FR. PALNAK
Slike iz živalstva. js^> <t
IZ ŽIVALSTVA V AVSTRALIJI.
II.
fravtalko dcibre vamške ¦svojini lniladioein sio tudj samice. kJju-natesia ježka in kiljiuinaša.  Saj pa so fcuda ti vainuištva jokio  po-fcretai, zalkaj te živali ne skoite žiivih živali, pač pa iežeio jajca. Ker   se to ine zgodi nifcdair ipri >n'ot>eini žiirviailii mmogiošteviineffa in raznavrstneigja ireda sesalcev, so učeingakii siptah dioilgio časa dvo rnili, 'kaim tnaj uvrste te (priečodne žlivali: aii res rraed sesailce, ali iroed ptioe, ali pa :naj jih smatr^ago za svoj posetbetn red. No, pa-znejša razfokavainja so pokazaJa. dia so Mjiun-atii jažki kafcor t«di Tiijihavi sorotdnki kiljuiniašii vemdairie še sesalci iin krmijio kakor ti srvncie nnla-diče v prvem čaisu s snoivSo, tai je podobma mdefcu. Druguče ipa se pcnibilliižu-jejo ti avisitralski čveteromožcii po sviojelm notiranjem teJesnetn ustrojai de-lomia tuidli golaizTiii in ptičem;   venidar so ta zniaimeitija zamimiiva   bollg za učanoaike, nam pa zaidostuje, če s.i o&dedamo obe žiivialii, kafcršnii vidiitno na zunaij ta pri inijiuneim ži;viljen>ju.
Ce išoemio Mjuinatega ježka, ga ne najdemo Jaiiko. Potakajo se po ffostih praigioizidih, močvMinatiih in ineprtetopnih, le po divjih, raztirganih skaitaajtih torajih lin <kar hitno jo potegnejo še gildbljie v ¦nepristopn-e krage. če se je naseiMl v toHžirai aiiiihovih bKajlišč olovek.
Tukaj se skriva čez dam ita čudffiai žiivial. Le oa gilaivi so ii proste ioci ,in ušasa, drugaoe T>a je pdkrita z ^liadikimi bodicarroi, m nafliveakrait zaikiriuejo te, dofee dio šest ceintimetrov, sploh vso dilaiko po trupk. Bodiice so tro-barvine: too ipridego '\z baže, so rumeinkaste, v sredi arainžee, proiti konou pa črrae. Mešago se z dlakio tudii po nosah in kratkem irepiu, taiko da je ta štirideset om diafea žvvail v^sa bodičasta; kar ji je pa tudi treba, ker iniiina nobenega dinugega onožjia. Samec imia siicer na zaidinjih nrogah še astroffo kakar p-et&Mn, pa te ne upora/blja proti isofvražniiku. Edina obramiba živali je, da se zvije v Mopitoo kakior raaš jež ter našopiri bodioe, kli z <njimi laliko raini prav občutljivo. Če si je izk^opai kljuinati jiežek v zermlji liulknjo, se po stavi v brain tako, dia se upre z toadlicanii n>b steine, s kriepkinii toreinplji na »ogah pa &e drži tal, balikor le more. Tedaj -nii viideti iod žiivialli mičeisar dru-geg®. kakor kopioo razmršenega bodiioevja.
KUunatli ježki mso ravno redki prebivalci nekatetnih avstrallskih i]x;-krajin, a vendar je minoiffo inaisdjeocev, iki še iniso vididli iinlkdair te živaili, četudii pozinaglo dragaoe vsaifeo v svoiii okolici. To pa mafirveč ziato, ker po-dmevi ježek iiiajveč počiva v goščii, kjer ga skiniva tudi njegiova barva in obleka. V navariraosti ima v hiipu izkoipamo jamo, "ki se v nj©i raečeperi.
Zvečer pa ^se tspravlja kljiUiiati ježek ma pot iin na lov. V niočv;ir.natiii kraSjih, kjer iprebrvajo, ijim je miza bogato pOKinnj-eina. Potoo je tiamlkaj ar-
211
vov iri žužikw, kii jih spudi ježeik s svojkn 'O&piloeran, riičasto podaljšajiMim covastim ¦goboem iz injihovih sfcrivailišč med kainenfein in mahasito skorio. Naiibolii pa se nnasti z .miralviljaiiiiii, ki jili diobiva aa isti načiin kafcor faine-niSki mraviljiinčar, da patisme svoj dofei jeziik v niTavijišče, kjer se v liipu zginnejo nanj razdnižeme živalce; čim več fili je na speziku, tein rajši s?a ježek hitro potegine Tiazad v »oibec. Da bi ga raizkačene mravlje pri tem posk apiikale po životii, ®e ¦iniu nd 'treba bati, ker liinia dioivoilj trdo fcožo. Svoffo hirajno si lišče najboJj z razvitim votaTi, na nevarnosti ga ¦opozarja d^obro uho, ki ga venoiner odipira im zapira; najmanj ]>a se more zanatšati na malo, topo ofeo. Če se oifflaša kidaj s kaksnim gilasoaTi, nj znanv.
Pri na!s v Evropi klifunate^a ježfca ni izlepa vlideti, in še nj doiffo od tedai, ko so ^a prinesli sploii \wvvga v Evroipo v živalskd wt v Berlin^u.
Pavediali tsmo že, da leže ježkiova sanmca jagca, ;in sicer vedno le j>o oiiio, ikii pa >ni v itndi apnemasti lui>in?i 'kaikioa- ptičiie, aunpak je poddbiio s svc-jo ipergiaiTnemasto 'kožo jajcein sj«laz:ni. Ialežeiiio 'jajce si potasne samica v kažnato virečioo, ki jo ima pod trebuhom, in tukaj se izvali iiidsonariož-nati in grii mladliček ter ostane v vreoici tiAiko časa, da ne doibi prvih bodiic in ne zraste 8 — 9 oni. Potem pa še živi Zitmaj v niaHli podzemelj-sikih vottaah, ksi jili ¦prBSikirbe nntediiin starke, katere tudi oibisfeujeoo še na-dailje svioje inladičke in jih knniao, dafcler si nebiogilijieinici ne morcjo saini iskatii hrane. Kaliko oasa tiraja vaiitev in ikoliiko časia preteče do tedaj, ko zapusti mladič iniaterino vireaioo, ni zaiaiiio, sodiimio pa, da trpi vse sJcii-pai kaksih 'deset tednov.
Pri tein, too je znaniLh kiiunatiih ježkov le »neikai ž-iivali, siceir le malo raaličniih po barvi lin velikosti, živi kljunaš sain na v&em svetu, in še ta ne rsitn po vsej Avistraliji. Najti ga je le db reikah, ke,r je taikio vodna živai ka-kor naša \ridra. iki ji je po postavi tudi nnalo podioben: ista okrogitata gla-va, isto zavaljemo in z-Ietknijeinio trupio, dalgio do šeistdeset cm, iisti krepki, veslasti rep, ski eanti odpade še«tina vt&e dalžine. Pa ikdor bi mdsijil, da je iz&imMa pod ^viado vidra, od katere je videl le zadnji kanec rjavega ttrupla kljunaša. ki se je .potopil, bi kar kmalu spoanal, kako se 'je amotil, kakor hitro pakaže žlivad iz vode 'svoio giasvo. Zakaj ta se končuje v ikjldnn, praviv ražani, račji klijuai, ki maim pove, da nosi živail po vsej priavici svi^e ime.
Vsa ta žival io intjemo živlimm je taiko čiKkio, da je potoival neki an-jfleški učenffak posebe zato v Avstralijo, da je six*z!nal ikljniiaša. Ta nw>ž ga ije 'apiisail pnvi, in pozineiie smo le še tmailo zvedieli o tej žirvali. VedKtar pa vemo za našo potrebo o čudmein svatu davicrfij.