KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Herta Maurer-Lausegger________ ETNOLOŠKO ARHIVSKO GRADIVO PRI SLOVENSKEM SPOREDU DEŽELNEGA STUDIA ORF V CELOVCU KRATEK SPREHOD PO ARHIVU1 T.i priložnostni sprehod po arhivu si dov olfuieiii kol dolgoletna sodelavka Slovenskega sporeda eelovšskega ORF-a. Morda ji- bilo sivi no naključje. iJa seni Že pri prvem srečanju z našo radijsko postajo, predvsem pa kasneje kot oblikovalka raznolikih etnoloških in dialek-toloških (Kidaj, dobila vpogled v dragoceno zakladnico radijskega arhiva, Arhivsko gradivo slovenskih oddaj mi ju razkrilo lesno povezavo meti narečjem ljudsko govorico in šegami, navadami, materialno kulturo prostora in čas:),... torej med temami. ki so me napotile V študij etnologije, moje druge stroke Deželni studio avstrijske radiotelev izije ORF v Celovcu v sv<>jem arhivu hrani dragoeent> zbirkenonsklh in avdii> vizualnih posnetkov z etnološko vsebino Zbirka pričuje o bogatem kulturnem izročilu slovenskega življa na Koroškem, pretežno v njegovi izvirni govorici. Čeprav mnogi pripovedovalci in igralci ljudskih iger, pevt t in godci že dolgo niso več med nami. [itn kdaj pa kdaj Se lahko prisluhnemo na radijskih valovih. Razveselimo se oh njihovih melodijah, ob domači pesmi in prijetnem kramljanju, ob oliujanju spominov na stara kmečka opravila in domače obiti, nekdanje le/ko delo in življenje. Lahko se ustavimo tudi pri prastarih tibredih m najrazličnejših šegah in navadah letnega koledarja ter Živ linijskega kroga Arhiv predstavlja ljudsko dušo in duha radiotelevizijske postaje. Odseva bogastvo in raznolikost kulturnega, duhovnega in jezikovnega izročila koroških Slovencev Hrani na rečne pa [udi kulturološke in imenoslovne prispevke, ljudske pesmi in viže / najrazličnejših predelov južne Koroške. V arhivu >e nahajajo prispevki s Suhe. Komelja in iz širše pli-I lerške <>koliee, iz preostale Foiljune južno od I)rave, pa tudi s sev ernega predela, z l.eda in nekaterih vaši z dješkegn pogorja. vse do krajev in naselij vzhodno in jugovzhodno od Celovca. Številni so tudi posnetki iz kapelških iti obirskih grap, i/ .sel in najrazličnejših krajev po liožu do Kostanj in beljaške okolice Od Marije na Zilji in Trda nič nas sprehod po arhivu popelje še V okolico Baškega jezera. odtod pa skozi ztljske vasi mimo Zahomca. Bistrice in Blač v Dule. Melviče, Brdo in 1'otoce prf Šmoliorju. Sociokulturnc okoliščine v zadnjih desetletjih močno pos peš u jejo izginjanje kulturnega in jezikovnega i/ročita, s leni pa tudi krajevni govori v .se bolj izgubljajo svojo avtentično pt >d( )b( > Narečne radijske < >ddaje iz zgodnjih let se t »mogoča jo. da prisluhnemo 'čistim' slovenskim govorom. Arhivski pt >s net ki iz krajev na skrajni jezikovni meji, kjer je s h ivenščina že skorajda umolknila, imajo že neprecenljivo vrednost Dokumentirajo jezikovno stanje, ki ga današnja dialektologija zaradi izgube jezika ne more več zabeležiti Vi rečni fond celovškega radijskega arhiva pomembno dopolnjuje bazo številnih dialektološkili tonskih zapisov, ki so se v okviru znanstvenih projektov v preteklih nekaj desetletjih zbrali na slavističnih inštitutih avstrijskih univerz pa tudi v okviru drugih znanstvenoraziskovalnih listam»' pri nas in v tujini Arhivski» gradivo pretičevalcem slovenskih narečij in kul turolbgije vsekakor odpira Zanimive možnosti z a širše znanstvenoraziskovalno delo ARHIV IN OBLIKOVALCI ¡SLOVENSKIH ODDAJ Že t id sailiega začet k. i sli ivenskih oddaj pri ceh >vškem radiu so se uredniki zavedali nujnosti arhiviranja zgodovinsko in kulturno pomembnih prispevkov' Kljuh težkim časom in gmotnim < »mejitvam s< > prvi uredniki .slovenski! 11 »ddaj zaorali ledin« >1111 »pravili pionirski i de to. saj so prispevki naietent ki >t presenetljivo s< jdolien zapis narečne gsti za arhiv iianje tonskega gradiv a so se postopoma sirilej v zadnjem desetletju pa se je tonskemu arhivu pridružila še zbirka avdiovizualnih ptjsnetkov telev i-zijskih prispevkov nedeljskih oddaj Dober dan, Koroška. Današnji sodelavci in uredniki radia in televizije izkušnje iz preteklosti povezujejo s sodobnim utripom življenja in reeent-nimi tehnološkimi možnostmi. Prisiop urednikov in av torjev v oblikovanju radijskih prispevkov je raznolik in zanimiv, številnih zaslužnih urednikov in sodelavcev radia, ki so z vestnim in odgovornim delom prispevali svoj dete?, k obogatitvi arhiva, v pričujočem prispevku ni mogoče zajeti. Še manj pa si lahko dovolim strokovno opredelitev ali oceno tako široko zasnovanega arhiva, saj bi bila za to potrebna natančna analiza in podrobna klasifikacija Celotnega gradiv a Ob pregledu arhivskih posnetkov se bom v glavnem omejila na izbor starejših ljudskih iger in na pričevanja o ljudskih šegah in navadah. 1 CkmekJe nastal kol prisperek za ¡uhllcjui -Jmniik (<>l> "¡a obletnici Slot "enskilt oddaj Sloivuskcxa spaivda pri Deželnem studiu ORFi CelOrcnJ z ittisbtviii "(¡las" I redil Mirko Butala/. Založiti m izdali Slorenska piitsrelna ireza. Krščanska kulturna zreta ZalmlM Prara in Mohorjem založba r Celovcu !')')(> Ker hi informacije u etnološkem arhivskem »rctdivtt utegnile hiti zauumre tudi .a širšo javnost zunajavstrijske Koroške. i\a objavljamo Indi na tem mestu 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI LJUDSKE IGRE Med najsiarejšim arhivskim gradivom se nahajajo S p ¡carje ve zv< k"-ne ^like \ roža ris ke m narečju (1952-1957; režija: Vinko Zaleiel, laka špicar, Janko fyncžič) in 1 )rabosnjakove verske ljudske igre. ki jih je za radio pripravil Niko Kmet (Pastjo H 1956, Izgubljeni s m 1958. Pastirska if>m 1958). 1 prizoritvc Diabosnjakovih iger v zadnjih d veli desetletjih so posnele tudi na filmski trak 197H, leta je bila po Špicarjevi prirediti posneta Mihhuu '/.(tla, v HO. leiih pa je sledila serija narečnih iger in prizorov, ki |ih je spisal Miro Miškulnik PRIČEVANJA O LJUDSKIH ŠEGAH Med najmarljivejše sodelavce .slovenskih radijskih oddaj / etnološki i vsebini i je sodil narodopisec in neum< >mi kulturni delav če Pavle' Za blatni k Prispevke iz najrazličnejših predelov Podjuoe, K<>ža in Zilje ie začel pripravljati že od prvih začel kov slovenskih radijskih oddaj v 5o, letih in ostal zvest sode lavi i in oblikovalec* etnoloških oddaj v se do lela 1967 \ svojih pi ispev kili je predstavljal šege in navade v teku letnih Časov in življenjske Šege (koledovanje lurjevanje, llonjanje-vanje in kiesovanje. ljudski) medicino in ljiidško Verovanje ziljsko oheet: sodarsivn na KoOulii idr.). Meti pionirje prvih slovenskih oddaj v 5t). letih sodita še lanko Messner Petrov Anzej s prispevki s Ko m d j a ("canlar-ske pesmi") in pliherSke okolice ter dolgoletni radijski sode lavet Valentin 1'olanšek ki nas \ svojih oddajah od lela I9SS dalje $t*znanja z življenj»! delom in šegami ter posebnostmi po kapelških grapah na < )birskem in vSelah VrsK)etnološko Zanimivih (kidaj je v kapelški in Žitrajski okolici med leti 1972 iti 19H0 posnel jozei 1'asleik. številne so oddaje Mirka Ktimerja, pil. Črčcja, ki je pretežno v 7{). letih [poizvedoval na kmetijah po mnogih krajih ju gov/hodne Hodjune (tudi v Šmiklavžu) o življenju, delu in šegah. Prispev al je tudi vrsto kulturnozgodovinsko pomembnih občinskih ponretov (Suha, 1'liberk, Bistrica nad 1'liberkom, Olobasnica, Žita ra vas. Skoči jan. Selci Temeljit vpogled v tleli >, šege in navade v pliberški ok Simonič iz ši Petra pri št Jakobu) ledinska in hišna imena na Brhci, pa tttdi zanimivi kultur-nozgotk jvinski podatki o društvenem delovanju, predvsem < > npn/oi nv ah Mik!ove /.(tic (ki jo je režiral in igral tl)-kral). o Pavlu Kernjaku. o llialenauerjih ipd. /.iljske šege in navade nam je v letih od 1960 do 1980 po radijskih valovili predstavljal Niko Kiiegl i/ Z.ahoim a Z nje goviuii prispevki se je ohranilo mnogo dragocenega izročila iz Ziljske doline: šege v koledarskem letu, Štehvanje, navade ob rojstvu in smrti, ziijska rascU' besedila iz ustnega pripovedovanja oddaja o Matiji Majarju Ztljskem idt \a področju imenoslovja in etnologije je v novejšem času vsi' do današnjih dni vodilno ime Slovenskega sporeda dr Anton Feinig, ki skrbi predvsem /a naše poznavanje tradicije v lioZu Oddaja "Rož. ¡'odjuna ZiljQ" urednika Francija Sa-ilolška pa omogoča nepretrgan stik slovenskega radijskega poslušalstva / vsakim kotičkom Koroške v preteklosti in sL-danjosti lkv.en pogled v arhiv ne more predstaviti bogate celote, lahko pa opozori in spodbuja: narečno-etnološke oddaje so ne pogrešjjive in nenadomestljive ne le za poslušalstvo, ampak tudi za širok krog strokovnjakov ki raziskujejo in oza vešča jo Živo /i\ I jen je in ohranjajo spomin na preteklost Zusammenfasšiing HAS VOUCSKUNDLICIIt A RCH1VM ATERIAL DER ABTEJEUNG PUR S LO WENISCH E SENDUPÍGEN BEIM ORF IANDESSTUDIO KARNTEN - FIN STREIIZUG DURCH DAS AR C HIV Herta Maurer-Lausegger Viahrend meiner iatigkeit als freie Mitarlvitenn beim ()RF Lindesstudio Karmen vvuale it h mil den weítvollen Schaizen des v olkskundlichcn M.uenals iler Abteiiung tiir slowenische Seiulungcn iin ¡íundlunkarchiv v eilraiit. I tier erkannte ich ilie enge ^crknilpfung des Dialckts mit ilen liiitmličh und zeitlidi Orienticrten TI temen aus iler malericllen und geistigen Volkskuiair, vvas muh se lililí I teli /um Stildium der Volkskunde. meiner zvveiten Studiem uhtung, liewog. Ini vorliegendcn Strdtzug dun.li das Arčhiv der letzten 50 lahre vvirdder kuluirhistorischcVivri der inundan lidien líadiosendllrtgeninsk twenischerSprache gevvüilligt. Die AbteÜung fui slow euisehe Scndungen veiiügt uber eiue breite Palette volkskundliclWr Radio- und. die die vielfaltige Volkskulítjr siiwie ilie Volksséele iiikI lien Volksgeisi der sl<¡wenischen Bevolkerung kanilens vvklerspiegeli Seit den 50er un 6der labren konnte ein immer grolser vwrdender Kreis volkskundlieh ainbiuonierier Mitarbeiier gewonnen werden, der der I lorerschatl das iiberaus mannigfaltige volkskuudliehe l'otential aus ilemjauntal, líosenial und dem Ciailtal naliebringt, Die ¡Utesten munilaillii hen liailioseiulungen ausilen 50er Jaliien kiaui htuni, die Vielialt derbauerlichen Tatígkeiten und der gewerblichen 1 lanilu erkskunst aus alien Talern Südkiii nicns in den Miltelpunkl del liericllterstattling. 1 las Archivmaterial mit den líundftink.sendungetifitler letzten lünfjahrzelirite. aberaudulieim líahmen der 1;S Sendung " Dober dan. Koroška" aiifgezeiel meten mundarllichen Beitriige der letzten Ja h re stellén cine spuich- und kulturgeschichtlieli bedeut sanie Fiindgnihe dar. Die munilartliclien A ulna limen aus den Orlschallen an der aííersten Sjuaeiigrenze. vvo líente das ■Slowenische aus soziolinguistisclíén Gninden kaum oder garnichi inehr venvendet wiid. sinil luí die dialcklologische For-seltung v on giolser lictleuiung Sie sielleai eine wertvolle Figanzung anderer ilialektologischer Archiv sanimlungen an den osteneicliischen l nivcrsiialen, aber auch an in- und au.fíandi.schen rorscliungseiniiehlungen ilar. G^SNIK SED 36/1996, št. 4 35