34 Mili narod ! Mili narod! Le kratek čas — ne popolni dve leti — nas loči od onega pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna. Ali je treba obširneje ponavljati, kaj je bil Prešeren slovenskemu narodu? Vsak količkaj izobražen, svesten Slovenec nosi z ljubeznijo in spoštovanjem sliko pesnikovo v svojem srcu in imenuje s ponosom njegovo ime. V oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnejšo jezikovno obliko ter vstvaril Slovencem pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi obli- kami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne stopinje, ko je ra- bil le hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju. Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je de- lala slovenskemu norodu in njega jeziku ter je brez obzira na one kroge, katerim je bil pokret slovenski trn v peti in brez obzira na strahopetne miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju. Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo. Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom. Prešeren bi pač lahko rekel z Vodnikom: »Dovolj je spomina, me pesmi pojo«; ali, ako Prešern zaradi tega ne bode imenitnejši, če mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne podig- nemo, je vendar-le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, am- pak našim močem. Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika in da ga namestimo mlajšim rodovom za vz- gled in navdušenje. Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega ce- lokupnega naroda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pra- vočasno spomenik Prešernu. Pozivamo pred vsem javne korporacije slovenske, naj prednjačijo z rodoljubnim vzgledom ; obračamo se do društev, da prirejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo na- rodno ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se 35 odolži pesniku ; kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Poživljamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti. Res je, da tarejo Slovence mnogi drugi in prepotrebni narodni davki. Ali tu gre za našo čast, in zanjo moramo radovoljno kaj žrt- vovati, ako hočemo vredni biti svojih velikih umnikov in si ohraniti svetli obraz. Končno prosimo vse slovenske liste, da po svoje pospešujejo nabiranje prispevov, da se čim preje uresniči namen podpisaneg^a društva. V Ljubljani, 20. januvarja 1899. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika: Ivan Hribar, mestni župan, predsednik. RajkoPerušek, Fran Trdina, C. kr.- profesor, mestni knjigovodja, podpredsednik. tajnik. Dr. Maks o Pire, odvetnik; dr. Josip Stare, ces. kr. finančne prokurature tajnik ; A n d r e j S e n e k o v i č, o. kr. gimnazijski rav- natelj ; dr. Ivan Tavčar, odvetnik — odborniki. Slovenske rodoljubke, odrecite se kakemu novemu nepotrebnemu klobuku ali echarpi in darujte za Prešernov spomenik !