Ni f i
PRILOGA SLOVENSKEM GOSPOPABI11
LETNIH II	AVGUST 1931	STE7. 8
Žeboi Franjo, bivši narodni poslanec, sedaj glavni zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Mariboru, je pred kratkim praznoval svoj 50. rojstni dan. Gospod Žebot je živ primer, kaj more doseči kmečki fant s pridnostjo, vztrajnostjo in trdno voljo, saj je iz navadnega kmečkega fanta brez višjih šol dosegel to, kar je danes. Gospodu Žebotu želimo, da bi mu Bog dopustil še mnogo let delati kakor doslej, v prid svojemu slovenskemu ljudstvu.
Udeleženke gospodinjskega tečaja, ki je bil pod vodstvom mariborskih šolskih sester. Kako potrebni so bili gospodinjski tečaji, kaže velika udeležba na njih. Na sliki vidimo, kako se mladenke vadijo v pranju perila.
Ptujski grad stoji na mestu, kjer so se pred davnimi časi borili Panonci proti Rimljanom. Je eden najstarejših in najslavnejših gradov v naših krajih in z njegovimi lastniki je zvezana skoraj vsa zgodovina Ptujskega polja in velikega dela Slovenskih goric. Na griču, kjer stoji sedanji mogočen grad, je stal tu že drugi, ki so ga pa Madžari porušili. Današnji grad je bil postavljen med 1.1120. in 1147. V ptujskem gradu je še danes ena najlepših zgodovinskih zbirk pri nas, posebno so zanimivi gobelini in galerija slik v
grajski kapeli.
Gojenci orgljarske šole v Celju leta 1931. Iz te šole pridejo vsako leto naši organisti in katoliški kulturni delavci. Večinoma vsi so tudi vrli agitatorji »Slov. gospodarja« v župnijah, kjer
delujejo.
Stroj za sortiranje sadja, ki ga je izumil gospod Rudi Franjo, ravnatelj Sadjarske in vinarske zadruge v Mariboru. S tem strojem je mogoče sortirati dnevno 10.000 kg jabolk.
Cerkev Kristusa Kralja v Logarski dolini med gradnjo. Slovesno jo je blagoslovil 9. t. m. mil. g. knezoškof dr. Andrej Karlin. Za to najnovejšo slovensko cerkev so mnogo žrtvovali domačini in drugi, največ se je trudil za njo č. g. Vinko Kolman, kaplan v Solčavi. Cerkev stoji koj v začetku doline.
Zrcalna dvorana v Vcrsaju (Ver-sailles) pri Parizu, kjer je bil podpisan mir po svetovni vojni. Danes se mnogo govori o spremembi versajske mirovne pogodbe.
Slika na desni:
Holandski paviljon na kolonijal-ni razstavi v Parizu, ki je koncem julija pogorel. Pariška ko-lonijalna razstava je velikanska in nudi obiskovalcem sicer težko dostopne zanimivosti. Razstava je na prostoru, velikem kakor mesto Maribor.
Macdonald, angleški min. predsednik.
Nautilus, podmornica, ki je hotela pod vodo in pod večnim ledom priti na severni tečaj. Svojo pot je začela že meseca julija ter je po raznih nezgodah končno pred nekakimi 14 dnevi odplula proti severnemu tečaju.
Slika
Pariz, središče mednarodne politike. V ospredju znameniti Eiffelov stolp, na sliki zgoraj slavolok, ki ga je postavil že Napoleon in pod katerim je sedaj grob francoskega neznanega vojaka.
na levi:
Njuni Veličanstvi kralj Aleksander in kraljica Marija ob priliki proslav v Zagrebu. — Kralj Aleksander je 17. avgusta 1.1. praznoval 10 letnico svojega vladanja. Po vsej državi se je ta obletnica slovesno proslavila. Kralj Aleksander je bil rojen 17. decembra 1888 na Cetinju kot četrti sin tedanjega kneza Petra Karadžordževiča, Leta 1914. je postal regent.
Leta 1921. pa kralj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zeppelin, velikanska zračna ladja, ki je koncem julija hotela poleteti na severni tečaj,
pa se ji namera ni posrečila.
Staro zanimivo znamenje v Lokah pri Mozirju iz časov, ko je vladala kuga po Sloveniji.
Pastirska koča v Pusti. (Vse slike so posnete v bližini Hortobagija.)
Čikoi, gospodar Puste.
Madjarska Pusta. Vsak kraj ima svoje posebnosti. Ena največjih posebnosti na Madjarskem in morda sploh v Evropi je velika ravnica med vzhodnimi Karpati in reko Tiso. Tu so nedogledni travniki in pašniki in kamor oko pogleda ne vidi hiše ali vasi, ne gozdov in njiv, vse samo zelena trava. In se zgodi v poletni vročini, da se utrujenemu očesu, gledajočemu v brezmejne daljine, prikažejo naenkrat slike lepih vasi in zelenih gozdov, a je to le čuden privid (Fata morgana). Ali povsod se pasejo tisoči in tisoči ovc, svinj, rjavih kobil in žrebet in svetlo sivih goved z dolgimi, ostrimi rogovi, ki so značilni za madjarsko ravninsko govedo. Na vsako čredo konj pazi pastir na iskrem konju,
oblečen v pisano domačo obleko in slikovit je pogled na tega »či-koša«, kadar jezdi v galopu okoli svoje črede. Čikoši, to so konjski pastirji, so nekaki »fest fantje« po naših pojmih. Zanimivi so tudi pastirji goveda, guljaši (mogoče tudi odtod beseda za jed »golaž«), ki v vsakem letnem času hodijo s svojimi čredami, oblečeni po večini v težke in tople ovčje kožuhe; ti guljaši stanujejo v malih pastirskih kočah in so v Pusti od rane pomladi do pozne jeseni.