JUNIJ 16 C Vid ,? ? ?re8v- Srce 4 Janez Fr. Reg. 18 N 3. pobinlt. is r Gervazij 20 T Silverij JI S Alojzij 22 C Pavlin 23 P Eberhard + 1 Janez Krst. 25 N 4 poblnk. oŠ i, JaTle7' in Pave! " T Vladislav ? 5kof £ Peter in Pavel 30 P Sp. sv. Pavla+ SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (NO.) 125 CHICAGO, ILL., PETEK, 30. JUNIJA FRIDAY, JUNE 30, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. 3B •^'ancoski min. predsednik razpustil parlament z grozečo napovedjo, da utegne biti kmalu zopet sklican v svrho odločevanja o vojni. — Nazijski listi namigavajo na to, da bo Nemčija v kratkem pričela "reševati probleme". Pariz, Francija. — S SVari- °m> da je splošna evropska! kri lza bliže, kakor si mislimo, j® francoski min. predsednik aladier zadnji torek razpu-' '' Parlament in ga poslal na. Počitnice. Apeliral je pri tem, H) se pustijo vladi čim naj-)ol-i proste roke, da bo lahko rez oviranja ukrenila potreb-110 v tem resnem času, Razpust parlamenta je pre-'vGtletil javne kroge, kajti prikovalo se le, da bo ta ostal V . zasedanju vsaj še ta, ali pa ^ogoče tudi še drugi teden, 0 je čakalo na rešitev več Va?-nih zadev. Proti Daladier- > CESKE PESMI CENZURIRANE Nevarne pesmi naziji prepovedujejo peti. Praga, Čehoslovaška. —Naziji kažejo nekak očiten strah pred češkimi pesmimi. Ne razumejo jih sicer, toda slutijo, da so do skrajnosti nacionalistične in protinemške, in zato tudi takoj temeljito preiščejo vsako novo pesem in jo prepovedo, ako se jim zdi količkaj nevarna. Obenem si tudi prizadevajo, da zaduše skupno ANGLIJA V PRIPRAVAH Zvišuje število pripravljenega vojaštva. iJ , T' i:ro; uai.iaier7 petje Cehov ker vedo, da se s ; Vl Uredbi se je dvignil pro-1 , . • _ .. . . ..___ med poslanci, toda Dala-cy1,•>.•..-i-.. skega zun. ministra, sta prispela zadnji torek Mussolini in kralj Emanuel, da sta izkazala zadnjo čast pokojniku, ki je bil delaven fašist in tudi predsednik nove fašistične zbornice. Svoje sožalje je izrekel tudi papež Pij. -o- STAVKA V PRISTANIŠČU KONČANA x San Francisco, Cal. — Na-kladilci ladij so šli zadnji torek zopet na delo v tukajšnjem pristanišču ter s tem končali stavko, ki je trajala deset dni in vsled katere je bilo skoraj vse delo v pristanišču ukinjeno. izgubil podporo. POLJAKI IZSTRELILI NEMŠKO LETALO Varšava, Poljska — Poljska protiaeroplanska arti'lei^-ja je zadnji torek izstrelila iz zraka neko nemško bojno letalo, ko je letelo nad nekim otokom v zalivu pri Gdansku Najprej je bil oddan le en sva rilni strel, a, ko se letalo ni obrnilo nazaj, so Poljaki na- _ Atene. Grčija. — Agri-nion pokrajina. 150 milj daleč proti zapadu od tukaj, je bila zadnji ponedeljek in torek obiskana od več močnih potresnih sunkov, ki so razdejali število hiš. Ni pa bilo življenjskih izgub, toda pr kjer je izdihnil, temveč jal je pri tem, da je izgubila kaže tri metre proč. V gostil-Amerika pred letom 1931 i ni vedo povedati, da je zve ogromne milijone, katere so profitirali mednarodni špekulanti, ker vlada po tedanjem okornem in neizpremenljivem zakonu ni imela nikake moči nad ameriškim denarjem. Šele zakon, s katerim se je dala znižati vrednost dolarja, ji je dala to moč in se je tako moglo preprečiti to špekulant-stvo ter izguba za vlado. Ko je zdaj kongres preklical omenjeni zakon, je s tem r odprl vrata zopet starim razmeram. Izrazil pa je predsednik upanje, da se ta zakon ne bo uveljavil, češ, da bo črtan v konferenci med poslansko zbornico in senatom. merili nanj in ga zadeli. Letalca; ki je padel v morje, je rešila neka nemška bojna lad- PRESTOLONASLEDNI CA V NARODNI NOŠI WINDSOR SE VRNE V ANGLIJO? London, Anglija. — Neki državi uporabljate tukajšnji list je zadnjo sredo , 'stični j intenzivne priprave za svo- , . n°vf! izpade. Tudi iz pisa- iaM nazijskil1 listov samih se «, *o sklepa, da se bo kmalu ekaj zgodilo". Tako so ob , ^tnici verzajske mirovne godbe listi v Nemčiji nami-Vali kn t^Vn Vs t •)'e odlo^enfl> da za cl ^ ceno reši v bližnji bo-ri°Cn°sti se probleme, o kate-fnatra, da so za njo živ Vti!* na to' da bo Nemči^a v . kem dosegla vse, kar zah- te ^'lskega pomena, in so pri 'de «dostavili pomenljive bese-...' Naučili smo se,da dajemo tfaru' >>lm pi'ednost Pred bese" Istočasno naziii tudi av«ost e na Jih l- naP°vedu.1e.i° P° svo_ i(J lstih, da bo vojna, in pr: v ^ seveda povdarjajo, da bo tla JGJ NemSiJa zmagala, češ; ^j,-n|ena moč dalcko prekaša tlrvPrav1.ienost demokratičnih bi aV'v° Al^eriki dvomijo, da ge poda]a v vojno> geš Vld,i» da ni v zadnji vojni vso gotovostjo napovedal, a se bo windsorski vojvoda, bjvši kralj Edvard,vrnil s svojo ženo iz pregnanstva v Anglijo, in sicer tekc/m tč jeseni. Dvorni krogi baje niso več na-protni povratku, ko je vojvo-dova žena opustila zahtevo po naslovu "njena kraljevska visokost," ki gre članom kra-jevske hiše. Odločilni krogi lalje tudi domnevajo, da si je edanja kraljeva dvojica tako utrdila svoje stališče z navdušenim sprejemom, ki ga je bila deležna v Ameriki in pa ob svojem povratku v Londonu, da ne bo več nobene nevarnosti za njo, da bi ljudstvo zahtevalo Edvarda nazaj na tron, ako bi se ta vrnil v Anglijo. dosegla nikakih uspehov, o Angliji pravijo, da je danes sorazmerno bolj slabotna kakor v 1914, o Francozih pa povdarjajo, da se ti zanašajo le še na svoje črnske legije. TEŽKO DOKAZATI, DA JE ŽIV Chicago, 111. — Robert T. Williams si prizadeva, da prepriča oblasti, da je živ in da ni v grobu. Po vseh uradnih podatkih leži on namreč na pokopališču, d'očim on sam|ve, da živi v hotelu na 919 Madison st., in sicer že več mesecev. Obvestilo, da je mrtev, je dobil, ko je zaprosil za starostno pokojnino; star je namreč 71 let. Zmeda je nastala na ta način, ker je v istem hotelu stanoval neki drugi moški čer ob pol 11. odšel in da po-teTn o njem niso ničesar več slišali. Ignac Lipovšek je bil zelo spreten čevljar, kot samouk pa je opravljal tudi razna druga dela. V mladih letih je mnogo potoval po svetu in je znal marsikaj zanimivega povedati. V vsem kraju in okolici je bil zaradi svoje dobrodušnosti in ustrežljivosti zelo priljubljen in lahko se reče, da ni imel nobenega sovražnika. -o-- Požari v Prekmurju Maribor. — Ne mine skoro teden v Prekmurju brez velikega požara. Pred kratkim je ogenj uničil dva velika mlina v Peškovcih in v Krogu ter napravil skupno 400 tisoč din škede. Nedavno je spet gorelo v Križevcih.kjer je bil po vsej priliki požar podtaknjen v gospodarsko poslopje posestnika Kuronje. Ker, je ob močnem vetru gorelo precej sla'me in sena, je bilo hudo ogroženih 3 okoliških kmetij. Gasilci iz Križevcev in Peskovc so 5 ur vztrajali pri gašenju in spre t no omejil požar. Pri gašenju so bili poškodovani 4 možje, med njimi dva gasilca. Nesreč- naenlcrat ves štedlnik v ognju. Pri tem je tudi bencinska steklenica eksplodirala Ivanu v roki in bencin se je razlil po njegovi obleki ter pohištvu in vse je pričelo naenkrat goreti. Na srečo so sosedje to opazili in pritekli nesrečnežu na pomoč ter ogenj pogasili. Vald-hauser je k sreči odnesel le lahke opekline. --o- Odlikovanje Z zlato kolajno za vojaške vrline sta odlikovana orožni-ška kapetana T. razreda Davorin Mavrič in Rajko Vatovec. S srebrno kolajno za vestno službovanje pa Alojz Bajec, poveljnik orožniške postaje na Teznem, Štefan Tkalčič, Poveljnik orožniške postaje v Radvanju. Franc Cizelj od Sv. Lenarta, Alojzij Kačičnik od Sv. Marjete in Matija Da-nelič iz Mežice. Pod avtom Z Grajskega trga v Mariboru je privozil proti kavarni na kolesu 16 letni mehaniški vajenec Ljubo Trob iz Maribora. Ko se je hotel ogniti nekemu vozičku, je po nesrečnem slučaju prišel pod avto, ki je labno v tistem trenutku privozil iz Jurčičeve ulice. Nesrečnež je dobil hude poškodbe na glavi, presekan nos in ves razbit obraz. V zelo opas-nem stanju je bil pripeljan v bolnico. -o-- Huda nesreča Pred celjsko bolnico se je hudo ponesrečil 31 letni dninar Karel Oberčkal iz Ostrož-nega. Padel je pod težak, z gramozom naložen voz nekega posestnika iz Ostrožnega tako nesrečno, da je šlo kolo Čezenj. --o- Ogenj Nal Ježiei je nastal požar liemu posestniku, ki je bil za- pri zidarskem 'mojstru Ivanu istega imena, toda, brez sred- varoyan gam0 za 4000 d(in> je | Erjavcu, ki mu je uničil hlev Italijanska prestolonaslednica Marie Jose je s svojim soprogom, prestolonaslednikom Umbertom, nedavno obiskala otok Sardinijo in se je ob tej priliki oblekla v tamošnjo narodno nošo. Gornja slika jo kaže v tej noši, do-čim je Umberto poleg nje ostal v svoji uniformi. njega T. In ta moški je umrl 8. maja, oblasti pa so obe osebi zamenjale. -o- GOVERNERJA PRIJELA ZA BESEDO Nashville, Tenn. — V čakalnici pred uradom tukajšnjega govemerja Cooperja sedi dan za dnem neka mlada dekle, in sicer redno toliko časa kakor so v uradi tisti, ki so pri governerju uslužbeni. Med tem Časom se zabava s čita-njem knjig, pisanjem pisem in podobnim. Je to 21 letna Joy Waseman, ki daje za svojo "sedečo stavko" sledeče pojasnilo: Med volilno kampanjo je delala za sedanjega go-vernerja in tedaj Ifji je bilo obljubljeno, da bo dobila delo, ako bo on izvoljen. Po iz- pogorelo vse gospodarsko orodje, 9 gospodarskih poslopij in precej sena. Nič manjši požar ni bil v Dolini, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Aleksandra Ritupe-ra. Gasilci iz Vaneč, Bokrač, Moščancev in iz Doline so o-mejili ogenj, ki je divjal nad 3 ure. Rešili so tudi stanovanjsko hišo, pri kateri je pogorelo samo ostrešje. Škoda je krita z zavarovalnino." V Kukeču pa je požar do tal uničil šu-po, hlev in 2. gospodarski poslopji posestniku Ludvik u Oškoli. Gospodar je pustil v hlevu goreti luč brez stekla, kar je imelo usodne posledice in trpi zdaj znatno škodo. -o- Nevaren poskus Ivan Valdhauser v Marfbo- volitvi pa je Cooper nekako ru je hotel zakuriti v štedilni-pozabil na svojo obljubo in ku in je v tem namenu zlil na zdaj ga hodi dekle vsak dan j drva pol litra bencina. Komaj spominjat. [je pritaknil vžigalico, je bil in svinjak. Domačim gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili na ti dve poslopji in tako preprečili hujšo nesrečo. -o- Utonila Ko je 16 letna rejenka Zofija Vainer, ki se že od mladih nog nahaja pri posestniku Šte-anu Lorenčiču na Spod. Vel-ki, prala v do'maci mlaki zadaj za hišo, jo je med pranjem naenkrat napadla bož-jast, ki jo je zadnje čase začelo zelo pogosto napadati. Dekle je pri tem tako nesrečno padla v plitvo mlako, da se ie v vodi zadušila. -o-- Uršulinke v Škofji Loki Kakor se poroča, se s prihodnjim šolskim letom zopet otvori učiteljišče uršulink v Škofji Loki. Tozadevno dovoljenje je podpisal minister prosvete S. Cirič pred številno deputacijo. Btrmn T. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. junija 1939 Amerikanski Slovenec ' Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. I JJatanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-fcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: PDINOST PUBLISHING JCO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 Naročnina! _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ ga četrt leta Za Chicago. Kanado In Evropo: _ Za celo leto----$6 00 Za pol leta ___- 3 00 Za četrt leta--------- 1-75 Posamezna številka----3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd Phone: CANAL 5544 Chicago najredkejši v duhovniških vrstah, čeprav jim je njihov poklic v nadnarodnem ? _ Slovenska narodnost je torej vredna žrtev, če treba, velikih žrtev. Ce tako zahteva čas ter njegove prilike, moramo biti junaki slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni za vsako trpljenje in za vsako žrtev na oltarju narodne zvestobe. Kjerkoli stojiš na naši zemlji kot Slovenec, pobornik si dejavne državljanske zvestobe, član si mladega, zdravega naroda in plemena, junak si člove-čanske kulture. Tvoje ime ti bodi časten naslov!" Subscription: For one year -- For half a year--- _$5.00 . 2.50 _ 1.30 For three months----- Chicago, Canada and Europe: For one year--_$6-00 For half year -- 3-00 For three months--- L75 Single copy 3c Dopisi vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo TOaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas 6o četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se no ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___ Slovenec — časten naslov Pod zgorajšnjim naslovom prinaša "Koroški Slovenec" vrlo zanimiv in za Slovence res pomenljiv članek. Objavljamo ga z namenom, da bi ga čitatelji našega lista dali prečitati tudi svojim sinovom in hčeram, ali pa ga jim naj sami prečitajo in raztolmačijo. . Več takih navdušenih apelov je treba tudi nam ameriškim Slovencem, da bi tudi med nami dobila slovenska narodna zavest, zlasti med mladimi trdnejšo podlago. Le ob takem narodnem ognju ba slovenstvo tudi v Ameriki še nekaj časa živelo in z njim naše narodne ustanove, za katere smo Slovenci toliko žrtvovali. Članek se glasi: v . "Pred leti se je neko ameriško žensko udruženje ukvarjalo s problemom, če bi ne bilo pametno, da bi zakonski možje svojim družicam za njihov veliki trud dovoljevali mesečno plačo, ki naj bi tvorila določen del njihovega zaslužka. Pa se v razgovoru, ki je moral biti gotovo prav živahen, nenadno pojavi čudno vprašanje: kaj naj dobijo potem matere za svoje materinstvo, za težke ure porodov, za nego dojenčkov in vzgojo otročičkov? Kako naj se materinstvo izrazi v denarni vrednosti? Ob čudnem vprašanju je zborovanje končalo v očitni zadregi, točka ženi nega in materinega zaslužka v družini je bila nato črtana z dnevnega reda. V taisti zadregi bi bil, kdor bi hotel vrednoto narodne zavesti izraziti z denarjem. Zdrava pamet pravi,_ da je narodna zavednost vrednota značaja in duševnosti. Vsi denarni zakladi sveta ne morejo odtehtati njene cene. Narodnost je kot naprimer vernost svet duha in duše. V razsodnem človeku se upira zdravi čut, da bi vzvišeni svet duševnosti poniževal in blatil z zemeljskim prahom. Vest bi se vzbudila s svarilom: danes bi prodal za denar svojo narodnost, jutri bi ponujal za drobiž svojo vernost, pojutrišnjem bi odvrgel lastno življenje kot prazen nič. Goljufati bi hotel druge, najbolj bi ogoljufal sebe. Čemur se upira zdrava pamet in protivi poštena vest, to zmoreta zloba in neumnost. Na svetu se prečesto dogaja, da se narodna zavednost kupuje in prodaja za denar! Redka je medicina proti zlobi, proti nerazsodnosti pa se uspešno bori odkrita, jasna beseda. Kaj nam daje naša slovenska narodnost? Slovenska narodna zavest te učlenjuje v dvamiljonski slovenski narod, po katerem si član velikega in mladega evropskega plemena Slovanov. Daje ti pravo na dvatisoč-letno slovensko zgodovino, po kateri si v krvnem in duševnem sorodstvu z davnimi slovenskimi vojvodi, kmeti-svobodnjaki, branilci domače zemlje pred krvoločnim Turkom in zaščitniki kmečkega dostojanstva v časih gosposkega nasilja. Učlenjuje te v duševno občestvo z velikani slovenskega duha. Slovenska knjiga je tvoja knjiga, slovenska pesem tvoja pesem, slovenska umetnina tvoja umetnina. Slovenska beseda je posoda tvoje molitve in srednica tvoje kulturne in nravne rasti. Krvna in duševna sorodnost te veže z mladimi slovanskimi narodi, kate- SMRTNA NESREČA IN DRUGO IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Huda nesreča se je pripetila 18 junija našemu mlademu rojaku Mr. Joseph Blatniku, staremu 21 let, ko se je peljal s svojim prijateljem v avtomobilu. Njegov prijatelj, ki je vodil avto, je izgubil kontrolo nad vozilom in tako zavozil na ovinku v drog svetilke, ki je padel na glavo nesrečnemu Josephu ter mu jo preklal tako močno, da so izstopili možgani in je bil na me stu mrtev. — Nesrečnež je bil sin Mr. Joseph Blatnika, Sr., ki je predsednik društva Western Star št. 16, Zapadne Slovanske Zveze Do smrti ponesrečenemu so priredili lep pogreb. — Naj pokojniku sveti večna luč, preostalim pa nase sožalje. Naši bolniki, ki se nahajajo v bolnišnici so: Mrs. Frances Bar-tol, ki je prestala težko operacijo. Oni so tudi naročniki Amer. Slovenca in Novega Sveta. — Dalje je že dolgo časa težko bolna Mrs. Anna Mismash, ki je tudi naročnica Amer. Slovenca in Novega Sveta. — Potem je bila tudi operirana Mrs. Jovana Per-ko, hči Mr. in Mrs. John Kaste-lic. — Vsem želimo ljubega zdravlja in da bi bili čimprej zopet veseli v krogu svojih družin. — Uspešno je graduirala za bolniško strežnico Miss Lillian Germ, hčerka Mr. in Mrs. Johna Germa, predsednika K. S. K. Je-dnote. Čestitke! — Pozdrav na-rošnikom in bralcem tega lista Sirom Amerike in stars domovine. J. Meglen -o- KALIFORNIJČANKA V MINNESOTI Eiy, Minn. Cenjeno uredništvo in naročniki, dovolite, da vam nekoliko napišem, kako sem potovala iz San Francisco, California, po dvajsetih letih mojega odsot-stva, zopet v Ely, Minn, na počitnice k mojim sorodnikom in prijateljem ter znancem. Znano je nekaterim, da sem bila izbrana za delegatinjo podružnice št. 13, Slovenske Ženske Zveze, kar sem z veseljem vzela na znanje. Nikoli ne bom pozabila zlatih časov, katere sem preživela med glavnimi odborni-cami SŽZ in drugimi prijaznimi ženami, s katerimi sem prišla skupaj. Povsod sem bila dobrodošla. Najlepšo hvalo izrekam Mr. in Mrs. Stonich v Chis- podala na konvencijo v Ely in sedaj je že štiri tedne kar sem tukaj — kako naglo beži čas in se mi zelo dopade. Kako bi se mi ne, ko sem še kot mlada deklica prišla v to mesto leta 1906. Takrat so bile tod okoli še puste planjave, sedaj je pa vse moderno in mesto se je zelo povečalo, najmanj za dvakrat. — Kar se tiče dela pa ni nič kaj razveseljivo. Maj ne zelo slabo obratujejo. Mladina je brez dela, le stari možje še nekaj delajo po majnah, nekateri pa za WPA. O vožnji iz San Francisco bom zapisala to, da sem se vozila skozi države Nevada, Utah in Wyoming, pa se mi kraji niso dopadli. Večina so bile puste pla> njave in pesek, dokler nisem pri spela v Omaho, Nebraska. Tam so okolu mesta lepa rodovitna polja. — Ko sem dospela v Minnesota, se mi je pa dopadlo, do St. Paula, naprej od Minneapo-lisa je pa zopet samo grmičevje Ob povratku nazaj na svoj dom v Californio se bom vozila preko držav Iowa, Oregon, Washington in Nevada, dokler ne pridem v ljubo domačo sončno deželo Kalifornio. — Ko se vrnem domov, se bom takoj naročila na Amerikanskega Slovenca. — Kar žalost me je pretresla, ko som brala v tem listu, da je v starem kraju, ko je bila na obisku, umrla moja prijateljica Ivana Matjasich. Draga Ivana, počivaj v ljubem miru v svojem rojstnem kraju, katerega si tako želela videti. Ostalim moje iskreno sožalje. Nežika Markovich piknik na Petevnelov Range. Več ko nas bo skupaj, bolje s,e bomo zabaval,i .in laglje bomo za kratek čas pozabili na razne težave in slabe razmere, ki še vedno vlajdajo v tej okolici. Le pridite v obilnem številu, za vse bo dobro preskrbljeno, za lačne in žejne in tudi za plesaželjne. Odbor je na vse gledal in zato dobro pripravil ter kliče vsem na veselo snidenje. — Sobratski pozdrav. Konst. Podlesnik, zast. lista -O-- KAJ PRAVI DOPISNIK IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Na novo prijemljem za pero in se trudim, da napišem ta dopis tako, da ne bo šel v uredniški koš, kakor jih že nekaj šlo Urednik mi je dal navodila, da moram pisati stvarno in da se morajo stavki vezati v pomenu med seboj, ne pa skakati z mislimi semintja. Tudi to sem poskusil zdaj. Naši Kraljici vseh naročnikov A. S. čestitam na zmagi. Tudi jaz sem ji pomagal z mojo celoletno naročnino. Res je bilo za njo to dosti truda in dela, ali veliko veselje nad zmago je to vse poplačalo. Bral sem v 118. štev. tega lista, o tistem rojaku iz Milwaukee, Wis. Se popolnoma strinjam. Tu nas je še več živih, ki smo dobili državljanske papirje. Med temi je bilo tudi tacih, ki so še ga branili z vsemi štirimi, češ kaj mi bo. Danes se pa bridko cesajo. Zdaj morajo v šolo hoditi, ki so 70 let stari. Pa bo sam državljan, žena ga bo morala zase posebej iskati. Preje bi ga bili pa na lahek način dobili pa ga niso hoteli. Mislili so, da so pametni. Ljudje, ki še nimajo državljanstva naj se čimpreje potru dijo, da ga dobe če moč. Zakaj, kakor jih zdaj z relifa in državnih del odslavljajo, tako jih bo do še drugje in težko bo za vsakega, ki nima državljanskega papirja. Vsak, ki ima kaj pa- Dogodki i med Slovenci po Ameriki -:v» Poroka Cleveland, O. — Preteklo soboto 24. junija sta se v cerkvi sv. Vida poročile Miss Jen" nie Maver, hčerka Mr. in Mrs-Anton in Jennie Maver z East 61st St. in Mr. Edward Laurie sin pokojnih Anton in Frances Laurin iz Goller Ave. Vesel dogodek Chicago, 111. — Družina Mr-in Mrs. Tony Dullar s 23. ceste, je bila obdarjena to sredo s hčerko-prvorojenko. Srečen °cC meti in razuma bi moral zato L gin znane družine Mr in čimpreje preskrbeti. Še,eno bom rekel, in to je škoda da nisem lejdik in frej, pa bi takoj predlagav naši Kraljici in se ji ponudil za kralja, potem bi šla pa na honeymoon na havajske otoke. Upam, da tega dopisa ne zadene usoda, kakor prejšnjega in pozdravljam vse čitatelje lista. Naročnik iz Santa Fe KAJ SE SUŠI PO SVETU? ČESEN VZROK IZGUBLJENE IGRE Po porazu angleškega nogometnega moštva v Beogradu, kjer je zmagala Jugoslavija proti Angliji 2—1, je priobčil londonski "Daily Express" poročilo svojega dopisnika, ki pravi, da je angleški poraz posledica beograjske kuhinje, ki ni prija-la želodcem angelških športnikov. Jedi so bile proti angleški navadi začinjene s česnom . . . --o- ZLATI ZAKLAD KRALJA ZOGA Iz Rima poročajo, da se je italijanskim carinskim organom na grški meji posrečilo odkriti zlati zaklad kralja Zoga, ki ga je hotel neki avtomobilist izti-hotapiti čez mejo. Zlati zaklad v obliki namiznega pribora tehta 12 kg. ^ o- holmu, Minn., za prijazno go rih število bo v desetletjih doseglo polovico evropskega j stoljubnost. — Od tam sem se števila. Ze danes dobiva beseda "Slovan" nek doslej še nepoznan, blagoglasen prizvok, ki ga razodene dogledna bo- TARZAN IN SLONOVI LJUDJE docnost v vsej njegovi silni vsebini. Vse to in še več je tvoj duševni zaklad, ki ti ga posreduje slovenska narodna zavednost. V človečanski družini si kot Slovan učlenjen v prvo vrsto. Čudoviti zakon ravnotežja v Evropi in na svetu se vedno spet na javlja tako, da vodi družino narodov široko-grudnejši, oni s širšim konceptom. Evropo vodi, kdor služi evropskim interesom in koristim. Svet vodi, kdor je zajel vso človečansko družino. Slovencu spoštovanje drugih narodov nikakor nijtežko, le prerada se ta neoporeče-na slovenska vrlina prelevi celo v slabost, da slovenski človek ob spoštovanju soseda pozabi lastno dostojanstvo. A samo posamezniki v narodu morejo grešiti, narodni voditelji se morejo motiti in narodni razvoj morda zavirati, narodne rasti pa ne more ustaviti nihče na svetu. Še kot božji otrok ne moreš zatajiti svojega slovenstva. Korenine narodnosti so v najglobljih globinah duše, narodna zavednost pa izraz božje in naravne zapovedi ljubezni. Ali je mar slučaj, da so narodni renegati vobče JUBILEJNA SLAVNOST 45 LETNICE KSKJ. Kemmerer, Wyo. V nedeljo 2. julija priredi društvo M. Z. B. št. 94 v Kemmerer piknik na Peternelovem llenču. Ob tej priliki bomo tudi slavili 45 letnico naše dične K. S. K. Jednote. Ob tej priliki vabimo vse člane in članice našega društva od blizu in daleč, da se gotovo udeležite tega našega slavnostnega piknika. Ponosni moramo biti, da '•padamo k najstarejši slovenski katoliški podporni organizaciji v Ameriki, ki je KSKJ. Priporočamo, naj bi vsak zaveden katoličan spadal pod okrilje naše dične KSKJl Več ko nas bo, večjo slogo ko bo mo imeli, bolje bo za nas vse in za našo mater KSKJ. —Vabimo tudi druga društva v tej okolici, kakor tudi iz Rock Springsa, da pridejo na naš pametnih in dobrih ljudi je bil še bolj okrepljen po izjavah, ki so jih zadnje dni podali Dragi ša Cvetkovič, dr. Anton Korošec in dr. Spaho. Narod je prepričan, da ne bodo uspele no bene spletke krogov, ki se pod krinko jugoslovanskega nacionalizma trudijo za vse kaj drugega, kakor za korist Jugoslavije. Vsi resnični rodoljubi morajo pomagati dobri stvari z vero v poln uspeh in z onim treznim psihološkim razpoloženjem, v katerem se edino morejo reševati velika vprašanja. -o- MILJE BLAGA ZA VOJAŠTVO Angleška tekstilna industrija v Yorkshireu obratuje s polno paro, da izvrši naročila londonskega vojnega ministrstva. Za obleke novih rekrutov, miličnikov in podvojene teritorijalne vojske so zdaj naročili 5000 km blaga (nad 3000 milj). Ta dolžina zadostuje, da se preko Atlantskega oceana Ame Louis Dullar. Iskrene Čestitke- V staro domovino Barberton, O. — Na obisk v' staro domovino odide za Par mesecev Mrs. Jennie Ožbolt-ki bo odpotovala dne 12. juh" j a s parnikom Normandie v svoj rojstni kraj Babno polJe pri Starem trgu pri Rakeku 11 a Notranjskem. Smrt rojakinje So. Chicago, 111. — Tukaj je pretekli ponedeljek nenadoma umrla Mrs. Kate Tenze, roje' na Šutej. Med pranjem ji 3e nenadoma postalo slabo, da Je padla na tla in izdihnila. T0' kojna je sestra soproge M'1 Antona Jakše na 10716 Buffalo Ave., ki je poznan groce-list. Pokopana je bila iz ne"1' ške cerkve St. Francis I)e Sal les. Pokojna je bila don^ iz vasi Podgora,fara Stari trg' — Prizadetim sožalje. BEŠEDE O ZDRUŽENJU V JUGOSLAVIJI "Jugoslovanski Lloyd" piše z ozirom na razne polemike, opaž- j rjka zveže z Evropo, stroški za ke, debate in domneve ter pogovore o razgovorih med dr. Mačkom in vlado, da imajo vse te prazne marnje večinoma samo namen, da bi se to delo oviralo, v kolikor ne gre za golo domišljijo ali neumnost. Treba je pa z zadoščenjem beležiti, da se velika večina naše javnosti v tem oziru obnaša korektno, da ne naseda spletkarjem in krivim prerokom ter oštarijskim politikom in ne izgublja upanja v dober uspeh začetega dela. To se mora pripisati močni skupni narodni zavesti, ki je prežeta prepričanja, da je sporazum važen in potreben in ki odbija od sebe tudi vsak naj rahlejši sum, da bi sporazum mogel propasti. Jav nost mirno čaka nadaljnjega blago pa znašajo 4 milijone funtov. Ko bodo začeli rekruti prihajati v vojašnice pa bodo zaposlene vse velike krojaške delavnice na Angleškem. Za svoje letalstvo je angleška vlada naročila dva milijona metrov bombažnih tkanin, za vojsko pa še večje količine volnenih tvori v. SREČA V NESREČI Webster Springs, W. Va. —-Nekemu Chas. Flemingu se je avto zadnji ponedeljek popolnoma r&zbil,toda mož je kljub temu neznansko vesel. Vesel je, da je sam odnesel zdrave pete Avto je parkal pod nekim strmim hribom in odšel nakupovat. Med njegovo od- Plodlegel bolezni Cleveland, O. — Po dve ^ trajajoči bolezni je v Alexis bolnišnici umrl roja* Dominik Pečnik, v starosti 45 let. Pokojni je bil doma ^ Smihela na Dolenjskem in Jc bival v Ameriki 27 let. Z*' pušča ženo, dva sina, hčerk0 in brata, v do'movini pa brata in eno sestro. Nesreča rojakinje So. Chicago, 111. — Tu^' snja dobro poznana rojakih' Mrs. Margareta Jakše, sop1'0' ga Mr. Antona Jakše, poz'11*' nega grocerista na 10746 Bu falo Ave. je pretekli ponc^ ljek tako nesrečno padla, si je zlomila nogo. Prijate1^ ji žele skorajšnjega okrev* nja. Mr. Perko oddal trgovino Chicago, 111. — Mr. Jo*e Perko, ki je vodil dolgo let t1 govino s čevlji na Hoyne a* j in 22 cesti je te dni P>'°"30 svojo dobro založeno trgovi'^ v druge roke. To je, prodal J samo blago, lokal pa oddal ^ najem kupcu. Lastnik hiŠe^P je ostal Mr. Perko sam. sotnostjo jc s hriba zgrmela razvoja stvari in optimizem vseh' na avto dve toni težka skala. Perko vodi poleg te trgo tudi gostilno. -o—— Vsak teden en dopis, naJ..f geslo vsakega dopi»P,K "A. S."! ^ b" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs To je bilo za Gonfalo velik pregre-šek, ki jo je spravil v mnoge nevarnosti. — Spike in Troll sta se s smehljajem na ustnicah približala. "Kaj delate tukaj?" vpraša Gonfala. "Izgubili smo se in že tedne iščemo prave poti, ki bi nas privedla k obrežju," laže Spike in gleda Gonfalo, ki reče: "Mi gremo k obrežju in se lahko pridružite nam," odvrne Gonfala. "To bi bilo pa lepo," hinavsko reče Spike, medtem ko je Troll previdno stopal k mrtvemu levu, kjer je v bližini ležala puška dekličinega služabnika, katerega je lev usmrtil. Orožje, orožje, to jc bilo, česar si jc želel. Medtem ko je Spike pobral črnco-vo puško, je Troll poželjivo ogledoval Gonfalo in še zlasti njeno puško. "Lepa puška to," reče čez nekaj časa; "ali jo smem pogledati?" Ne da bi Gonfala kaj premislila, mu je mirno prepustila puško, da si jo ogleda, sama, pa stopila k umorjenemu .črncu. "Škoda," reče deklica ob mrliču. "Vaši služabniki bodo pa mrliča odnesli v našo kenipo." "Mi ne gremo nazaj v kempo," reče Spike. "Kaj naj pa jaz napravim," pravi Gonfala; "jaz vendar ga ne morem sama nesti." "Ti tudi nc pojdeš tja." "Kaj pa mislite?" '•Mislimo to, da moraš ti iti z nami!.'! eo t Petek, 30. junija 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC ^ Stran 3 MRS. KOTZE JE PRIDOBILA ŠEST NOVIH NAROČNIKOV NA SVETOVNI RAZSTAVI Dober agitator ali agitatorica nikoli ne izpusti iz pred oči cilja, za katerega deluje. Po prvem pismu, ki smo ga Prejeli od Mrs. Mary Kotze, nase znane marljive zastopnice iz ^alkerville, Montana, smo prejeli še pet novih naročnin na list Amerikanski Slovenec od nje. Pridobila jih je med Slovenci v Brooklyn, N. Y., kjer je bivala fited znanci začasa, ko se je nahajala na newyorški razstavi. 2daj je Mrs. Kotze že na potu nazaj proti zapadu in se bo med Potjo ustavila tudi v Chicagi, kakor nam poroča v njenem 2adnjem pismu. Slučaj Mrs. Kotze, ko je šla svetovno razstavo in pri tem Pridno poagitirala tudi med svojimi prijatelji za list Amerikanski Slovenec kaže, kaj vsak iz-^ed nas lahko ob vsaki priliki Napravi za svoje katoliške liste, ima le nekoliko dobre volje. Mrs. Kotze bi bila lahko na svetovni razstavi, ne da bi bila ko-1,111 omenila svoje slovenske listo, katere ljubi. Svet bi se zato ^seeiio vrtil naprej. Ampak v ^uši ih srcu te delavne slovenske Zene je govoril neki drug glas: je prilika, da lahko storiš todi nekaj za svoje katoliške li-^to! Sledeč temu glasu, je ta do-"ra žena pridobila šest novih Naročnin dnevniku "Amerikan-Slovenec". In to veliko poceni. Slučaj gor, slučaj dol. Če bi le ^ar sto nas ameriških katoliških Slovencev hodilo po svetu s tako ^vednostjo, pa tudi s tako čutnostjo, da bi ob vsaki priliki spregovorili, pa tudi kaj storili 2a svoje katoliške liste, bi bilo ^arsikaj drugače med nami. brezbarvno in protiversko časo-frsje ki se redi in živi zgolj ob naši lastni nezavednosti, bi ne j*nelo mnogo besede med nami. tako pa smo katoličani marsikje podobni lesenim soldatom, nas vsak agitator za brezkrvni in protiverski tisk zadene lla ramo in nas odnese v svoj 2ehiik. 0 Kaj, ko bi mi, vsaj vsi tisti, ki imamo še kaj dobre volje v sebi do katoliškega tiska in dela med nami, ko bi mi začeli v tem ozi-ru ob vsaki priliki posnemati navdušeno delavko za katoliški tisk Mrs. Kotze. Kako jo naj pa posnemamo? Cisto lahko prav vsak! Poglej, vsako nedeljo gremo na kake prireditve. Velikokrat gremo na obiske h prijateljem in znancem v druge naselbine. H prijateljem gremo, poznamo jih. Ali bi ne rekli ob taki priliki dobre besede zaevoj list? Ali bi ne skušali pridobiti ob taki priliki svojega znanca ali prijatelja, da se naroči na katoliški dnevni "Amerikanski Slovenec" ali pa na družinski mesečnik "Novi Svet"? Vam kot prijatelju ne bodo ugovarjali. Vi pa bi storili v takem slučaju dobro sebi, listu in svojemu prijatelju. — Ja, pa me je sram. Tako, sram te je storiti kaj dobrega na svetu? Res? Proč s takim strahom! To je le nekaka bojazljivost. Kaj p>a komuniste in socialiste pa ni sram letati okrog za svoje liste, vsako prosto minuto? Ni jih. Tudi nas katoličane ne sme, če imamo kaj vere v svojih dušah in srcih. Dobro delati me ne sme biti nikoli sram. Sram me naj bo kadar bom slabo delal. Agitirati za katoliško časopisje pa je dobro delo — saj ga celo cerkveni dostojanstveniki primerjajo največjemu misijonskemu delu. Pa me naj bo takega dela potem sram? Katoliški Slovenci zavihajmo rokave in na delo za katoliško časopisje ob vsaki priliki, kadarkoli nanese kaka priložnost zato. Bodimo junaki, bodimo pogumni! Posnemajmo Mrs. Kotze, ki je šla na svetovno razstavo, pa tam dobila šest novih naročnikov na list "Amerikanski Slovenec". Agitirajmo ob vsaki priliki za katoliško časopisje! že mislili vse kaj drugega, ker so puško v mojih rokah docela napačno tolmačili. Ne brez težav sem jim s pomočjo znakov skušal dati razumeti, da nisem hotel streljati, ampak da sem hotel spraviti le svojo puško. Velel sem jim, naj se kar mirno vrnejo. Ko so me nazadnje le razumeli, so se vrnili ter bili kmalu pri meni na krovu. Eden izmed ljudi, katerega so imenovali "kralja", je govoril angleško, vsi drugi pa le špansko. Vsi so že v časopisih, ki prihajajo tja iz Valparaisa, brali o popotovanju moje jadrnice in bi bili radi kaj novic slišali od mene. Pripovedovali so mi o nekaki vojski med Cile in Argentino, o kateri nisem še nič slišal. Jaz pa sem jim pripovedoval, da so mi ljudje v Cile pripovedovali, da se je njihov otok pogreznil v morje. Mož, ki so ga imenovali "kralja" je vzel kolo od krmila v roke ter ga obračal tako čudno, da je moja ladjica kmalu začela plesati. Mislil sem, da se nikdar več ne bo dala mirno in naravnost voditi. Kakor sem izvedel, so onega imenovali za "kralja" zato, ker je že naj-dalje živel na tem otoku, namreč celih 30 let. Ta naslov je bil le izraz spoštovanja do najstarejšega naseljenca. Otočani so mi pripovedovali, da je takrat otok pod vlado guvernerja, ki pripada švedskemu plemstyu. Pripovedovali so mi, da guvernerjeva hčerka zna imenitno jezdariti najbolj divje koze, ki so na tem otoku. Ob času mojega obiska pa je bil gu- RAJE NA DELO KOT V ŠOLO NA SVATBI ZAGORJE — TRBOVLJE — LITIJA PRI ŠMARTNEM. ,i Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lllionii. v . __ (Dalje) i go potovanje SŽZ. Takoj smo se Karolina Woodman, rejenka bivšega predsednika Yale univerze, dr. An-gella, je nedavno pobegnila s Smith kolegija, kamor je hodila v šolo, in si je .našla delo, da bo samostojna. Slika jo kaže, ko jemlje kot natakarica v nekem fcstavrantu naroČilo. Na skali je vdelana tabla, na njej pa so vklesane besede, ki sem jih prepisal: "V spomin na mornarja Ale-verner v Valparaizu, kamor se ksandra Selki^ka in Larga v ROBINZONOVI NASLEDNIKI ČEZ 200 LET Ameriški 'kapitan Jošua Slo-°u,n je bil prvi človek, ki je v Navadni jadrnici obšel zemljo. ■^Jemu so kmalu potem sledili še ^'Ugi, tako da ta stvar danda-nes ni kaj posebnega več. Ta 8tori in izkušeni mornar je od svoje zgodnje mladosti preživel morju. Na podlagi svojih ve-'kih mornarskih izkušenj si je llu2adnje sam predelal staro ia-^rnico za pot po širnem morju, ^drnica, ki si jo je bil kupil, je tola zelo stara ter se je imenoma "Spray". Predelaval jo je Celih 13 mesecev ter je nazadnje to nje naredil prav dobro jadr-toco, ki je bila 34 čevljev dolga tor l3i/2 čevljev široka. Dne 24. aPi'ila jcta 1895 je z njo odja-to'al iz Bostona okoli sveta. V .en letih 2 mesecih in dveh dneh V2 Prejadral zemeljsko oblo ter 46-000 morskih milj. Dne 27. ju-Nija 1898 se je srečno vrnil v *to\vport. Svoje doživljaje na em popotovanju je lepo popisal v Posebni knjigi. Med njegovi-toi popisovanji je morda najbolj Zanimiv popis, kakor je obiskal na katerem je nekdaj pre-11 dolga leta Robinzon Kruzoe, 1 se je v resnici pisal Aleksam-er Selbirk. Robinzonov otok pa Se dandanes imenuje Juan Fernandez. Mornar Slocum tako le dopisuje svoje doživljaje na tem Otoku; '°d rta Pillar sem krmaril na1 Juan Fernandez ter sem se b°v15 dnevni vožnji srečno pri-•zal staroslavnemu otoku dne b- aprila 1896. Modre višine te-otoka so kukale izza oblakov ter sem jih videl 30 milj daleč. Veselje me je pretreslo, ko sem zagledal ta otok. Globoko sem se priklonil. Ker je ves dan pihal precejšen veter, sem s svojo jadrnico mogel do otoka še le o mraku. S svežim vetrom, ki je polnil jadra, sem nazadnje zvečer dosegel otok na severno-vzhodni strani ter se tamkaj vsi-dral. Nekoliko dalje vstran sem v nekem zalivu zagledal migljati drobno lučko. Ustrelil sem v zrak, a odgovora nisem dobil. Kmalu pa je lučka docela izginila. Vso noč sem poslušal, kako so se morski valovi zaganjali v obrežne skale. Po živalskih glasovih v gorah, ki se je vedno sla-beje slišalo, . sem sklepal, da morje mojo ladjo vedno bolj zanaša stran od otoka. Vendar se mi je vso noč dozdevalo, da je ladja v morskih valovih še vedno preblizu otoka, kar bi ji bilo lahko nevarno. Kmalu potem, ko se je zdanilo, sem zagledal čoln, ki se je bližal moji ladji. Ko mi je bil čoln že precej blizu, sem slučajno vzel svojo puško, katero sem ponoči imel seboj na krovu, ter sem jo hotel ponesti nazaj v kabino.. Ko pa so ljudje, ki so bili v čolnu v mojih rokah zagledali orožje, so se naglo vrnili ter odve-slali nazaj k obali, ki je bila kake 4 milje daleč. Bilo jih je šest, ki so veslali in lahko sem opazil, da so bili to izkušeni mornarji. Zato sem vedel, da bom je odpeljal z vso svojo družino, da bi tamkaj svoje otroke dal v šole. "Kralj" sam je bil kaki dve leti v Rio de Janeiro, kjer se je oženil z Braziljanko, ki je potem za njim šla na ta otok. Bil je po rodu Portugalec, doma z otokov Azorov. Mnogo je popotoval z ladjami na love na kite. S časom je postal krmar. Vse to in še marsikaj. drugega sem izvedel, preden smo priveslali do obale. Izkušeni portugalski krmar je mojo jadrnico med vetrom tako spretno krmaril, da je bila kmalu v varnem zalivu. Otok Juan Fernandez je prijazen kraj. Hribi so vsi polni gozdov, doline pa sila rodovitne. Skozi številne globeli dero potoki čiste vode. Na otoku ni nobenih kač in nobenih drugih divjih živali, kakor svinje in koze, katerih sem precej videl ter nekaj psov. Ljudje izhajajo tamkaj brez ruma in brez piva. Med njimi ni nobenega policista in nobenega odvetnika. Vse gospodarstvo na otoku je sama preprostost. Za pariško modo se prebivalci niti ne menijo ne Vsakdo.se oblači le po svojem okusu. Čeprav na otoku ni nobenega zdravnika, so vsi ljudje zdravi ter otroci čudovito lepi Vsega skupaj živi na tem otoku , kakih 45 ljudi. Večina odraslih je iz južne Amerike. Nekoč je veliko gorečo ladjo zaneslo k temu otoku ter jo vrglo na breg. Ogenj so pogasili, ladjo pa je morje razbilo. Otočani pa so tramovje polovili iz morja ter so ga porabili za zgradbo svojih bivališč. Zato so vse njihove hiše nekam ladjam podobne. Hiša "kralja", ki se piše Manuel Carrazo, je podobna stari barki. Ima pa v edinih vratih medeninast tolkač, vrata pa so lepo zeleno popleskana. Pred tem vhodom je stal velik jambor z zastavami, blizu tam v vodi pa se je gugal kitolovski čoln, pople-skan rdeče in modro ter je bil veliko veselje lastnika. . Seveda sem poromal tja gori na hrib, odkoder je nekdaj mornar Selkirk, naš Robinzon kukal po svetu in si ogledoval okolico, da bi kje na morju zagledal kako ladjo, ki bi ga rešila. grofiji Fife na Škotskem, ki je na tem otoku čisto sam preživel 4 leta in 4 mesece. Leta 1704 ga je tukaj postavila na suho ladja "Cinque Ports" s 96 tonami in 18 topovi. Dne 12. februarja 1709 pa ga je rešila ladja "Duke''. Umrl je kot poročnik na vojni ladji angleškega kralja "Weymouth" leta Gospodovega 1723, 47 let star. To ploščo je postavil blizu Selkirkovega opa-zovališča poveljnik Powell s svojimi častniki z angleške vojne adje "Topaze" Gospodovega leta 1868." Jama, v kateri je Selkirk pre-' bival, ko je živel na otoku, je v zalivu, ki se sedaj imenuje Zaliv Robinzona Kruzoe. Je za strmim predor jem, na zahodni strani sedanjega pristanišča. Tudi tamkaj so pristajale ladje, toda tamkaj je kraj premalo zavarovan. Obe pristajališči sta izpostavljeni severnem vetru, ki pa ne more z vso svojo silo v zaliv. Sidrišče je v prvem vzhodnem zalivu kaj dobro in varno, čeprav spodnje struje včasih ladjo precej gugljejo. Tudi jaz sem obiskal Robinzonov zaliv ter sem, čeprav s težavo zaradi valov srečno pristal blizu jame, v katero sem stopil. Videl sem, da je suha in da se v njej da do bro prebivati. Leži v lepem kotičku, ki je dobro zavarovan pred vsemi viharji po gorah, ki ga od vseh strani obdajajo. Viharjev ima ta otok pač nekaj, čeprav niso pogosti. Otok je od vzhoda na zahod kakih S3 kilometrov dolg in 13 kilometrov širok. Vi- sok je kakih 900 metrov. Spada k državi Čile, od katere je kakih 600 kilometrov oddaljen. Otok J uan Fernadez je bil nekdaj kolonija za kaznjence. Videl sem vse polno jam, v katerih so nekdaj živeli kaznjenci. To so temne in nezdrave luknje, katere pa so sedaj prazne. Na otok sedaj ne pošiljajo več kaznjencev. Dne 5. majnika 1896 zjutraj sem odjadral od otoka Juan Fernandez, kjer sem užil mnogo resničnega veselja." ŽRTVE ZA OBRAMBO Člani rumunske vlade so darovali vsak po eno mesečno plačo v korist rumunskega obrambnega fonda. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ra dio uro od 9. do 10. ure do- irnel opraviti Z omikanimi ljud-1 poldne na WGE6 postaji, mi. Pač pa so oni o meni uajbr-1360 kilocycles. _J'ItiJ DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo j lenar na dom po pošti. Včeraj > lo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30............... 100 Din Za $ 4.SO................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Zax$10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................. 100 lir. Za $12.00................- 200 lir Za $29.00............... 500 lir Za $57.00................-1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 V/. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Ko smo se liekoli oddahnili od našega prvega snidenja z našimi domačimi, smo prejeli povabilo od mojega brata g. Franca Lisjaka, ki je knjigovodja (šef) pri Zadružni zvezi v Ljubljani, da gremo na svatbo njegove edinke — Slavice, katera se je imela vršiti 10. julija. Sicer smo imeli namen da se ta dan pridružimo članicam in uradnicam SŽZ., katere so imele namen iti v Polhov gradeč na proslavo škofa Trobca. Na dva kraja nam ni bilo možno iti, pa smo se odločile za svatbo, kar seveda ni bilo nič več kot prav, da smo se odzvali sorodnikom. Nekoliko nas je pa tudi radovednost gnala, da vidimo, kako se vrši taka slovesnost tukaj v domovini, kajti poroke res še nismo videli nobene, odkar smo se nahajali v domovini. — Z ženinom smo se v soboto poprej spoznali pri "Bricelnu", kamor smo večkrat zahajali, ko smo se mudili v Štefanji vasi. Ženin g. Schove-ner, kakor nam je bil predstavljen je doma iz Rajhenburga in vodi svoj lastni frizerski salon, tako tudi nevesta svoj frizerski salon za dame. Prav kakor nalašč drug za drugega, sem si mislila. Pride nedelja 10. julija, ko se točno ob 1:00 uri popoldne pred Kraljevo hišo kjer smo stanovali ustavil Plymouth avto in že je vstopil nevestin oče ter nas vse skupaj povabil, da se z njim odpeljemo na dom, kjer nas je že čakala po najnovejšem načinu krasno opravljena mlada nevesta Slavka z belim pajčola-nom, da se še enkrat poslovi od nas. Ko pogledam okrog, vidim v bližini stati priče, nato nevestino mater in druge, ki so bili vsi prav elegantno opravljeni. Ženin, kot tudi nevestin oče in drugi, so bili vsi oblečeni v "tuxedo" obleke in z visokimi cilindri. Takoj mi pride na misel, kaj bi naša amerikanska dekleta ki so z nami rekle, ko bi to vide-lfe, kajti njih mnenje je, da so poroke v starem kraju nekaj staromodnega. Toda, nihče bi si ne mogel misliti lepše svatbe. — Poroka se je vršila ob tretji uri v cerkvi sv. Petra in Pavla in jo je izvršil nevestin sorodnik prof. Joško Florjančič iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Svatov je bilo več avtomobilov in vsi skupaj smo se po končanih poročnih obredih odpeljali k fotografu. Prišedši domov nas je že čakala bogato obložena miza in ljudstva je bila polna hiša, med njimi mnogo višjih uradnikov in večje število vojaških Častnikov. Za plesa-željne so imeli naročen tri ko-madni orkester, kateri je obvla- odločili, da obiščemo naše ostale sorodnike, kakor tudi da izpolnimo naročila naših prijateljev tu v Jolietu, da jim osebno izročimo njihove pozdrave. Tako se čez dva dni napotimo moj oče in moji dve hčerki ter moja malenkost proti Zagorju ob Savi. Že od daleč opazim sestrično Anico Pavlinič, kako nam je v pozdrav mahala z robcem. Kmalu smo se ustavili pred krasno vilo, v kateri je stanovala in katero je zgradil njen soprog, gradbeni mojster po poklicu. On je v istem mestu zgradil tudi šolo in več modernih zgradb po Zagorju in okolici. Tu v tej vili stanuje tudi njena sestra Ella Kušarjeva. Tukaj sem se hitro udomačila, kajti krasne velike sobe, lepi vrt, vse to me je takoj navezalo na se tako, da bi kar za dolgo časa tukaj ostala. Tu v Zagorju imajo premo-gokope, kjer si služijo kruh po večini vsi moški iz tega okraja. Ker nimajo tako modernih naprav, kot so po rudnikih tukaj Aa« tMM«« «»«mi* * Ameriki, večkrat beremo o nesrečah ,ki se pripete v tamo-šnjih rudnikih skoro mesec za mesecem. Sicer pa, kakor mi je pravil soprog Elle Kušarjeve, Dušan, vedno polagoma izboljšujejo rudniške naprave. — Ko smo se sprehajali po lepem Zagorju, smo videli malo kapelico, vzidano v .navadni zid ob cesti, v kateri je bila podoba Matere božje, zavetnice rudokopov, pred katero vedno gori lučka, podne-vu i ponoči, za kar vse skrbijo premogarji. V Zagorju imajo tudi krasno cerkev, v kateri župnikuje brat č. g. ekonoma Markeža. Imajo tudi krasni so-kolski dom in velik prostor na prostem, kjer v poletnem času prirejajo razne veselice. — Zagorje je v resnici krasna naselbina, obdana od hribov, med katerimi se vije lepa Sava; lepo, podnebje in je tu tudi zdravilišče za najbolj bolne osebe. Ce bi bil tukaj, na primer pri nas v bližini Jolieta tak kraj, sem si mislila, tu bi se delal "kseft". — Tukaj v Zagorju smo bili gostje kar dvakrat, kajti pred odhodom iz Zagorja smo morali obljubiti sestrični Anici in Elli, da se gotovo udeležimo velike proslave, katera se je imela vršiti 5. septembra, ko so prišli tja sokoli iz vseh delov Slovenije kot gostje ondotnih sokolov in so imeli velike telovadne nastope. Ker nismo še kaj takega videli ali doživeli, je bilo to za nas zopet nekaj povsem novega. — S težkim srcem smo se poslovili iz Zagorja po našem drugem obisku, kajti'slutili smo, da nam ne bo več mogoče obiskati tega kraja, kajti približeval se nam je dan ločitve od domovine. Tež- dal večje število novejših in sta- , ..... , . .,„ , , „ ,. , ko smo zapustili moje sorodm- rejsih komadov "jazz godbe, da so bili tudi mladi plesalci zado- živi i z v iR r je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClp, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finejn knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO i $2.00 ; Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1G49 W. Cermak Rd. ... Chicago, Illinois voljni. — No, saj pravim, da se svet modernizira. — Svatba je trajala še do drugega dne do poldne, toda mi smo se. morali posloviti že ob'polnoči, kajti naslednji dan smo se imeli udeležiti našega skupnega izleta s SŽZ po Sloveniji.—Tako je bila svatba zopet nekaj nqvega za nas Amerikance in smo se prepričali, da se tudi poroke vrše v domovini popolnoma po ameri-kansko. Našega izleta po Sloveniji ne bom na tem mestu opisovala, ker je bilo že poprej v mojih dopisih o njem pisano, zato hočem preskočiti to potovanje ter opisati naše doživljaje po našem prvem potovanju. — Povedano nam je bilo zadnji večer našega skupnega izleta pri Salmiču, kjer smo vsi izletniki imeli našo večerjo, da imamo skoraj 10 dni na razpolago za svoje osebne obiske, predno nastopimo dru- ce in njih krasne otroke, ki so na razne načine privezali naša srca na svoja. Toda vse to je ostalo za nami, ko smo se peljali proti Ljubljani. Po naročilu ge. Emme Pla-ninšek v Jolietu, ki je predsednica podr. št. 20 SŽZ smo imeji obiskati tudi njeno sestro v Trbovljah. Že ob petih zjutraj smo se odpeljali iz Zagorja, da izpolnimo obljubo. Ker so tam prejeli pismo od ge. Planinšek, da1 pridejo Amerikanci, so nas že pričakovali. Komaj izstopimo is vlaka, že nas čaka bus in ko vprašamo voznika kje je stanovanje Berte Romih Loke 256, je ta takoj vedel kaj želimo in že nam je v kratkem pokazal njenega soproga. Že prvi pozdrav je bil silno prisrčen, da smo takoj vedeli, da bo naše bivanje v Trbovljah prav prijetno in lepo. Po 10 minutah vožnje smo že izstopili {Dalje na 4. str.). Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 29. junija 1939 "Podkrnoški gospod' Dolores Vieser: »N^l« ROMAN Poslovenil Janez Pucelj. In ko pridejo zdaj še celo sveti mučenci --ah, koliko jih med njimi pozna po imenu kakor ljube prijatelje! Tu je sveti Lovrenc, mladi junak, ki se je smejal v svojih mukah; tu je sveti Boštjan, plemeniti vojščak, ki je dozdaj še zmeraj odvrnil kugo od Flegarjeve hiše; — tu jih prihaja toliko, toliko drugih, ki so ji že pomagali, stari in mladi, iz vseh narodov in ljudstev, vsi pa so oblečeni v veličasten škrlat svojega junaštva, zakaj vsi so umrli za isto vero, ki jo izpoveduje mala Ka-trica, in za istega Gospoda, katerega moli ona. Za njimi prihajajo sveti škofje in cerkveni učeniki, ki so mislili tako globoko in molili tako vzvišeno, da Katrica kar do-slutiti ne more. In vendar niso imeli nič več, kakor ima tudi preprosta deklica: popolno resnico. Izbojevali so duhovni boj za vse male, preproste krščanske otroči-če, da morejo rasti v zaupanju v ograjenem vrtu cerkve. In berači in kralji, vitezi in menihi, otroci in modrijani se blešče v svitu svoje vere in ljubezni in svete žene korakajo mimo kakor raj nebeške miline. Sveta Neža, prenežna, in sveta Katarina, modra in močna, in mnogo drugih močno ljubljenih žen gre mimo deklice in ena se okrene k njej in se nasmehi j a in ji pokima: sveta Lizabeta. O ti prepozni beli pajčolan — o ti pre-sladka dobrota na ustnicah, ki jih použi-va ljubezen! O globoka pogreznjenost v materinskih očeh! Hrepenenje, ki je že dolgo potihoma gnalo popje, se vriskajoč razpoči: "Saj, saj!" prikimuje Katrica in hoče hiteč za njimi razprostreti roke. Tedaj zadoni od oltarja mašnikov glas: "O ti Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta." In cerkev je temna in prazna, razen neki j ženic in pocestnih otrok, in na oltarju stoji zagrnjeno največje dobro. Litanije so minule. Jok prevzame Katrico. Bila je v nebesih in zdaj se ji zdi zemlja tako mrzla in siromašna. "O ti Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta---" Vse postane spet popolnoma tiho. Šumenje zmagoslavnih se je poleglo in vzdihi borečih se in izgnanih polnijo temni svod. Katrica se ozre okrog. Ne daleč od nje čepi stara Potiskinja poleg svojih bergel in tri sirotke nočnega čuvaja se prestopajo pri obhajilni mizi z mrzlimi, bosimi nogami z druge na drugo. In daleč zadaj kašlja nekaj špitalarjev--sušična Gunda in žganjarček Boštjanček. Ljudje so tako ubogi v bolezni, revi in grehu, mora'jim človek"pomagati; si misli mala Katrica. Njim in njemu, ki jemlje nase vse bolečine, preljubi Gospod Jezus. Preobtežena od ljubezni se nagne Ka-tričina nežna postava pred skrivnostjo. In vendar je otroku, kakor da ji imajo ozke rame prostora za tovore mnogih, kakor da so ji roke kakor držaji vrtoglavih zvonikovih stopnic in ji je malo srce neizčrpen studenec, ki ga nasičuje ljubezen božja. Bilo je — tedaj je Katrica popolnoma na skrivnem sanjala o zelenem venčku, o predragem in gugajoči se zibki. Bile so to blažene sanje. Minule so. Lepša in srcu milejša vsa ljubezen tega sveta se ji zdi zdaj duhovna nežnost daritve v Jezusu. In namesto zibke naj bi bila pač zapuščena bolniška postelja ali strto srce in namesto zelenega venčka skrivna trnjeva krona. Je tako sladko in je tako težko, kar pre-grne kakor škrlatna nevestina obleka belo dušo, — skoraj pretežko za malo Katrico, ki je vendar samo uboga, preprosta, bojazljiva dekliČka. "O ti Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas!" "Drobek in lojek mastan, to je za jagra dober dan!" spomni golobradi lovče starega Tevža. Ta zagode nekaj predse in si obriše vnic s ko-cinasto roko nos, velik kot jastrebov kljun. "Ga je danes spet sitnoba prijela, ta starega!" si misli Ohac, reče pa ne na glas. Zakaj, kadar jo priseka Tevža, tedaj sliši človek vse angele zapeti. Glasno pripomni samo: "Boste morali povedati gnadljivemu gospodu, da ne pozabijo na to, Tevža!" "Solit se pojdi, nič jim ne bom povedal !" zakriči nad njim Tevža. "Meniš, da gospod nimajo drugih žinjev kakor na tvoj drobek?" "Žinjajo, bi menil, dro ves čas na kaj druja," gobezda fantin. Tevža obstane sredi gozdne poti in stegne roko: "Ti smrkavec ti! Si še moker za ušetmi, pa že raztezaš gobec! Ti bi bil rad jager ? Pa ne znaš molčati! Jager mora molčati k vsemu, zašribaj si to za ušeta! Ti pe-slajnar ti pošvedrani, ti — ti — smrkavec šintarski!" Ohac hudo in prekasto pogleda: "Zdaj sem jaz šintar, prej ste pa rekli, da gospod odira gmajno!" izbrbota tiho iz sebe. Niti za zlato rogovje bi ne mogel molčati. Pa tedaj že zasliši angelsko alelujo in zagleda svetle zvezde rajati po ziljsko. "čemu me bijete?" zaječi, da je slišati daleč naokrog. "Molči!" zatuli Tevža in mu vrže rdeče oči skoraj v obraz. Tedaj si ne upa Ohac nič več niti žugniti in gre s povešenim nosom doli po gozdu. Za steblikovino se postavljajo na zadnje noge zajci in rjavordeč lisjak se drzno sprehaja po poti in si zadovoljno briše s šapo roparsko brado: Lepo, kadar se lovci ravsajo! Ohac, ki se iz njega živ dan ne bo naredil kaj prida lovec, dela "gš — š — gš!" kakor da hoče odpoditi kure. Tevža pa se je tako zatopil v misli, da rjavcu.vzdihujoč in zaupno prikima. "Svinjska ura!" zagode nato, čeprav preprezajo nebo samo bežni oblaki in še-lesti mlačen, dobrikajoč se veter v obletelem drevju. Nato stopa starec molče navzdol in se na razpotju skoraj zaleti v proštovega serca. "Razpostavi!" zakliče Lenart nestrpno. (Dalje prih.y NA OBISK V STARO Ida bo tako težka ločitev s ko- DOMOVINO (Nadaljevanje s 3. strani.) pred zgoraj omenjenim stanovanjem. V spodnjih prostorih imajo trgovino z zlatnino in drugim blagom. Mi se napotimo po stopnicah in ko tako stopam, se mi je naenkrat zdelo, kot da sem doma v Jolietu in da vidim go. Planinšek, tako zelo podobna ji je njena sestra ga. Romih. Zelo nas je bila vesela in kar naenkrat je bila miza obložepa z najboljšimi rečmi. Ker ima njen soprog izdelovalnico sifona in sodavice (pop) je takoj drugim izročil v roke za ta dan in šel z nami po Trbovljah, da nam je vse lepo razkazal. Resnici na ljubo moram povedati,, da tako prijaznih ljudi tukaj nisem pričakovala. Bili so nad vse prisrčni z nami. Pokazali so mi tudi cerkev, nato dom pokojnega strica naše ge. Planinšek, nato grob in pokopališče, kjer je pokopan njen oče. Na spomeniku je napis "Mafko". — Potem smo videli trgovino pri Kramer ju, kjer je ga. Planinšek nekoč služila in njeno rojstno hišo. Videli smo trboveljski pre-mogokop, sokolski dom, bolnišnico in mnogo drugega zanimivega. Še v hrib smo-morali plezati z g. Romihom, da smo imeli tako priliko videti celo mesto Trbovlje. Po težki poti smo prišli v gostilno, kjer je ga. Romih naročila zelo okusno južino. Imeli smo namen iti še pred poldnem nazaj proti Litiji pri Šmartnem, kjer smo imeli obiskati še brata in sestro g. Planinška iz Jolie-ta, soproga ge. ^Planinšek, toda imeli smo tako prijazno druščino, da je nikakor nismo mogli pustiti, še posebno ne, ker nam je Trbovlje s svojo prijazno okolico postalo skoraj drugo Zagorje. Blagrovali smo ljudi, ki imajo tod svoja stalna bivališča. —' Tu imajo vsaki dan letovišče, medtem ko si mnogi morajo kaj tako lepega privoščiti komaj enkrat na leto. Dan se je že nagibal k večeru, vlaki so prihajali in odhajali bolj poredkoma in ni bilo kaj preveč za izbirati, zato smo morali iti, če smo hoteli zadostiti še eni obljubi. Na naše veselje se nam g. Romih ponudi, da gre z nami v Litijo. Zelo nas je veselilo, zlasti še zato, ker je vas nekoliko oddaljena od mesta in bi lahko kam zašli, medtem ko je njemu vsa okolica dobro zna na. Poslovimo se od ge. Romih in prijaznih ter srčkanih njenih hčera in pri tem so še meni solze prišle v oči. Nisem pričakovala, maj poznanimi prijatelji. Zdelo se mi je, kakor da se poslavljamo z najbolj dragimi sorodniki. Toda, moralo je biti, kajti naša pot je nas vodila še naprej s tolikimi naročili za svoje sestre tu v Jolietu Emo in Pavlo, zato smo se odpeljali z vlakom proti Litiji. V Litiji smo imeli po zaslugi g. Romiha še precej sreče, kajti takoj je bil pri rokah voznik, ki nas je odpeljal v Zavestnik, kjer se je ustavil pred hišno številko 4 ter nam povedal, da smo na mestu pred domačijo Pavla Planinšek. — Že ko smo se vozili po dolgi poti proti cilju, smo premišljevali, kako dolgo bi vzelo to pot prehoditi. Toda, kar je bilo za nas težavno, je za domačine, ki so take poti vajeni, bolj lahko. — Na vso srečo smo našli tu vse doma. Izročili smo pozdrave bratu Martina Planinšek in sestri ge. Kostelec iz Jolieta, nakar so ptišla na vrsto razna vprašanja. Sestre g. Planinška so se zelo zanimale za svojce v Ameriki. — Omenim naj, da smo bili tudi tukaj zelo gostoljubno sprejeti in zdelo se mi je, da sem v gosteh pri Planinšku ttikaj v Jolietu, tako domače prijazno je bilo vse. Ogledali smo si njihovo domačijo, nakar so nam izročili mnogo pozdravov za svoje v Jolietu, tako za sestro Mr. Joseph Bučarja v Jolietu, ki stanuje komaj 10P korakov od domačije Pavla Planin-šeka. Zelo so se veselili videti enkrat Amerikance, ki vedo kaj povedati o njih dragih v daljni Ameriki. — Ker ni bilo več no-1 benega vlaka ki bi odhajal iz Litije proti domu, smo se morali posloviti prej kot bi bili v drugem slučaju, od prijaznih sestra Planinšek. Vrnili smo se to pot s Pavlom kot kočij ažem, ki se nam je ponudil, da nas popelje do postaje, kamor smo prišli ravno pravočasno. Se enkrat smo si segli v roke in že je prijazna Litija z njenimi še prijaznejšimi prebivalci ostaja daleč za nami. — (Dalje prih. teden.) '&IRITE AMER. SLOVENCA' DR, J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. »3>jiu.......umnim.....hiiiiiii.....cjiiiiiimnraiiiiuiiiimiiiiiiiiuiiHii.................................................................................urnimi.....uiima..................................................ta......... Piknik ki ga prirejate bo uspel, če ga dobro razglasite v javnosti potom oglaševanja v Rjpr" Amerikanskem Slovencu T Za društva imamo posebne cene. ROŽNIVENCE za vse razne slučaje si lahko naročite iz naše Knjigarne. Nekaj izbere objavljamo tu. Za kake posebne slučaje, kot darove za obletnice porok ali kaj drugega imamo v zalogi še boljše in dražje. Za take slučaje nam pišite in postregli vam bomo po želji. Štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (krasen srebrni rožnivenec, v črni barvi, pripraven za moške in ženske ............................................<................$2.50 Štev. 17. "KRASNI SKIOPIČNI ROŽNIVENCI", ki imajo v jagodah za očenaše vdelane skiopične slike Križevega pota. Dobijo se v črni, plavi, vijolični in zeleni barvi..............................................................$1.50 Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr- nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta $1.35 Štev.; 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz belih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lepim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta............$1.25 KRASNI ROŽNIVENCI, delani iz lepega barvanega stekla v beli, rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po........................ 75c Bolje kovani z lepšimi križi................................................$1.00 LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno verižico za ženske in moške. Priprostejši.......................... 50c Bolje kovani z lepšim križem^,................................................ 75c DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: Štev. 38. Črne barve, z okovanim lesenim križem............ 60c Štev. 105. Pearl Gold Rosary, z lepim križcem................ 50c Štev. 106. Lepe vijolične barve, z lepim križcem.............. 50c Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem.......................... 50c. Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ 45c Štev. 103. Lep beli, z lepim križcem...................................... 25c Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kake barve se naj pošljejo, da bo mogoče pravilno postreči. K naročilom je pridjati potreben znesek. Po C.O.D. teh pošiljatev ne pošiljamo, razven, če želi prejemnik, da se stroški za C.O.D. zaračunajo njemu. — Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 Cermak Rd. Chicago, Illinois Pisano polje JL ML IVERI. Iz Velike Kaniše poročajo o demonstracijah slovenskih nacionalistov zoper Nemce v Mariboru, P t u j u, Konjicah. . . Oger poroča, in Mažar poroča tako, kakor 'bi hoteli slovenski nacionalisti Nemce kar na meh odreti. V resnici je tako, da so Slovenci ohladili vročo kri nemškim petelinom, ki mislijo, cla je Hitler že gospodar v Sloveniji. Že zdaj zahtevajo vse nazaj, n. pr. krainjsko šparkaso, kjer jim,je hudo omejeni slovenski hlapec polnil žakle, da so potem s .slovenskim denarjem propagirali izključno nemške interese. Slovencem še zdaj precej manjka, da bi spoznali, kaj je svoboda, upajmo pa, da je o-svobojenje izpod nemškega političnega in gospodarskega jarma vendarle precej prodrlo med zavedne mase. Mažar bi seve rad videl, da bi Hitler primarširal, k'er on bi takoj marširal v Prekmur-je, kakor je včeraj posmukal Huzule, ko je Hitler marširal v trapasto Slovaki j o. * Bivši predsednik Čehoslova-lcije, Beneš, je možato in javno priznal v Duluthu, da je katoličan, in da bodo češki katoličani začutili nazijsko pest. Slovaki so kričali: "Slava Hitler". Dalje je dr. Jan Ma(saryk, sin umrlega predsednika Masaryka, menil, da narod Husa in Vaclava ne more izginiti. Hus ima zasluge za češko na|rodno zavest, kakor jih ima pri nas za slovenščino Primož Trubar. V nazi-ranju pa je Hus zašel, in češki narod je skoroda radi teh verskih zmot izkrvavel. Hus je nekaj pozidal, še več pa je podrl. Vaclav je le zidal, in le Vaclav bo upostavil češki narod, ako bo upostavljen, ko je .zdaj prav tudi radi prenapetega husitskega duha v razvalinah. * Peščica Nemcev v Sloveniji je nestrpna, ker Hitlera še ni. Ni dvoma, da bi ga radi priklicali in izzivajo. Izgleda, da je bilo slovenskim nateionali-stom le preveč predrznega izzivanja, in so — demonstrirali. Bil bi pa nemerodajnega mnenja da 'morajo biti Slovenci skrajno previdni. Slovenija je palček, če bi bila tudi vsa v nacionalnem taboru, vojaške moči zoper ogromni nemški vojaški aparat nima za seboj, in Jugoslavija, ako bi bila tudi notranje močna, se na-, haja v zelo prekernem položal-ju. S samim ropotanjem se lahko vse zafučka. Sicer je postal tudi Hitler previden, ampak še več previdnosti je treba — palčkom. * Izgleda, da bo'v Rusiji zopet nekaj svinca radi — vrtov, zasebnih vrtov. Komunistični teoretiki so prej nekaj vrtov dovolili, dasi to nasprotuje teoriji o skupni lastnini, in dasi vrtovi niso postali zasebna lastnina. Pridelek na vrtovih pa je postal, in tako so posamezni "svoje" vrtove skrbno obdelavali, pri delu na kolek-tivah pa je bilo bolj mršavo, in "lastniko'm" kolektiv, — vladi — je prišlo vse premalo v skupni žakelj. Zdaj so za-pretili s — svincem, ako bo dosti iz vrtov, vse premalo pa iz kolektiv. Bo težko pomagalo kveče-mu le nekim v krtovo deželo. Kolektive so vrlo lepe na — papirju in v teoriji. Kaj če po-erka na lcolektivah dvajset krav, ali žito segnije? Samo — vlada si lahko obriše pod nosom; delavcem na kolekti-vah mora dati. naj vzame, odkoder hoče. Skrbno bo pa pazil, da mu ne crkne edina krava, ako je ta njegova, ali da mu na vrtu ne segnije niti eden krompirček, ker krava crkne njemu in krompirček segnije njemu. Razredi in razredi, gospodarji in hlapci, bogatini in reveži kapitalizem in oderuštvo. . .teoretično se 0 tem lahko piše, in se silno lepo podaja, praktično so morali ti ruski kolektivisti pri poizkusu, da raztegnejo svojo fronto na Francijo tem francoskim malim posestnikom že naprej obljubiti, da jim pustijo njih -— vrtove, mala posestva da jim pustijo, ker drugače bi jim francoski posestnik že naprej pokazal fige, ru&ki posestnik pa je nasedel na -kolektive, dasi je ravno Rusija za kolektivno teorijo najbolj pripravna. Šlo pa ne bo, ker že zdaj ne gre. Kravica ali kožica v hlevu, krompirček na vrtu. . .je udarec za kolektive, ki so silno lepe na papirju, in res lepe le v izi*ed-nih slučajih. "Amerikanski Slovenec" "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! ?iiitii|Mii(»tHiiJtMJitC3iniiUHUiraunniHHtt3iiUMnHHe;iuHunnicaM ......hiuiiiiiiiiiu.....imintiiiimmiiiHiiiiiiimiitiiuiiiiuiiiH......umi"......................... J ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia % 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. '*' Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. SPRETNA KUHARICA nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED $1.50 Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois