izkoriščanje delavske- ciffka inkvizicija v belgrajskih zapo- ga razreda do viška. To poslednje — rih nekaj časa popustila. Takrat so jasno izhaja iz vsega -— je glavni cilj naši sodrugi pred novim preiskoval-' jugoslovanske reakcionarne vlade, ki nim sodnikom izjavili, da so bili mu-! se zavija v oblike gonje proti terori-čeni in da so pod strašnimi udarci1, stom, protidržavnini elementom, aten-puškinih kopit, volovskih žil in pesti j tatorjem. morali podpisati vse, kar jim je pred-' Mi poživljamo proletariat celega ložila policija je, ki je mesto preisko- j sveta, da se dvigne v obrambo naših zovitostim. Španska bela garda ubija najbolj znane delavske bojevnike na njih do-1 letariat. Najprvo trda balkanska voj Tako se nadaljuje trpljenje za P™'j vj’taka' kakor jc bila na najsenzacio-! Predvsem pa pozivamo dunajski in «. i * ■ j . mg . j , . . '°]'\nalneiši aačin objavljena v vladnih1 avstrijski proletariat, da s svbjo akci- mu, ah ko gredo z dela. Mnogo je so-\i1a, potem ona za prava m svofepd^i ™ no lo|, iirnm\in nwnrJi nrav* aril«. ka. zdela, mnogo ,e so- i la, potem ona za pr.va in svodooo ^ ^ h . |. eč} teplanje a_ik ka. i od policije ubiti v j narodov, seda, reakcija: razbijanje, ,^navadna laž. PJe falzifikatJiUega so do danes čuvale tudi rne- > bih premeščeni ,z;0rgan.zaci, in ubijanje delavskih vo- « ^ ^ nieseccv devr;jš^n3kc sodnije kot drago pridobitev, drugov, ki so bili zaporu, ali ko so enega zapora v drugega. ' I diteljev. Godi se, da so zaprti sodrugi po-' Spričo tako ostudnih zločinov pro šen je preiskave jc že- davno potekel j (i' brani svoj narod od sramote ter . , „ . in vlada ni imela v rokah ničesar, s da istočasno proži roko pomoči brat- >bo/eni in potem zavratno letariat ne sme ostati niezorizen.> opravičila vso brezobzirno'skemu jugoslovanskemu proletariatu, umorim, koma, prestop^ prag jet-. Cinizem mescanstva in njegovih pla-j . ^ ngd proč z reakcijo! nisme. Na ta nacm sta končala tajnik cancev, sistematični teror, vse to za-]®, . * ’ ’ 1 noči osvobojeni in potem zavratno letariat ne sme ostati brezbrižen. V1 '""“V..."‘.T.,' * tva in njegovih eni teror, vse to *»-|«y.^ m in blagajnik Splošne delavske zveze hteva s strani delavskih množic vseh ,azre om> • f' Proč z belim terorjem! Španije. Trpljenje teh dveh sodrugov;dežela takojšnih upornih akcij. Za-ima malo primerov v zgodovini. Oba j man bi biio upanje, dq se rablji omeh-, sta bila grozno tepena od policajev, čajo, zaman bi bilo prositi milosti od ki so hoteli izsiliti ž njih imena osred- ubijalcev, zaman spominjali jih na njega odbora. Ko sta se branila izdati njih obljube na dolžnost spoštova-imena svojih sodrugov. je brezpri-jti zakone in postave, katere so oni mema besnost vladnih biričev dosegla’sami postavili. Treba je, da delavski vrhunec. Bila sta s tako silo tepena v obraz, da se jih potem ni moglo več spoznati. Da se ž njima napravi konec so jima biriči zapovedali iti ven iz policijskega poslopja; bila sta . ustreljena na sto korakov. Takih slučajev je več. Na ta način so bili umorjeni še drugi sodrugi. J*co • C^nrc.^r Ps„»mo. razred pokaže svojo lastno moč z zdrobljenjem reakcionarnih akcij teh dežela. SUICa BELEGA TERORJA Ameriška delavska tiskovna agcif cija Federated Press je pred časom podala sledečo sliko o belem terorju v Španiji, klerikalno - reakcienamf državi na pirenejskem polotoku, ki Izvrševalni odbor Internacionale' služi za zgled fe\dalno - meščanski rdečih sindikatov in izvrševalni od-j državi na balkanskem polotoku, do-bor Komunistične internacionale po-jmovini Jugoslaviji: zivljata proletarce in delavske orga-! Barccllona jc središče industrije na nizacije vseh dežel, da organizirajo) Španskem in obenem je glavni sedež »Vriin nmi* čna»ck' tn frr*^o**rio nroft mu delavstvu in modernim mislecem. Izvrševalni odbor Splošne delavske zveze naznanja, da je bilo po umoru glavnega tajnika, glasnega blagajnika in še nekega delavnega člana za Delavsko zvezo ubitih še šest delavcev. Značilno je, da jc Arlegni, načelnik barcellonskc policije, izjavil ali zagrozil v navzočnosti zaprtih organiziranih delavcev in drugih; da bo- Ob prevratu 1919. I., ko je masa delavstva trumoma drla v socialistične vrste, se je v Jugoslaviji nahajalo š samostojnih socialdemokratičnih strank; in sicer socialdemokratična stranka Srbije, Bosne, Vojvodine, Hrvaške-Slavonije in Slovenije. Srbska social-demokratična stranka, ki je opazila nevarnost, ako je v eni državi, kjer se je kapitalizem komaj začel razvijati, več socialističnih strank, je podvzela korake in se obrnila do vseh ostalih strank s predlo-gpm, da se ustvari enotna fronta proletariata proti enotni fronti kapitala na podlagi erfurtskega programa in nepriznavanja II. internacionale. Tozadevno je sklicala, o veliki noči 1919. J. prvi kongres ujedinjenja, ki bi imel nalogo, da stvori iz vseh obstoječih strank eno enotno politično stranko Jugoslavije. Na čelu tega gibanja so bili Dragiša Lap-čevič, dr. Živko Topalovič in razni drugi sodrugi. Istočasno s tem kongresom se je vršil kongres strokovnih organizacij. Navzlic predčasnemu vabilu za sodekrvanje na kongres se je kongresa udeležila celotna srbska soc. dem. stranka, opozicije iz Hrvaške Slavonije pod vodstvom dr. Mije Rodoševiča Bornemise in Brudnjaka. Poleg teh se je kongresa udeležila opozicija iz Bosne jx>d vodstvom bratov Jakšič in del Vojvodine ter Dalmacije. Oficieina soc. dem. stranka Hrvaške (Korač-Bukšek) Vojvodine (Kne-ževič) Bosne (Šmitran) in Slovenije (A. Kristan in Prepeluh) se kongresa niso hoteli udeležiti, ker se niso strinjale z razredno zavedno in antimini-sterialno taktiko, ki bi se Vmela sprejeti na tem kogresu. Ali navzlic temu, da se omenjene oficielne stranke niso hotele vdeležiti kongresa ujedinjenja, se je isti izvršil ni formiral v enotno stranko za celo državo brez Slovenije kjer tokrat ni bilo resne opozicije, pod imenom Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov). Člani izvrševalnega odbora so bili večinoma stari sodrugi med njimi Lapčevič, Topalovič. Kongres ujedinjenja je ujedinil ogromne množice proletariata v enotno stranko, tako, da niso prihajali več v poštev soc. dem. v Hrvaški, Vozvodini in Bosni, ker jih je začela množica zapuščati. Istočasno se je izvršilo ujedinjenje sindikatov in se je formiralo enotno vodstvo celokupnega sindikalnega gibanja pod imenom Centr. radničko sind. veče Jugoslavije. Stranka se je priglasila k III. intenacionali. Takoj po kongresu se je pričelo propagandistično delo za sovjetsko Rusijo, diktaturo proletariata III. int. in svetovno revolucijo. V istem času se je pričelo v Sloveniji slično gibanje od nekoliko sodrugov, ki so začeli propagirati idejo ujedinjenja in proglasitev k III. internacionali. Razkol v soc. dem. stranki ki se je zvršil 3. marca 1920. je pokazal, da je ves proletariat Slovenije stremel za tem, da se končnoveljavno likvidira Soc. dem. stranka, in II. Internacionala. Populariziranje diktature proletariata in svetovne revolucije je bilo skoro edino delo stranke vse do Vukovarskega kongresa. Mlada stranka se jc imela boriti že v začetku z velikimi težkočami, ker je na denuncija-cije soc. dem. voditeljev začela reakcija v Bosni 1. maja 1919. kjer je bilo samo v Sarajevu zaprtih 3000 sodrugov. V Dalmaciji je reakcija internirala voditelje, izganjala jih kot jug. državljane v Italijo, v Vojvodini je biio zapiranje na dnevnem redu. V teh okolščinah se jc stranka razvijaja in se vsaki dan bolj in bolj krepila. A'led pristaši stranke se je opažalo e(rj?nilior>>o Aa Ki <;r K*raj.'Vo rmenn. valo s kratkim imenom, »Boljševiško stranko«. Med tem delom so se pričele priprave za kongres, ki je bil prvotno sklican maja meseca a se je vsled reakcije v Sloveniji preložil na mesec junij. Do tega časa se v vodstvu stranke ni opažalo nobene centruma-ške klike in je bilo upanje, da bode stranka n& svojem kongresu prišla do resnično komunističnega izraza in taktike. ' Neposredno pred kongreSiom se je pričela teoretična polemika med nekaterimi vodilnimi sodrugi. Opazile so se dve struji. Struja takozv. cen-trumašev z Lapčevičem in Topalovi-čem in strujo komunistov s S. Markovičem, Milojkovičem, P. Pavlovičem i drugimi. N i Na kongresu, ki se jc vršil junija meseca v Vukovaru so -je* po šestdnevnem razpravljanju izvršila reorganizacija cele stranke. Stranka se je prekrstila v Komunistično stranko Jugoslavije ter si osvojila program in taktiko v smislu poznejših sklepov II. kongresa III. Intern. Le majhna množina in sicer izmed 360 delegatov se jih je komaj 57 našlo, ki so glasovali proti sklepom kongresa. Del te opozicije in sicer iz Hrvaške, pod vodstvom dr. Rodoševiča Bornemisse Brudnjaka je bil prvi, ki je poskusil stranko cepiti. Polastili so se strankinega glasila v Zagrebu in denarja, ki ga je poslal amerikanski proletariat, ter se izjavili, da ne priznavajo sklepov kongresa in ostanejo še nadalje kot socialistična stranka Hr-vatske in Slavonije. Temu njihovemu cepljenju se ostali del opozicije pod vodstvom Lapčevi- ča, Topaloviča, bratov Jakšičev ni pridružil, temveč je ostal še nadalje v stranki kot opozicija. Takoj po vukovarskem kongresu se je pričela reorganizacija stranke v smislu novih pravil in upoznavanje članov s programom in taktiko, ki jo je večina organiziranih članov osvojila in s tem zadala smrten udarec centrumaštvu, ki jc na Hrvaškem uganjalo svojo izdajalsko politiko. I Med tem so bile razpisane volitve v Ustatvorno skupščino in stranka se je nahajala v novi periodi dela za i volilno propagando. Ves agitacijski aparat je nepretr-j gano bil na delu. Na tisoče shodov,' predavanj, diskusij, političnih šol je stranka izvršila v času petih mesecev,. Navzlic terorju, preganjanju, zapiranju in celo ubijanju naših agitatorjev je stranka izšla iz volilnega boja kot tretja najmočnejša skupina. Pridobila je 59 mandatov. Mandati so bili razdeljeni po pokrajinah sledeče: Srbija 32, Hrvaška Slavonija 7, Bosna 4r,\ Črnagora 4, Dalmacija 1, Slovenija 6, j Vojvodina 5. Med tem, ko je stranka j vrgla vse sile v' volilni boj, je opo-I žirija v stranki izdala v obliki brošu-[ re neko svojo deklaracijo proti ( komunistični taktiki, ki so jo podpisa-j li Lapčevič, Topalovič, brata Jakši6 in nekoliko drugih strokovnih biro-1 kratov. Posledica tega je bila, da je izvrš, odbor na svoji seji sklenil poklicati vse sodruge, ki so to deklaracijo podpisali na strankino razsodišče, ki se je takoj sestalo in ki je omenjene sodruge izključilo iz stranke, ker so se pregrešili proti strankini disciplini in komunističnim načelom, V istem času se je pričela buržoa-zija Jugoslavije zavedati nevarnosti, ki ji preti od K. S. in se je pričela pripravljati na udarec, s katerim jc mislila zatreti komunistično gibanje. Kot zvesta dekla kapitalizma velikih držav se jc morala odločiti na izjemne mere proti K. S/ V to ji je prav prišla stavka rudarjev v celi državi, katero je vse kapitalistično in sociaK deniokraško časopisje skušalo prika- 7 5jU Vot nolHtr.nt 4 ti Ir V ^ i a kot prednaznanilo državnega prevrata. Pod to pretvezo je izdala vlada obznano, s katero se je začasno ustavilo vsako delovanje K. S. in strokovnih organizacij. ; Reakcija je pričela na celi črti. j Številne aretacije, preganjanje in izganjanje naših sodrugov so bile na dnevnem redu. S proglasitvijo Ob-| znane je za stranko pričela nova situacija. Vse agitacijsko delovanje i stranke se je moralo preurediti v ilegalno delo. Razvoj komunističnega gibanja v državi se je razvijal v glav-inem po pokrajinah. SRBIJA. ■ V Srbiji je malo industrijskega proletariata. Vse drugo je bolj Prpff-sionalno delavstvo, mali obrtniki in ldelavci. Gospodarstvo je vse razruše->no. Brezposelnost je v tej zemlji naj-ivečja. Tu je gibanje naše stranke do-• bilo najširše dimenzije. Vsi revni sloji, posebno prebivalstvo Macedo-nije, ki je pričakovalo od srbske vlade, ki ga je osvobodila izpod tur-vškega jarma, da se bode zanj zavzela, kar se pa ni zgodilo. V tej zemlji, .kjer je skoro samo revno ljudstvo .so še nadalje po njegovi narodni o-6voboditvi nad njimi vladali begi in paše in ga neusmiljeno izkoriščali, razočarano v svojih nadah se je o-Iklenilo K. S., v kateri je videlo resnično zastopnico potlačenega razreda. Izvzemši nekaterih krajev kakor i Beograd, Valjevo, Kragujevac, Niš, kjer se nahaja nekaj industrijskega delavstva je večinoma ostalo ljud-i stvo analfabetsko, brez vsake izobraz-jbe a po svojem značaju duševno revolucionarno razpoloženo. Z ob-rznano mu je vlada dala trenutno hud udarec, ker ni bilo vajeno na -protiustavne naredbe, katere je vlada ; izdala proti K. S. Srbski proletariat : j c bil vajen največje svobode v delo-ivanju svojih organizacij, ki so mu z (ustavo bile zajamčene. Radi tega ga j je obznana trenutno potrla a kmalu se je te potrtosti otresel ter po preteku petih mesecev, odkar je bila [proglašena obznana, pokazal vso 'svojo revolucionarno zavest. V "• ČRNAGORA j" V Črnigori se je pravo komunistično [gibanje pričelo šele nekaj časa pred /vukovarskim kongresom. Prebivalstvo te zemlje, ki je skoro samo revno ljudstvo je pričakovalo od svetovne vojne svoje rešitve iz bede v kateri se je nahajalo. Po svojem značaju [revolucionarno in sploh sovražno vsaki vladi, se je oprijelo komunistične ideje od katere je pričakovalo rešitve. •Glavna zasluga, da se je Komunistična stranka tako naglo razvila, je a-merikanskih rojakov-dobrovoljcev, ki1 Iso po končani vojni ostali v domovini in vršili propagando za Sovjetsko Rusijo. Pri volitvah v parlament, se !je tisti del prebivalstva, ki je bil pristaš razkralja Nikite odločil za republikance in demokrate, dočim se je drugi del, nasproten Nikiti, pridružil K. S. ki je postavila kandidatne liste [iz ljudi, ki so svojčas od kralja bili obsojeni na smrt, in dosmrtne ječe. Po obznani se je navidez komunistično gibanje poleglo. To pa radi [tega, ker so bili vsi funkcionarji internirani. Iz te tihote se je razvilo kmalu anarhistično mišljenje posameznikov. Vlada ni imela moči, da bi [to gibanje zadušila, dasiravno je izdala naj ostrejše naredbe. V kratki [dobi se je Crnagora spremenila v ipravcato žandarmerijsko kasarno. Surovo postopanje vojaških oblasti, ka-jkor civilnih, si je nakopalo sovraštvo [celega ljudstva, - . DALMACIJA.’^ V Dalmaciji se ie revolucionarno gibanje začelo z vso naglico širiti že po prevratu. To je bilo najprimitiv-nejše revolucionarno razpoloženje [delavstva in malih kmetov žc radi-[tega, ker je narod po svoji prirodi revolucionaren in pristopen vsaki jdeji, ki negira pravico izkoriščanja. Obznana ni škodovala ničesar, ker je [teror vladal itak že od postanka Jugoslavije. Ko se je po atentatu na notranjega ministra Draškoviča zbrala patriotična mladina in v Splitu manifestirala proti komunistom, jo je proletariat pognal v beg. . .. .... . • • BOSNA. ,. Tu je pospeševalo naše gibanje v prvi vrsti to, da je tu industrija mnogo bolj razvita kakor v ostalih se začeli gibati centrumaši, ki s pomočjo policije in bank vršijo denun-cijantsko delo, blatijo K. S. :n Sovj. Rusijo. V marcu so si definitivno stvorili svojo stranko, ki šteje v Srbiji 700 članov, a v Bosni 80, Vojvodini okrog 500 in v Hrvaški-Slavoniji 605; dočim v Dalmaciji in Sloveniji niso i-meli niti enega člana. Si stranke Liudski oder Komunistično zveza Julijske ,, Benečije Izmdni deželni kongres Deželni izvrševalni odbor sklicuje i za nedeljo, 4 decembra ob 10 uri IZREDNI DEŽELNI KONGRES s sledečim ' V. DNEVNIM REDOM: 1. Volitev predsedništva in overov-ljenje pooblastil. • > 2. Moralno in finančno poročilo. 3. Narodni strankin kongres. 4. Volitev delegatov za narodni kongres. , / 5. Tisk. -• " ‘ž* ■' 6. Mladinsko gibanje. ■ 7. Zadružniško gibanje, i., , 8. Strokovno gibanje, *vv' .v 9. Volitev deželnega izvrševalnega odbora. , .. 0 . . 10. Slučajnosti. ).< •, v ^ PREDPISI : - 'er za udeležbo na deželnem kongresu, ki se bo vršil v Delavski zbornici v Trstu: 1. Pravico udeležiti se kongresa imajo vse ustanovljene sekcije, člani deželnega izvrševalnega odbora, nadzorovalnega odbora in ravnatelja Dela in Lavoratoreja. 2. Sekcije bodo na kongresu zastopane po enem delegatu za vsjikih 50 vpisanih članov ali za odlomek od 50. 3. Vsak delegat pride na kongres s poverilnim pismom sekcije, katero zastopa. 4. Poleg tega sc smejo kongresa udeležiti delegati Mladinskih sekcij, ki so priznane od Zveze Komunistične mladine v Trstu. Ti delegati imajo samo posvetovalen glas. Deželni kongres se je preložil od 6. novembra na 4. decembra vsled tega. ker se strankin kongres ne vrši koncem tega, ampak začetkom prihodnjega leta. Goriški okrožni odbor poziva zaupnike za Trnovo, Bate, Banjšice, Tolmin, Idersko, Bovec, Kobarid, Sveta Lucija, Kneža, da nemudoma odraču-najo razprodano volilno številko «Dela»; denar je poslati na naslov J. Srebrnič Solkan 30. Goriški okrožni odbor poziva poverjenike za Vrtojbo, Čepovan. Trst i Vipavo, Ajdovščino, Nabrežina, Št. Polaj, Bilje, Štandrez, Miren. Štever-jan, Sovodnje, Renče, Opalieselo, Anhovo, Bovec, Tolmin, Dolenje, Doirnberg, da odračunajo brošuro s 1 untarjevim govorom; poverieniki so dolžni poskrbeti tudi za obračun svojih pod-poverjenikov. Denar ie nasloviti na: J'. Srebrnič Solkan 30. Socialno matica Prestali smo veliko vojno, ki je utrgala plaz političnega, gospodarskega in kulturnega prevrat-ka med nami in širom sveta, prestali bomo bedni poskus preventivne protirevolucije, ki hoče ustafviti pohod dela in njegovih pravic, zabraniti vstajenje ljudstva iz noči in brezpravnosti. Izpod nenravnih sil kapitala se tržemo sužnji, da preobrazimo življenje po svojih lculturnih vzorih. In čas je, da mislimo — vse sredi borbe — na svoje kulturne potrebe. Ne varajmo se, meščanska država, v kateri moramo živeti, nam ne bo nikdar dovolila polnega duhovnega občestva s kulturnimi delavci onstran meja. Res je, da . gredo misli preko najvišjih zidov in stolpov, ali res je tudi, da bo ostalo našemu ljudstvu tuje mnogokaj, kar je njegova last: večji del književnega in znanstvenega snovanja njegovih najboljših duhov, idejno val oven j e in iskanje resnice, živi izraz človekovega tvamega življenja, stisk njegove duše in širokih borb družbe. Resnica je, da smo prepuščeni sami sebi, zato se moramo navaditi živeti sami zase, sami iz svojih moči. Iščimo odrešenja v delu, v delu rok in v delu duha, ki gre kakor luč pred človekom. Danes umira kapitalistična Evropa. Trhli zapad, ki je živel dolgo stoletje od trojnega gesla buržoazne svobode, buržoazne enakosti in buržoaznega bratstva, ni mogel le ene teh besed preliti v živo dejstvo v pogledu celokupnosti. Vsa njegova nemoč se kaže v ogromni krizi teh dni. Nravnemu propadanju sledi telesno izumiranje, ves sijaj novodobne kulture, vse zmagoslavje modernega napredka se razgalja kot lažikultura, kot nesreča modernega človeka. Jasno je, da velja tudi za življenje družbe zakon o stvaritvi, presnavljanju in umiranju. Spoznanje prihaja, da bo moral človek na nova pota, da bo moral iskati prerojen j a v vesti, brez katerega je mrtev ves današnji sijaj. Vse silno gibanje, ki se je polastilo sveta, vsega njegovega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja naših dni, je opredeljeno z neznatno besedo o nravnem preporodu. Kam stremi, kaj nam bo prineslo, kdo more to vedeti? Samo to je videti na dnu prenavljanja, da se pribija skozi jekleno plast državnega in družabnega življenja krepko zdravje širokih množic večno mladega, neskvarjenega kmetskega in delavskega ljudstva. In stem tokom moramo dalje. S svojimi skromnimi močmi smo osnovali Socialno matico Ljudskega odra, ki bo izdala ob novem letu 1922 troje knjig leposlovne in znanstvene vsebine. Vabimo naše kulturne delavec, da prispevajo s članki, vse one pa, ki so prepričani o veliki vrednosti dobre slovenske knjige, prosimo, da nam pomagajo pri nabiranju članov. Članarina bo 10 L za vse tri knjige, o katerih bomo še podrobneje poročali. Socialna matica razpošilja ob enem s Lemi okrožnicami bloke za vpisovanje naročnikov. Te bloke dobijo vsi naši zaupniki po vsej Julijski Benečiji in v inozemstvu. Naše somišljenike in prijatelje Lega društva prosimo, da sc kolikor mogoče požurijo z vpisovanjem naročnine, ker po številu vpisanih se bo ravnala količina našega izdan ja. Naročnina nai sc takoj odpošlje s kopijami blokov na naslov: Socialna matica Ljudskega odra. Trst Via Giuseppe Gaiteri št. 36. III. n., kamor se j c obračali za dobavo blokov in sploh za vse zadeve, tičoče sc Socialne matice. Kdor se ni hotel žrtvovati za to kulturno delo, naj pošiljatev takoj vrne. Vsi oni pa, ki so bloke izpolnili, so naprošeni, da nam jih nemudoma odpošljejo. Istotako priporočamo onim, ki niso blokov še povsem izpolnili, naj se požurijo ker knjige bodo šle skoro v tisk. Tržaškim članom! Naprošamo vse tržaške člane, ki so si svoječasno izposodili knjige ter prejeli že ponovne opomine, kakor one za katere naslovi nam niso znani, da prinesejo knjige z vso gotovostjo najkasneje do 13. t. m. upravniku «DeIavskega doma» A. Vavpotiču, ulica Madonni-na 15. V nasprotnem slučaju bomo primorani nastopiti drugo pot. Razpuščeno Sv. Ivansko podružnico pa odločno opozarjamo naj se ne igra z ognjem in naj vrne Ljudskemu odru kar je od Ljudskega odra! Domače vesti Stavko kovinarjev — borbo za življenje Kovinarji Julijske Benečije se od konca septembra nahajajo že drugič v stavki. V stavko so jih pognali indu-strialci-ladjedelničari, ki hočejo kovinarjem znižati že itak znižane plače, njih pičli zaslužek. Stavka kovinarjev v Julijski Benečiji je ena najresnejših obrambnih akcij proletariata Italije proti ofenzivi kapitalistov, bankirjev in delodajalcev, napovedani pričetkom jeseni ob obnavljanju delovnih pogodb. Delodajalci hočejo odvzeii letos delavcem vse tiste priboljške, katere so jim dovolili lansko in predlansko leto pod občim pritiskom delavskega razreda. Oni se hočejo nad proletariatom maščevati, hočejo ga ponižati. Koncem septembra so industrialci zaprli kovinarjem vrata delavnic pred nesom kazali Zadnji shod je bil oni za žene stav- To bi bila šolska uprava in autono-kujočih. Žene, ki so v velikem številu mi ja po predpotopnih principih, ne pa prišle v Delavsko zbornico so sprejele po bistrem vpogledu modernega ci-sledečo resolucijo: vilnega komisarja. Cernu je pa gospod «Žene stavkujočih, zbrane na hodil v šolo, da bi ne znal tega itak shodu, prepričane o potrebi vzdr- sam vse boljše. Saj jim je milostno žati do zmage, izjavljajo da so pri- j obljubil, da jih po možnosti še kedaj pravljene pokazati na kakršensibo- ■ sklical. Zaenkrat gredo lahko mimo di način svojo moč in pest, samol domov s potolažene dušo, da je naša da prihranijo svojim otročičem ! šolska stvar v najboljših rokah. trpljenje od lakoti.» In tega mnenja smo tudi mi. To kar Žene delavke so takoj po shodu [razumemo mi pod šolsko autonomijo dokazale z dejanjem, da so vzele za in to, kar razumejo ali hočejo razu-resno svoj sklep ter da so odločene meti gospodje, to je približno taka poslužiti se skrajnih sredstev. Razbile razlika, kakor med upravo kake an-so nekaj šip na poslopju, kjer ima gleške grofije in kake centralno-afri-sedež Zveza industrialcev in borznih j ške kolonije. »Črnec, svojo dolžnost si špekulantov. Niti se niso strašile na- storil — pojdi!« stopiti proti oboroženi sili kapitali-j Gospodu Guglielmu se lepo zahva-stične države. ' limo za njegovo lekcijo o šolski auto- Kovinarji in njih družine so prej nomiji ter ga prosimo, da izda o tem odločeni na vse, kakor da se podajo, upravnem vprašanju učeno knjigo, da Ž njimi je solidaren ves komunistični bo lahko ves moderen svet kaj profi- tiral iz bogatega studenca njegove u-pravne modrosti. POZDRAV MLADEMU BOJEVNIKU! proletariat. Kovinarji! Italijanska Zveza kovinarskih delavcev (Fiom.) sporoča: Spričo trdovratnih govoric — ki jih umetno razširjajo prizadete osebe — Slovenska delavska mladina po-po katerih naj bi bila stavka konta- zdravi ja sodr. Giordana Verginello. na in se s pondeljkom začne delo,j katerega je meščanski sod držal nad opozarjamo stavkujoče delavce, da četrtletje po krivičnem v zaporu, kot nastopijo proti takim osebam kakor svojega pogumnega borca in ga vabi, se spodobi. Stavka se sklenjeno na-irfa zopet nastopi svoje mesto v ko-daljujc V Trstu in po vsej deželi. komunistični predstraži. Prve dni tega tedna se bodo v Tr- IZDAJO te štev. Dela smo morali stu in na deželi vršili shodi, na ka-,vsjed nepričakovanih ovir preložiti terih vas bodo naši delegati v na-jna p0nc}eljek. Kakor označeno v gla-rodnem vodilnem svetu Splošne de- vj jjsja izhaja Delo navadno v petek lavske zveze Italije (ki se je začeli popoldne V tej številki Dela smo se včeraj v Veroni) obvestili o sklepih ozr[j posebno na življenje in trplje-sprejetih skupaj z vsemi organizaci- j nje jugoslovanskega komunističnega jami Italije. ^ .. . . j«. proletariata. Prihodnja številka bo Deželni agitacijski odbor, posvečena borbi in naporom Komunistične stranke Italije za ustvarje- Uboga šolsKfl autonomlia (Iz seje sežanskega okrajnega šolskega kapitalizma v tej državi. . _,i- i Prvo besedo, ki smo jo spregovo- ,— --------------------- ,------- Naš civilni komisar, g. ug ie mc. ^.j. ^ p0n0vnem pričetku Dela, so Lastniki ladjedelnic so zau-i se je po raznem drezanju končno ven- meščanskc oblasti zaplenile in nam izpor delavcev iz vseh zavo- dar - le odločil, da je sklical sejo zagrozije Kaj bo še v bodoče? vodov: iz ladjedelnice sv. Marka, okrajnega šolskega sveta, ki je bil ------------ ladjedelnice sv. Roka in iz one v'zbobnan v letošnjem januarju s prav laajeaemice sv. ivoKa in iz one v zooonau v ikiusu|wu . *. ■* * a Tržiču. S tem so hoteli pokazati j a v-! vrtoglavo naglico. «Reaktiviranjc o- |y nosti, da ne morejo več izhajati:!krajnih šolskih svetov, pritegnitev PRVI POZDRAV «DELU J pripravili so si teren za pogajanja z'ljudstva k šolski upravi* je bila ta vlado, da iztisnijo žnje mastne pod- krat parola. Toda ta parola je veljala ... . . , , . . pore in znatne privilegije. 30. sep- samo za dobo 14 dni, dokler namreč Podgorski komunistični proletariat tembra so kovinarji stopili prvikrat, ni bil izvoljen okrajni šolski svet. V j pozdravlja na novo izhajajoče „De!o stavko. Cilj stavke je bil: zopetna1 tistem momentu pa. ko bi ta korpora- glasilo bednih m izkoriščanih prole- - - cija. lahko začela z delom, je g. Gu- tarcev ter upa, da postane „Delo ve- glielmo obrnil parolo. «Brez ljudstva1 liki in razširjeni list, ki bo vspodbujal in celo proti ljudstvu®, je sklenil g. slovenski delavski narod v tej pokra-komisar in zadel menda s tem tudi jini na jačjo borbo do končne zmage ^______ j ________________ ___________ r.amen svojih predstojnikov, ki so ga komunističnega ideala. cev so stopile v stavko vse kategorije,pustili še celih 8 mesecev po izvolitvi: PODGORA. gm^rn'šofs^e^okrajuflti^mog^e0^- Z veselim srcem je podgorskijko- diti. da se mu ni posrečil dokaz, da mumsticni proletana*‘ sprejel <>kroz- scipiinirane stavke nismo ze dolgo smo srečno prijadrali v razmere ka-. ^ ubožnih in teptanih delav- videli v Julijski Benečiji. Bila je kega predvojnega turškega vilajeta. š zonei jzhaiati Teško sta čakala prava splošna stavka. Medteimko so| kjer je vladalo > samo^ttvo R^enskj delavec * in kmeti da bo delava stavke.,, so se vrs,I, n*l - ££& STtot U ■*“*. SSILSSISS g. komisar moral končno ugrizniti v ^akor je že dana >tai,ianskirn sodru-Uoivv inknlbn i«>r A-lirati liudske za- g<>m- da se bosta v prostih urah za- otvoritev delavnic pod starimi pogoji: dokler se ne uredijo potom resnih pogajanj nove plačilne razmere. Iz solidarnosti do svojih tovarišev in v protest proti postopanju industrial- se kategorijel,-------- delavcev, organiziranih v komunistič- 'ljudskih zastopnikov paševati v njenih kakor v nacionalističnih Delav. skih zbornicah. Tako sklenjene in disciplinirane stavke nismo dustrialci in vlado pogajanja, pri katerih so lastniki ladjedelnice iztisnili iz vlade kot prvo podporo 200 miljonov. Po tej podpori od vlade in pod pritiskom javnega m;:e- cerkve d, tarečeio svoje mnenje e^To fSTJC n ja, ki je slej ko prej stalo na strani j ski upravi ua govore svojo besedo v ^to^cet^a sveta icjej stavkujočih, so stopili industrialci v .tako važni ljudski zadevi, tedaj so ^a"r)odgor,.kega komunističnega prole-pogajanja z direktorijem stavke. Izid j stopnila kar naenkrat spoznaln da^sto-; ‘afi|ta Radi vafR torcj naznanjamo. ne- pogajanj je bil ta, da so s«: industrial-1 jc predj uradnikom ki nima pojma o ci obvezali zopet odpreti delavnice in .kakem ljudskem sodelovanju v 4uP^'jumorno agitirali, da pride list Delo sicer pod starimi plačilnimi pogoji, j mh stvareh, ki pa nima tudi tr^?'cc'v vsak0i najzadnj0 gorsko kočo. Mi tu dokler se potom nadaljnih pogajanj dobre volje, uziveti se v dušo moder-i ^ . j.— ne uredijo novi odnošaji med de!o' dajalci in delojemalci. Glasom spora zuma med industrialci in stavkevnun direktorijem. bi se moralo do dne 16. nega državljana, ampak je trdno odlo- ' ?a U-C^^afnv^in raznro- čen hoditi še nadalje svojo komodno *rc.bne- kakor sto’1 Plsano v okroznicI- Tri leta bo kmalu, odkar so zastop- DUTOVLJE oktobra končnoveljavno urediti kovi- niki v okrajnem šolskem svetu zadnjič Volitve so pokazale, da nismo za- - - i i : j i* x___.. i . i- -_____ OSREDNJE VODSTVO L JU D J SKEGA ODRA ima v soboto dne 12. t. m. ob 17. uri nujno sejo v Sežani. Opozarja se vse odbornike posebno pa člane Socialne matice, da ne pozabijo na ta poziv ter se seje z vso gotovostjo udeležijo. V Letošnltj izfionjo —> Vsebina Komunističnega koledarja. Socialna matica Ljudskega odra izda letos Komunistični koledar s sledečo vsebino: A. koledar za navadno leto 1922. in praktični zapiski. B. Politično znanstveni del: I. Pogovor pod lipo (Domača politika). — II. O internacionalah: 1. Prva internacionala; 2. Druga internacionala; 3. Tretja internacionala: a) I. kongres, b) II. kongres, c) III. kongres (vsi važnejši sklepi teh kongresov); 4. Internacionala komunistične mladine. — II J. O sindikatih (strokovnih organizacijah): a) Postanek sindikatov, b) Sindikati v dobi mirnega razvoja kapitalizma, c) Naloge sindikatov v revoluciji, d) Sindikati v Italiji, e) Boj Moskve proti Amsterdamu. — IV. O s o v e t i h: I. (Zgodovina tvor-niških sovetov), II. (Razvoj sovetov v politične, upravne in sodne oblasti), III. (Kdaj se ustanavljajo soveti). — V. Politični pregled: a) Razvoj komunistične stranke v Italiji, b) Razvoj komunistične stranke v Jugoslaviji, c) Po drugih državah. — Šola in vzgoja mladine v so-vetski Rusiji; — VII. O zadružništvu: a) Pojava zadružništva, b) Konsumne zadruge, c) Produktivne zadruge, d) Poljedelske zadruge. — VIII. Ljudski oder. — C. Praktični del: IX. Umetna gnojila. X. O higijeni. — Poleg tega koledarja bodo izšli v tem iz-danju še: Leninovi govori in en izviren (domač) socialen roman. Vse tri knjige, ki bodo izšle zaporedno, bodo obsegale po okr. 200 strani 8° in bodo stale skupno v predplačilu 10 L. Naročajo se pri zaupnikih Ljudskega odra ali pa naravnost pri Socialni matici. Trst, Via Gatteri 36, III. Poverjenikom Socialne matice. Pri pregledovanju knjig smo ugoto\ili, da od vseh poverjenikov polovica ni storila še svoje dolžnosti. Niso nam poslali praznih ne izpolnjenih blokov. narske plače. V nasprotnem s;uca,u bi ostalo industrialcem na prosto da uvedejo znižanje plač. Kovinarskim prvotnim zahtevam t. j. da sc odprejo delavnice pod starimi plačilnimi pogoji je bilo popolnoma ugodeno. Di-rektorij stavke je zato dne 5. oktobra odredil konec splošne stavke in zaukazal delavcem, da se vrnejo na delo. Splošna stavka je pomenila velik uspeh delavstva. Pomenila je zmago proletariata Julijske Benečije nad C 9 t '1 " . " _ _ - — /> — —v vm .C ri * sedeli skupaj. Od tistega časa je u-1 stonj pretrpeli strašne vojne, ko je vi-radništvo na okrajnem šolskem svetu soka gospoda prelivala ceneno kri dc-ukazovalo tam. kjer bi moralo uboga- lovnega ljudstva in da se niso kmetje ti, izdajalo naredbe tam, kjer bi jih delavci v veliki Rusiji zastonj otre-moralo sprejemati. In ker smo se ved- sjj stoinstoletnega jarma! Tudi tukaj no tolažili s tem, da živimo v nenor- nas je nekaj, ki vidimo, da prihajajo malnih razmerah, ki tudi uradnikom novj časi in da mora-tudi kmet govo-nalagajo vedno večje in težje dolžno- riti svojo pošteno besedo povsod, kjer sti, čakali smo potrpežljivo tistega nj smeI doslej črhniti. Kamor je prišel, dneva, ko preide vsa uprava zopet 'povsod so ga odrivali in nikjer ni znal počasi v normalni tir. ko se odloči pokazati svoje žuljavc roke, ko so ga uradnikom njihov pravilni delokrog,; poniževali. Zakaj ne? Ker je mislil, profitaželjnimi industrialci, zmago, fcriki ga imajo v moderni državi. Prepri- da njemu ne gre beseda, ker je go- je bila izvojevana predvsem s ponio- čani smo bili, da se ljudstvo ne pri- Spoda. da ukazuje in ker ni znal za- tegne k upravi tako dolgo le zaradi htevati svojih pravic. Vsak zase je tega. da dobe novi uradniki potrebne-; prosj?čil in ni vedel, da tvori z delav-ga časa. da se vžive v izpremenjene; cj skupaj ogromno večino v državi, razmere in urede kaos, ki ga je proti majhnemu številu tistih, ki imajo povzročila vojna in okupacija dežele. vso oblast v pesteh. Ali kar smo pre-Zdelo se nam je urejevanje sicer res živeli, nas je dosti naučilo, nam je od- nekoliko počasno, toda pravice nismo, pri0 oči in mi jih bomo še drugim, imeli dvomiti nad dobro voljo upravi- Združeni z delavci bomo dosegli, da teljev našega javnega življenja. j ne ^ nobeden več hodil po nas in da Po tej seji okrajnega šolskega homo sami gospodarji svoje usode, ti-sveta sežanskega smo bogatejši za j ve)a srp in kladivo, živela rdeča K. čjo in oddelkov. Rok 16. oktobra je poteke! ne Aa. bi se zastopniki kovinarjev in industrialcev mogli zediniti glede ureditve novih plač. Industrialci so tu neodložljivo odredili znižanje plač; kovinarji so pa bili prisiljeni, da stopijo drugič v stavko. To je bilo 21. okt. in stavka traja vse do danes, disci- .... , ... —- plinirano brez nedostatkov. V tej bridko izlcusnjo. Nase uradmstvo ne, zar/af drug; svoji stavki kovinarji niso še P«s 1 Ž1«*** v svoje_karte. G Gu-. POVIR smatrali za potrebno, da bi poklicali j »odklanja kratkomalo funkcijo. Naša vas je šla rakom žvižgat v še druge kategorije delavstva v boj.| predsednika okrajnega s. sveta; ce bo AbruceJ 2e ob volitvah ,e ljubezniva Stavka je raditega omejena samo na; 7a solabostordto le kot vEdinosh pisala, da je v n,.59 Itali- kovinaric malega in velikega obrata. ko™sar Poklicalm ljudskih janQV (komunistov), koliko ,ih bo zda, Je stavka najmočnejše, najštevilnejše d* "ilS ^kdo bi UŽaml! £°J”*n±U in najzavednejše kategorije delav-!predsedstvom razpravljali, sklepali ,a'čmo d ^ Kaj suša, kaj slaba ' - - --K ... 1 m vodili naše šolstvo, m jih klical; ict,na to> to, italijanska povodenj v stva v Jul. Benečiji, ki se boiuje za |n . , 1 ..... , , . .v,, —---------- f vsakdanji kruh. za golo življcnjel lz.,laslne iniciative kot moderen urad- povirju! Kako bi ,G vendar ustavili zase in za svoje družine. Vseh stavku-ltmk* ampak pnsiljeninlezato.da jun da H ysi naši gospodarji nekegalepe jočih jp okrog 11.000. Prepričani smo, da kovinarji ne bodo ostali osamljeni v borbi, ko bodo poklicali še druge kategorije delav- kot civilni komisar pove, kaj da je vse . dne ne začdi poganjati vole po storila vlada za šolstvo v okraju, da| j^o? ^jam šestinpetdesetim povir-jim gane srca v globoko hvaležnost; skim J ItaH}anom se zdj, da samo na za vse prejete dobrote, da jim jej ti« «> v j . i , , • • ji ■ *■ i i f - p —. g« način! Razmnoži tc sc o cin poklicali .se druge kategorije delav- ob)ljubil. da bo kot civilni komisar, času narodne gostilničarje, narodne stva v solidarnostni boj. \ saka bodo-, poskusji še marsikaj storiti pri viad' tr^ovce in narodne verižnike. gospod ča splosna stavka proletariata Juuj-;v nrospeh in napredek našega šolstva.! c delavci in kmetic. napredek našega ske Benečije pa ne do vec Dorua za;Ko so vse to slišali, bi morali zastop- Tj so slTira jermeni rezali iz hrbtov v zlomitev odpora samo ene panoge, niki intonirati zahvalnico v ime naših - -ne in bj se jim še vedno radi, nepopustljivih industrialcev, temveč šoiskih dobrotnikov, ter se lepo pošlo- mislijo več s svojimi glavami, tem-bodo proletarci Julijske Benečije s»h riti s prošnjo, da bi jih g. civ. komisar - ■ plešejo, kakor bi jim vi svi- v boj, da zlomi,p odpor cele kaste m-, črez nekaj let ZOpet poklical, ko jim; ^i; bS najboljše sredstvo proti ta- ni fronti ter da razbijejo meščansko malenkost o gospodarstvu v zadnjih reakcijo Shodi stavkujočih I treh letih, o naših rušečih se šolskih kovinarjev se [stavbah, o učiteljstvu in njegovem ršijo vsako toliko cnevov v Delavski! delu, ali pa tako kaj o prevdarku za naših prijaznih oblastih, ki vam bodo gotovo rade šle na roko, ker ne gledajo povirskih - Italijanov ^ič manj sladko, kot jih gledate vi. Pogum zbornici v Trstu, kakor naznanjeno poj bodočnost, o uredbi našega šolstva. 0! torei! ~ Abruc Lavoraforeju«. Enako sc vršijo tudi j discipliniranju itd. itd., ker so mislili, ====== shodi v pokrajini: v Tržiču, Gorici, v j da spada vse to v njihov delokrog alii Miljah, Kopru in Pulju. icclo v njihovo dolžnost. Naivneži!/ Udaiateli: 1ZVRVEVA1.NI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE ITALUE. Odgovorni urrdnik: JOSIP TUJfTVR.