Fottnlna plačana ▼ golo t ini
Leto LXXIL, št. 70 a
LJubljana,
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a D Id 2, do 100 vrst a Din 2 50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UFBA VNI8TVO LJUBLJANA, KnafIJeva aHem otev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. »-«4. 31-20 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Vojna v Španiji še ni končana:
Neuspela pogajanja
ed Madridom in Burgosom
General Franco zahteva brezpogojno predajo republikanske Španije in je kot odgovor na madridske ponudbe pričel veliko ofenzivo v južni
MADRID, 27. marca. i. Porte del Rio-ni, tajnik sveta za narodno obrambo v Madridu, je včeraj po radiu naslovil na burgoško vlado naslednje zahteve madridske vlade:
1. Popolna teritorialna neodvisnost Španije.
2. Z vojaki, ki so se borili na fronti, naj se lepo postopa.
3. Osebam, ki jih burgoška vlada smatra za krivce, naj sodi redno sodišče.
4. Spoštovanje svobode posesti in interesov vojaških osebnosti in javnih uradnikov.
5. Določitev 25 dnevnega roka, da bo mogoče nekaterim ljudem odpotovati.
6. Italijanske in maroške čete naj se umaknejo iz Španije.
Tajnik je nato poročal o poteku dosedanjih pogajanj, ki so se končala brez uspeha zaradi nenadne nerazumljive spremembe stališča vlade v Burgosu. Pogajanja so se vodila že od Četrtka preteklega tedna in so potekala ves čas ugodno, potem pa so nacionalisti zahtevali, naj Madrid do sobote preda najprej vse svoje letalstvo kot simbol predaje. Obrambni odbor je pristal na predajo do ponedeljka, če bi prišlo v vseh točkah do sporazuma, kar pa se ni zgodilo.
Francov ultimat
PARIZ, 27. marca. w. Iz španskih nacionalističnih krogov poročajo, da so se pogajanja med svetom za narodno obram-
bo in generalom Francom o predaji Madrida končala brez rezultata. Obrambni svet je namreč izjavil, da ne more prepričati komunistov in anarhistov o potrebi kapitulacije. General Franco je nato poslal republikancem naslednji ultimat:
Zmago nacionalnih čet v Kataloniji je i priznal ves svet, celo rdeči voditelji so bili j prisiljeni priznati premoč nacionalističnih 1 čet. Vojna je za republikance izgubljena in predaja njihovih postojank je potrebna Nacionalna Španija vztraja pri svojih ponudbah, v katerih velikodušno odpušča svojim sovražnikom. Pripadnost k stranki in borba na fronti še ni zločin. Pred redno sodišče bodo prišli samo oni, ki so kaj zakrivili in prav tako oni, ki so za nadaljevanje vojne, ker to ne pomeni drugega kakor nesmiselno prelivanje krvi. Ce republikanska Španija ne bo kapitulirala, bomo pričeli velepotezno ofenzivo in je zato vsak odpor zaman. Pozivam prebivalstvo, da se ne upira, temveč se vda.
RIM, 27. marca. AA. Agencija Štefani objavlja naslednjo brzojavko iz Burgosa: Pogajanja za predajo Madrida so se razbila zaradi nepopustljivega pogoja generala Franca o brezpogojni predaji. Besedo imajo topovi, ki morejo edino odločiti zmago v Španiji. Zmaga generala Franca je izven vsakega dvoma. Bodočnost nacionalne Španije zahteva notranjo jasnost brez sočutja za mednarodne intrige velikih držav.
Madridski zastopniki v Burgosu
BURGOS, 27. marca. AA. (Havas). Včeraj ob 13. se je navzlic močni burji in snegu spustilo na burgoškem letališču zeleno dvomotorno letalo z rdečim kljunom.
Iz letala, za katero trdijo, da je prispelo iz Madrida, so stopili štirje potniki, ki so baje zastopniki sveta za narodno obrambo, in ki so se prišli pogajat v Burgos. Z letališča so bili potniki takoj odvedeni v neko poslopje na civilnem letališču, kamor sta v kratkem prispela šef španske obveščevalne službe Gonzalo ter šef javne varnosti polkovnik Undrija. Republikanski emisarji so prinesli odgovor na pogoje, ki so jih postavili nacionalisti za predajo prestolnice. Ker so uradni krogi zelo rezervirani, ni mogoče zvedeti, ali republikanci sprejemajo nostavljene pogoje. Letalo z republikanskimi emisarji je ob 17.50 odletelo iz Burgosa.
Francova ofenziva v Andaluziji
Madrid, 27. marca, i. Včeraj jo za-čel general Franco veliko ofenzivo na andaluzijskem bojišču. Po zadrnjih poročilih Framco-ve dete naglo napredujejo. Prebile so sovražne postojanke in prodire ok^og 40 km daleč. Zasedle so 12 vasL Francovim četam se je vdalo več bataljonov repub1 "kancev. Baje so že prvi dan nove ofenzive uiele 10.000 republikancev. Zaplenile so tudi mnogo orožja in voina materiala. Včeraj *o letala bombr.Tdi:ala vojaške objekte v Ali-cnnru in povzročila ob elitno škodo.
Sevilla, 27. marca. AA. Včeraj se je na andaluzijskem bojišču prpče!a velika nacionalistična ofenziva. Francove octe napredujejo zelo na^lo. Več konjeniških po likov je zasedlo slabo branjone republiikaai.ske postojanke ter preganjajo sovažni'ka, ki beži. Francove čete so bile s-noči 35 km oddaljene od mesta Jacn, ki so ga republikanci utrdili V borbah je bilo ujetih nad tisoč re-
publikancev. Več republikanskih čet je izobesilo bele zastave.
Ozemlje, ki so ga zasedle Francove čete v teku včerajšnjega dneva, presega 700 kvadratnih kilometrov. Zasedle so rudu Pozo-blanco. ki je 40 km južno od Almadena-in še 40 manjših krajev. Borb udeležujejo s posebno velikim uspehom motorizirani oddelki.
Burgos, 27. marca. AA. Nacionalistična ofenziva se nadaljuje z veliko nagl;co ter so nacionalisti zavzeli precejšnje ozemlje. Francove čete se približujejo reki Gvada1!-mes. Republikanci ne nudijo skoraj nobenega odpora. Prebivalstvo sprejema nacionalistične čete povsod z največjim navdušenjem.
Zboljšanje preskrbe Madrida
MADRID, 27. marca AA. (Havas). Preskrba prestolnice z življenjskimi potrebščinami se je v zadnjem času znatno zbolj-šala. Posebno so se začele dovažati velike količine mleka, župan je napovedal, da bo angleški pomožni odbor poslaJ v prestolnico velike količine življenjskih potrebščin.
Republikansko brodovje še vedno v Bizerti
BIZERTA, 27. marca. AA. Republikanska m-o:nai'ica je še vedno v Bizerti. Mornarji so v koncentracijskem taborišču v Ma. gnasiju. V kratkem se pričakuje prihod nacionalistične komisije, ki bo pregledala brodovje * ter ukrenila vse potrebno za njegov prevzem.
Rumunija se bo branila, če bo napadena
Izjava min. predsednika Calinesca francoskemu novinarju
PARIZ, 27. marca. d. Diplomatskega urednika lista »Pariš Soir« Julesa Sauer-weina je včeraj sprejel v avdienci nimun-ski kralj Karol, takoj po tej avdienci pa mu je predsednik rum unske vlade Cali-nescu izjavil:
Radi bi vedeli, kaj se je dogodilo, in vam bom povedal.    Rumunija je v miru nadaljevala delo obnove in reorganizacije v znaku novega režima. Pripetilo se je nenadoma,   da  so okoli  nas mobilizirali čete v  mnogo  večjem številu,  kakor bi zahtevali priznani cilji. Mi smo morali takoj misliti na varnost naših mej. Obstoji dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvoma. Ce bo Rumunija napadena, se bo branila, pa naj jo napade kdorkoli. Čuvala bodo do skrajne mere svojih sil celotnost svojega ozemlja. Rumunija se bo borila ne glede na končni izid vojne. Mi moramo iziti  iz zgodovine kot  ljudje, dostojni odgovornosti, ki jo je usoda naložila našemu pokolenju. Pozvali srno pod orožje nekoliko letni-
kov rezervistov, da bi ojačili naše zaščitne čete. Poudariti moram patriotsko navdušenje ljudi, ki so se odzvali našemu pozivu. Obveznikov se je prijavilo trikrat več, kakor jih je bilo vpoklicanih. Tudi to dokazuje razpoloženje in discipliniranost v državi. Ob tej priliki smo se mogli prepričati, kakšna so čustva in kakšna je prava sila našega naroda.
Kar se tiče gospodarskega sporazuma, ki je bil sklenjen z Nemčijo, moram poudariti, da nima nobene zveze s poslednjimi mednarodnimi dogodki. Pogajanja so se pričela že meseca februarja. Po raznih teritorialnih spremembah v srednji Evropi, je nastala potreba, da se konvencija iz 1. 1935 prilagodi novemu položaju. Sedanji sporazum je obdržal pravni okvir in tehnične pogoje stare konvencije. Izmenjava blaga se bo izvrševala v skladu z obstoječimi rumunskimi zahtevami, ne da bi se izpremenile trgovinske zveze, ki jih ima Rumunija z ostalimi državami.
Odmev Mussolinljevih izjav
Francija bi rada vedela za podrobnosti italijanskih zahtev
Gospodarski dogovor med Nemčijo in Slovaško
Carinska in denarna unija za sedaj še ne bo uvedena
BERLIN, 27. marca.   (DNB):   Med obiskom slovaškega ministra za zunanje zadeve Ehrrčanskega in ministra Tuke v Berlinu so razpravljali tudi o gospodarskih iin finančnih vprai&njih. Carinska in denuma unija med Nemčijo in Slovaško se za sedaj ne bo izvedla, pač pa bo Nemčija pomagala Slovaški razvijati gospodarstvo tn denarni sistem. Med obema državama je podpisan sporazum o plačilnem   prometu. Nemška vlada je obljubila, da bo dala čim več ugod-Ttosti za uvoz slovaškega blaga. Do novega sporazuma   bo Nemčija   dovoli'a   uvoz v ^vitru, ki ga želi slovaška vlada. Dosežen j« bil tudi sporazum o plačilnem prometu Slovaško vn če-kcmioravski<m protektoratom. Da bi se olajšala prilagoditev novemu položaju, bo vliadial svoboden carinski sistem med češkomoravskim protektoratom m Slovaško na. eni ter sudetskimi kraji na <*rugi strani
Gospodarski položaj e?ši*e in Slovaške
PRAGA, 27. marca. (Reuter): Predsednik upravnega odbora Zivnoatenskt banke je izjavil na zborovanju delničarjev, da gospodarski položaj na Češkem in Moravskom ne daje povoda za pesimizam, ker bo Nemčija odkupila velik del industrijskih proizvodov Češke in Moravske.
Popis židovskega imetja na češkem
PRAGA, 27. marca. AA. Na predlog gospodarskega od bo: a namerava vodstvo stranke narodnega edinstva predlagati vladi, da bo 15. aprila izvršil popis imovine, ki pripada Zidom. Lastniki židovskega premoženja bodo dolžni izvrševati svoje posle pravilno in pošteno. Vlada naj dobi na osnovi gornjega predloga pravico nadzorstva nad židovskimi podjetji, ki ne bi hotela izvršiti popisa. Židom bo prepovedano prepisovati imovino na druge osebe. Kot Zid je se bodo smatrale osebe, ki imajo za prednika do tretjega kolena Žida.
Hudsonova misija v Moskvi končana
MOSKVA, 27. marca. AA. Pogajanja med angleškim državnim tajnikom za prekomorsko trgovino Hudsonom in komisarjem za trgovino Nikolajem so Te v soboto nadaljevala in so bila včeraj končana. Opoldne je priredil Litvinov angleškim delegatom banket. O pogajanjih bo danes izdan uraden komunike. Hudson bo od po to- j val danes v Helsinke ■
BERLIN, 27. marca. i. Včerajšnji govor Benita Mussolinija je v Parizu in Londonu in vsem inozemstvu napravil globok vtis. V londonskih političnih krogih sodijo, da je možnost za francosko-italijan-ska pogajanja še odprta. Napetost političnega položaja v Evropi, ki je pretekli teden dosegla svoj višek, je popustila. Izjavo Mussolinija, da si Italija želi za dolgo dobo mir, smatrajo tu za glavno točko njegovega govora. V političnih krogih v Parizu so sprejeli Mussolinijev govor z rezervi-ranostjo. Današnji londonski listi ugotavljajo, da je Mussolini prvič javno izjavil, da ima zahteve glede Sueza, Džibutija in Tunisa.
Berlin. 27. marca. AA. fDNB). Nem-ki listi naglasa jo v komentarjih velik pomen Mussolinijev i h izjav. »Volk'iichcr Beobach-terec piše, da je tirik zapadn:ih demokraciij v zadnjem času trd M. da so najnovejši dogodki v Evropi omajali os Berlin—Rkn. Po jasnih besedah nemškega kance 'ar ja v brzojavki, ki jo je pcctail Mu"s-coHniju in po Gd-r.inigovih izjavah smo čuli včeraj besede Mutsisoli'nija. ki jih je naslovil na borce fašističnih organizacij. To so ja-sni odgovori na vse trditve demokratk i h špekulantov. Mu&43oLini je dejal: SmeT naše politike je določana. Istočasno je Mussolini to smer rudi naznačiL Z odločnimi besedami je naglasi! da oni, ki brani pravico, želi mir, da pa se ne boji vojne. Dean okra taki svet zdaj ve, kaj Mussolini misli in se laJiko po tem ravna. List »Montag« piše, da je Mussolimi ponovno dokazal svetu, da os Rim—Berlin ne pomeni navadne zveze, temveč pravo skupnost dveh revolucij, ki korakata po isti poti. Totalitarne dVzave ne odražajo niti Anglije, niti Francije, toda vsakdo, ki bo zaradi lastnih interesov ustvarjal kak »pakt proti napadalcem«, dela kot država, ki pripravlja »neizzvan napad«.
PARIZ, 27. marca. w. Vsi današnji francoski jutranjiki objavljajo obširne komentarje k včerajšnjemu govoru Benita Mussolinija in podčrtavajo, da je znova načel vprašanje Tunisa, Džibutija in Sueza. »Pariš Soir« sodi, da je to nekak poziv za pogajanja. »L' Intransigeant« piše. da Mussolinijev govor ni bil tako vznemirljiv, kakor so pričakovali. Ni znano, kaj hoče Italija imeti. Če gre samo za pot po Sredozemskem orju, se lahko o tem, ko bodo točno začrtane meje, razpravlja. »Temps« pripominja, da je bil govor sprejet z velikim zanimanjem Mussolini je potrdi! svojo pripadnost k politiki osi Rim —Berlin. To ni nov faktor in je polna politična realnost, vsekakor pa je še pustil odprta vrata za pogajanja. Francija, ki Še nikomur ni odrekla svojega sodelovanja PH mednarodnih razgovorih, Je tudi to pot pripravljena ca razgovore, vsekakor pa je treba točno vedeti, kakšne zahteve postavna Italija. V MussolinUem govoiu v tem pogledu ni dovolj jasnosti. Vedeti je treba, kaj želi Italija.
PARIZ, 27. marca, AA. (Havas): Listi komentirajo obširno   Mussolinijev govor
glede italijanskih zahtev na Sredozemskem morju. »Petit Parisien« pravi, da nima Francija ničesar zahtevati od Italije, če pa se želi rimska vlada pogajati, potem lahko najde v palači Farnese pooblaščenega zastopnika Francije, ki bo vzel na znanje italijanske želje. Pravtako ima italijanska vlada v Parizu svojega poslanika, ki jo zastopa na Quaiu de Orsav. Italija trdovratno smatra, da je njen življenski prostor morje, ki pljuska ob obalah kontinentalne Francije, Korzike, severne Afrike in Sirije, toda Italija ne sme pozabiti, da je Sredozemsko morje za Francijo prav tako prostor, ki pomeni zanjo življenjske interese. »Journal« pravi med drugim, da se navzlic gotovim Mussolinijevim izjavam ne more za njegov «včeraišnji govor reči, da bi pomenil dolivanje olja v ogenj. Mi bi želeli samo to, da bi Mussolinijev govor vseboval iskrene želje za sporazum. »Jour« svetuje, naj se ne odstopi nobeno ozemlje Italiji, vendar pa naj se vodi račun o lokalnih italijanskih interesih, kjer je to glede na novi položaj mogoče. »Petit Journal« smatra, da so pogajanja mogoča, ako Italija, ki postavlja svoje zahteve, svoje želje točno formulira, pri tem pa ne sme zahtevati francoskega ozemlja. Italija mora dovoliti, da Francozi zasedejo Sejk Said, ki pripada Franciji.
Kitajski uspehi
ŠANGHAJ, 27. marca. d. Kitajci poročajo o novih uspehih svojih čet v bližini Hangcova. Posrečilo se jim je po dvodnevnih btjih presekati zveze japonskih ofenzivnih čet. Kitajci trdijo, da je njihovo topništvo porušilo most preko reke Čien_ tang in na ta način odrezalo tisoč japonskih vojakov od zaledja na drugi strani reke. Ta japonski cddelek so kitajske čete popolnoma uničile. Prav tako je kitajsko letalstvo izvršilo nenaden napad na japonske vojne ladje na ćientangu ter je potopilo dve ladji, več pa poškodovalo.
ŠANGHAJ. 27. marca d. Z japonske strani poročajo uradno, da so japonske čete vkorakale v Nančang, glavno mesto pokrajine kiangsi.
Japonsko-ruska pogajanja
Moskva, 27. marca. AA. Japonski veleposlanik Togo je obiskal komisarja za zunanje zadeve Litvinova ter se razgovarjal
z njim zaradi spora o ribolovu na Daljnem vzhodu. Pogajanja potekajo ugodno ter je v mnogih točkah prišlo že do načelnega sporazuma. Togo bo o tem poročal svoji vladi.
Koriti tKki prekop
ATENE, 27. marca. br. Zaradi dolgo, trajnega dežja je korintaki prekop zopet zasul zemeljski plaz. Potopili sta se dve ladji, ena grška in ena francoska. Plovba po prekopu je do nadaljnjega ustavljena.
PoJUJeni oGternit
Beseda poljskega generala
Preteklo nedeljo so z velikimi s\'ečano-stmi otvorili v Poznanju na Poljskem Dom maršala Pilsudskega. Na svečanost je bil povabljen  tudi vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Ridz-Smigli, ki je na to povabilo poslal v Poznanj svojega zastopnika  armijskega  generala   Berbeckega. Bcr-beeki je znan kot eden najuglednejših, pa tudi  najsposobnejših  prJjskih generalov. /v o je bil dom otvor j en, je imel general Berbecki go\mor, ki je napravil na \ se pri-fotne najgloblji viis. T' s\*ojem govoru je s posebnim poudarkom izja\*il: »Saročeno mi je, naj vam povem, da prihajajo težki časi, ki zahtevajo enotno*'  vsega naroda radi državne obrambe. Mi Poljaki se moramo spomniti besed našega pesnika, ki je rekel: »1'saka hiša bo naša trdnjava.« Te besede imajo danes poseben pomen. Vsaka hiša in vsaka koliba mora v primeru potrebe postati poljski Alcazar. Današnja situacija zahteva vojaško pripravljenost ne samo vseh moških, marveč tudi žensk in mladine. Vrhovni komandant računa v teh težkih časih na pripravljenost in požrtvovalnost i'sega prebivalstva Poljske republike.«- — I' nedeljo in ponedeljek so imele v VarŠmn  konference  štiri največje poljske opozicionalne stranke: kmetska stranka, katoliška dela\*ska stranka, nacionalno demokratska stranka in socialno-demokrat-ska stranka. Sprejele so enako se glavečo resolucijo, v kateri pozivajo državnega po-gla\'arja — prezidenta Moscickega. naj glede na težko mednarodno situacijo pokliče na krmilo vlado narodne enote in uvede v politično življenje široke narodne mase, ki so bile do sedaj nasproti vladinemu taboru v opoziciji, da bi se tako razširila odgovornost za varnost Poljske.«
ZnaV se mora l
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« piše: »V budžetski debati v narodni skupščini je go\*oril tudi poslanec Nedeljko Savičt ki je obenem tudi predsednik »Saveza trgovačkih udružen j«, in je iznesel ta-le zanimiv slučaj: »V Skopi ju so se pred leti trgovci naveličali načina, kako se vrši razrez ttošarine in so se obrnili na davčno oblast s prošnjo, da bi jim kontingentiraJa davke in poi'edala trgovski organizaciji, koliko se od trgovcev v Skopi ju zahteva, da plačajo davkov. Trgovci bi nato dotični kontingent pravično porazdelili na posameznike po njihovi da\'čni moči, na kar bi to kontingentirano vsoto plačali drža%n. Finančni direktor je prošnji ustregel in dovolil, da so skopski trgovci med sabo izvršili razrez davkov in jih plačali. Tako je bilo vse v redu in ni bilo nobenih pritožb ne od strani trgo\-cev, ne od strani davčne oblasti. Pri tem pa se je ugotovila ta-le stvar: Neka tvrdka, ki se je doselila iz Soluna in delala velike in dobičkanosne kupčije, je plačala davka okrog 250.000 din. Pa ji ni bilo težko to plačati. Prav nič se ni pritoževala in bila je zadovoljna. Pa je prišel k tej tvrdki odvetnik in ji rekel: »Kaj, ti plačaš da\>ka 250.000 din, zakaj ne spremeniš svojega podjetja v delniško družbo pa bos pieči manj davka«. In lastnik 'tvrd-ke je postulat ta nasrvet in spremenil tvrd-ko v delniško družbo. Drugo leto pa je ista firma plačala davka piši in beri —■ 2000 din! S to transakcijo si je prihranita — celih 248.000 din!«
Eden za izvenstran-karsko vlado v Angliji
LONDON, 27. marca. AA. (Reuter) Pojavile so se vesti, da je prišlo med člani
vlade do nesporazuma in da obstoji možnost, da bo Chamberlain podal ostavko. Reuter je v diplomatski urednik poroča, da te vesti nimajo nobene podlage in da Izvirajo morda odtod, ker je sedaj v AnglijL na dnevnem redu vprašanje uvedbe obvea-ne vojaške službe in ker obstojajo glede tega v vladi bržkone razna naziranja. Ministrski svet bo o tem razpravljal na svojih prihodnjih sejah.
Bivši angleški zunanji minister Eden je imel snoči v Gimsbvju govor, v katerem je izjavil, da je neobhodno potrebno, da se čim prej sestavi izvenstrankarska vlada, katere naloga bi bila pospešiti vojaške priprave Anprlije ter zavzeti v zunanji politiki energično stališče.
Japsnska bo vrnila Karslinsko otočje?
LONDON, 27, marca. d. »News Chroni-' ele« poroča, da je japonska vlada ponudila Nemčiji vrnitev Karolinškega otočja na Tihem oceanu, da bi »pokazala dobro voljo in podala drugim silam primer za vrnitev bivših nemških kolonij«. Ta ponudba je bila izvršena s pridržkom, da s« otočje vrne Japonski, čim bi Nemčija ponovno pridobila svojo kolonijsko posest od Velike Britanije in Francije.
Sorzna poročila.
Čarih, 27. marca. Beograd 10.—, Parts 11.77, London 21.81, New York 444.60, Bruselj 74.80, Milan, 23.40, Amsterdam 235.85,
Berlin 178.37, Praga--, Varšava 83.50»
Bukarešta 3.37.
Strme 2
SLOVENSKI NAROD«« ponederjek. *7. marca lt».
Stev. 70
Upadanje rojstev in zaščita
materinstva
Zanimive ugotovitve Jugoslovanske unije za zaščito
otrok v Ljubljani
Ljubljana, 27. marca Zmanjšanje rodnosti v Sloveniji je posle diea mnogih činiteljev, a nedvomno ne naj manj go<5podarskihf saj jc upadanje Števila rojstev postalo očitno zla.- i med gospodarsko krizo. Napačno bi si razlagali zmanjšanje števila rojstev s tem. češ da tudi v Sloveniji prihajajo do izraza isti vplivi kakor v zahodnih državah; čim naprednejša država je, tem manjše je število rojstev in tem nižja je umrljivost. Takšne razlage so naivne. V resnici se Slovenija izmed vseh pokrajin v državi po svoji civilizacijski stopnji najbolj približuje zahodnim državam, kar pa še ni odločilno. Morda je odločilnejše. da je življenjski standard kljub precej visoki kulturni stopnji pri nas mnogo nižji kakor v naprednejših državah. Pozabiti pa ne smemo, da je umrljivost otrek pri nas izredno visoka, kar je posebno usodno, zaščita materinstva je zelo pomanjkljiva.
Ju gosi o venska unija za zaščito otrok v Ljubljani je proučila, kakšna je zaščita materinstva pri nas ter ugotovila, da noseče žene, porodnice in otročnice v veliki večini ne uživajo primerne socialne in ne zdravstvene z* ščite. Kako je naglo začelo nazadovati število rojstev v Sloveniji, nam kažeta številki: v pe tlet ju 1921 do 1925 je bilo v Sloveniji 164.944 rojstev, v petletju 1931 do 1935 pa samo 151.000. Rodnost se je po vojni v primeri s prejšnjimi Časi izredno zmanjšala. Sredi prejšnjega stoletja je znašala rodnost na Kranjskem povprečno 30 do 36 na 1000 prebivalcev, na štajerskem pa 30 do 31, medtem ko je v triletju 1933 do 1935 znašala le 24 na 1000 prebivalcev, to se pravi, da je bila 20% manjša. Po statistiki o gibanju prebivalstva v državi za 1. 1936 je znaša In rodnost v Sloveniji 23.45. v vardarski banovini Ra celo 39.43 na, 1000 prebivalcev. Najnižja za dravsko banovino je v dunavski baJnovini, kjer je znašala 26.23. v savski banovini, je znašala 28.33, v vseh drugih pa nad 30.
Glede na te ugotovitve opozarja Jugo. slovenska unija za zaščito otrok upravičeno na nujno potrebo izpopolnitve materinske zaščite pri nas. Letos je začela izdajati svoje glasilo, da bodo tako njene zahteve lažje prodrle v javnost. Pri nas sicer nekateri ob slovesnih prilikah raztrosijo mnogo lepih besed in doslej se jim je zde-
la primerna prilik govoriti o zaščiti materinstva le ob proslavah materinskega dne. Toda pri nas je aktualno vsak dan, da dobe matere čim prej zdravstveno posvetovalnico, da uvedemo smotreno socialno in zdravstveno nadzorstvo nad nosečimi ženami in ustanoviti bi bilo treba v ta namen tudi dom za noseče. To so ženske organizacije zahtevale že pred leti, a njihove zahteve nis:> našle odmeva.
Unija pa tudi opozarja, da je postala ljubljanska porodnišnica že zdavnaj pretesna ter da mora odklanjati mnoge porodnice. Najbolj so prizadete matere s podeželja, ker jih v porodnišnico ne sprejemajo do zadnjega, a v mestu ne morejo čakati na sprejem. Zato porodnišnica služi predvsem meščankam. Frekvenca ženske bolnice v Ljubljani se je po vojni od 1. 1920 povečala za okrog 245%.
Ni treba še dokazovati, da se pomanjkljivosti materinske zaščite pri nas kažejo v visokem številu umrljivosti otrok, pa tudi mater, v nekaterih državah nudijo materam in družinam širokopc'tezno socialno zaščito, da bi se število rojstev čim bolj povečalo, zdravstvena zaščita mater pa že dolgo ni nobeno vprašanje, med tem ko pri nas porodnišnica niti v glavnem ne more sprejeti mnogih porodnic. Zahteva po posvetovalnici za matere s priključenim domom za žene, ki čakajo na porod, je nedvomno upravičena, vendar je vprašanje, ali bo kdo pri nas pokazal za njo dovolj razumevanja, saj je znano, koliko akcij se lotevamo, a nazadnje vse lepo utihne ter životarimo dalje povsem vdani v razmere.
Naloge posvetovalnice za matere bi imele socialni značaj, ne le zdravstveni. S posredovanjem te ustanove bi porodnišnica lahko od bi rala porodnice, ki so iz zdravstvenih in socialnih razlogov najbolj potrebne sprejema v bolnico. Zdaj je nasprotno; revne matere rode v nezdravih, tesnih stanovanjih in brez zdravniške pomoči, medtem ko prihajajo v porodnišnico mnoge matere, ki bi lahko rodile doma.
Unija ugotavlja, da bi od posvetovalnice za matere imelo največje koristi mesto, zato se obrača na mestno občino ljubljansko, naj bi prevzela pobudo, da bi dobili s sodelovanjem oblasti in ustanov potrebno socialno zdravstveno ustanovo.
stven način, Skoda, da je prezgodaj odšel za Prelovcem, Adamičem in Hubadom. Pokojni je bil original in posrečen družabnik ter sijajen pevec, kakršnih je žal vedno manj med nami. Ohranimo dobremu in zvestemu tovarišu trajen svi tel spomin in naj mu bo lahka slov. žemljica, ki jo je tako vroče ljubil.
Občni zbor »Slavca«
Ljubljana, 27. marca V petek 24. t m. se je vršil 56. letni občni zbor pevskega društva »Slavec« v društvenih prostorih hotela »Metropol-Miklič« Po ugotovitvi sklepčnosti je predsednik Roš Boris slavil spomin pokojnega kralja Aleksandra kot največjega dobrotnika, ki je društvu ob njegovi 501etnici poklonil krasen prapor. Vsi navzoči so s trikratnim vzklikom »slava« počastili spomin svojega pokrovitelja-velikana. Predsednik je izrekel globoko zahvalo tudi mlademu kralju Petru TI^ ki je društvu poklonil za njegov prapor krasen trak.
Nato je orisal delovanje društva v preteklem letu, ter v kratkem podal zgodovino »Slavca«, ki je najstarejše slovensko pevsko društvo. Iz njega sta izšla pevca velikega slovesa: Slezak in naš Franci. Ob razvoju nase opere so bili zborovi člani skoro izključno »Slavčevic pevci, s svojimi nastopi pa je Slavec mnogo doprinesel k
žhinocactravnDd Na praznik se je vršil v Celju zelo dobro obiskan redni letni občni zbor JVU, dravske sekcije. Podpredsednik dr. žibert je poročal o delu sekcije v poslovnem letu 1938-39, nakar so sledila poročila ostalih fimkcaonarjev. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta in je bila odboru enoduano dana razresenica.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tovariš dr. Simon zibert, za odbornike pa Riegler Vekoslav, Zupančič Lojze, dr. Koren Janko, dr. Malenšek Slavko, Kulterer Filip in dr. Kolendo, namestnika pa dr. Kovač Franjo in Baša Ignac. Sledila je živahna diskusija o novem pravilniku za pregled klavne živine in mesa ter živil animalnega izvora in novem pravilniku o kontroli veterinarskih cepil.
Temu je sledilo predvajanje zanimivega zvočnega filma o jalovosti pri konju in govedu, ki je nazorno pokazal moderne metode ugotavljanja in zdravljenja te bolezni, ki naši živinoreji doprinaša veliko škodo.
Pri slučajnostih so se številni govorniki pritoževali nad načinom uradovanja pristojnih nadrejenih oblasti in prosili novi upravni odbor, da ukrene v tem pogledu vse potrebno. V dravski baoovini imamo že nad pol leta slinavko in parkljevko, ki se ponovno zanaša iz južnih krajev in bt se gotovo razširili po vsej banovini, da ni tolike vestnosti in požrtvovalnosti naših veterinarjev, ki jih najdeš povsod in ob
Volitve v Pokojninski zavod
Ljubljana. 27. marca Po volilni komisiji Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani za volitve delegatov občnega zbora potrjene kandidatne liste so objavljene v uradnih listih dravske in primorske banovine, ter v Službenih No-vtnah.
Za volilno okrožje Slovenije je potrjena le po ena kompromisna kandidatna lista iz skupine nameščencev in službodajalcev in sicer:
1) kandidatna lista »Združena Usta zasebnih nameščencev« in
2) kandidatna lista * Združenih delodajalcev«, in se zato volitve ne bodo vršile, temveč bo volilna komisija proglasila dne 4. aprila 1.1. vse kandidate za izvoljene.
Za volilno okrožje Dalmacije je skupina službodajalcev vložila le eno kompromisno kandidatno listo, ki je odobrena po volilni komisiji.
Iz skupine nameščencev pa sta vloženi dve kandidatni listi in sicer:
1) kandidatna lista hrvatskih namještenika in
2) kandidatna lista Botič S. P. N. in pomorci.
Obe listi sta po volilni kornisiji potrjeni, glasovnice so že odposlane in se bodo samo za te dve listi vršile dne 4. aprila 1939 volitve.
Po Sloveniji še vedno krožijo agitacijski letaki, ki pa so brezpredmetni, ker se volitve v Sloveniji ne bodo vršile.
Iz €sl!a
—c Predavanje o naši vojni mornarici bosta priredili Jadrmska >traža in Ljudsko vseučilišče drevi ob osmih v risalnici meščanske šo'e. Predaval bo referent podmladka Jadranske straže pri banski upravi g. Viktor Pirnat. ki bo tudi predvajal skiop-tične slike. Vstopnine ni. Udeležite se predavanja v čim večjem številu!
—c Šahovski turnir. Redni mesečni šahovski prvenstveni brzoturnir Celjskega šahovskega kluba bo v sredo 29. t. m. s pričet-kom cfo 20. v klubskih prostorih v hotelu »Evropa«.
—c Celjski orožniki so i/.gnaii 17 ciganov iz celjske okolice v slove njegraški srez. V petek so orožniki aretirali Marijo R. Iz Ar-jc vasi pri Petrovčah zaradi odprave telesnega plodu in jo izročili okrožnemu sodišču.
—c V celjski bolnici je umrla 59-letna občinska reva Frančiška Kosova iz Konjic.
—c Usoden padec s stola. Na Gomilskem je padla 49-letna posestnica Marija Slandro-va doma tako nesrečno s stola, da si je zlomila levo nogo nad kolenom. Ponesrečen ko so prepeljali v celjsko botoiico.
—c Prodaja oljčnih vejic. Drž. kraievna zaščita dece in mladine v Celju bo na cvetni teden od četrtka dalje prodajala oljčne vejice na stojnici na Glavnem trgu. čisti dobiček te akcije je namenjen naši revni deci. Zato naj prijatelji nase uboge mladine pridno sežejo po oljčnih vejicah in tako pomore jo odboru zaščite, da bo mogel poz umi obdariti čim več otrok z obleko in obutvijo.
—c Požar je uničil hišo. Na praznik 25. t. m. okrog 20. se je vnela hiša posestnika Radajaa v hribovski vaai Podgori nad Galicijo pri Celju. Na kraj požara so se ta-
narodni zavesti Slovencev v težkih časih robstva. Po njegovi iniciativi so se začela ustanavljati tudi podeželska pevska društva. Nadalje se je zahvalil vsem pevcem za njihovo delo v preteklem letu ter jih bodril k vztrajnosti, da bo tako Slavec dosegel zopet mesto, ki mu kot najstarejšemu pevskemu društvu gre. Blagajniško in tajniško poročilo je podal tajnik Zaje. Iz tega poročila je razvidno, da se društvene finance razveseljivo popravljajo. Venturmi, pevovodja Slavca je zagotavljal članstvo, da bo doprinesel vse, da bo društvo moglo že letos nastopiti, kar mu v preteklem letu ni bilo mogoče. Predsednik Roš je ponovno naglasil potrebo po primernem društvenem lokalu. Merodajni činitelji bi za to Slavčevo potrebo morali imeti več razumevanja.
Pri volitvah je bila predložena le ena lista, ki se le malo razlikuje od lanske. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Roš Boris, ki ima največ zaslug, da društvo še obstoja. Ves prosti čas in vse svoje sile doprinaša v dobrobit društva. Za svoje 25-letno društveno delovanje je bil odlikovan po pevski zvezi z zlato kolajno on in društveni podpredsednik Berginc Mirko, več drugih članov pa s srebrnimi in zlatimi kolajnami. Revizor Skrinjar je ugotovil redno poslovanje ter predlagal odboru ra: resnico, ki je bila soglasno sprejeta. S tem ie bil občni zbor končan.
vsakem vremenu. Opaža pa se, da jih ravno nadrejena oblast pri tej borbi ovira bodisi dejansko bodisi po 7 % ] ukrepih "V •-•>••- 'a_a L. a* . Kjub vsej restnosti in marljivosti živ i nozd ravnikov pa ti vse do sedaj niso prejeli plačanega potnega računa, kar jim onemogoča izpolnjevanje stanovske dolžnosti. So pa celo veterinarji, ki niso dobili izplačanih računov niti iz leta 1937.
Javnosti je znan drastičen primer, ki se je dogodil nedavno v okolici Litije. Uprava nekega državnega zavoda je hišnemu živinozdravniku prepovedala vsako pomoč pri oboleli živini pri živinorejcih v okolici, ki nimajo na razpolago nobenega veterinarja. To prepoved je uprava razglasila potom občine na tam običajen način z bobnom z motivacijo, da se v zavod ne bi zanesla slinavka in parkljevka. Pred dnevi se je dogodil v tamkajšnji okolici primer, da je nekemu kmetu naglo obolel konj in padel ra cesti. Ves prestrašen se je kmet zatekel k dotičnemu veterinarju, ki pa ni mogel zaradi prepovedi uprave pomagati kmetu, da bi mu rešil konja. Konj je kmalu poginil in je seveda ubogi kmet utrpel veliko škodo. To pa ni samo en primer, žrvnnorejci dotičnoga okoliša bi mogli povedati mnogo takih primeiov. Zaradi te zadeve so se kmetje obrnili na pristojno oblast, od katere pa do danes niso prejeli nobenega odgovora. Prosimo pristojne oblasti, da take kričeče nedostatke takoj odpravijo.
koj odpeljali gasilci iz Oeija m z Lopate. Ko so prispeli do vznožja hriba, so morali izstopiti iz avtomobilov in krenili tri četrt ure peš v Podgoro. Stopili so takoj v akcijo, ki jo je pa oviralo pomanjkanje vode. PoarečUo se jim je rešit kozolec in svinjak, d očim jo stanovanjska hiša pogorela do tal. Domačini so resili živino rz hleva, iz hiše pa ni bilo mogoče rešiti skoraj ničesar. Pri ga-šenju se je posestnik Radajs močno opekel po obrazu. Ogenj je nastal oči vid no zaradi rx>'kodovane5*u dimnika. Domači ki so bili že legli, 60 se v zadnjem trenutku redili iz gorečega poslopja.
—c Atletiki : SK Amater 4 : 1 (3 : 0). Na igrišču pri »Skalni kleti« je biLa v nc-de'jo odigrana podsavezna tekma med celjskimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Atletiki so zmagali zasluženo, vendar pa je rezultat v primeri s potekom igre nekoliko previsok. Atletiki so predvajali v prvem polčasu tehnično in kombinatorno boljšo igro nego Amater ter so bili v tem polčasu v lahni premoči. V prvem polčasu sta zabila gole za Atletike Junger v 14. m 33. minuti ter Zorko v 26. minuti. Premoč At!c-tikov je bila očitna tudi še v začetku drugega polčasa. Ko pa je Gosak v 20. minuti zabil častni gol za Amaterja so začeli Atletiki popušča ti. Amater je nato uprizoril več nevarnih akcij, a ni imel strelca v napadu. V 40. minuti jc zabil Amater še lasten gol in postavil končni rezultat. Sodil je g. Vrhovnik rz Ljubljane točno in objektivno.
—c SK Celje : SK Olimp 5 : 5 (3 : 0). Na G lazi j i je bila v nedeljo odigrana pod-savezna pivL-nstvona tekma, v kateri je moštvo SK Celja, ki bi bilo z lahkoto zmagalo z visokim rezultatom, saj je že vodilo s 5 : 1. z nesportno taktiko prepustilo Olimpu 1 točko in s t em povzročilo, da se je Olimp povzpel z zadnjega na predzadnje mesto. S tem je padla Jugoslavija na zadnje mesto in r/padla rz L razreda. Prvak celjskega okrožja je postal SK Atletik, na drujjem mestu je SK Celje, na tretjem trboveljski Amater, na četrtem Olinvp, na zadnjem pa Jugoslavija. V prvem polčasu je bilo Celje tehnično im kombinatorno boljše od OHmpa ter je prvih 25 minut absolutno prevladovalo na terenu. V prvih 20 minutah jc zaibrl Dobrajc tri gole. Že pred koncem prvega, polčasa se ie po igrišču raznesla vest, da vodijo Atletiki v tekmi proti Amaterju s 3 : 0. V prepričanju, da bodo Atletiki zmagali, je začelo Celje popuščati, ker se je zavedalo, da ne more več pasti z 2. na 3. mesto. Po odmoru je Celje samo sta»tinak> in dovoljevalo Olimpu, da yt po mili volji napadati in streljal na gol SK Celja, Resno so se borili samo 3 ali 4 igralci Celja. V 1. minuti je znižal Carter na
3 : 1. v 4. minuti pa je Ocvirk povišad na
4 : 1 in v 10. minuti Bajrarnovič na 5 : 1. Taktika SK Celja je postajala nato vse bolj očitna. V 15. minuti je Conžek znižal na 5 : 2, v 24. in 25. minuti je znižal Čater na 5 : 4, v 38. minuti pa je Lukić izenačil. Ko je bil neodločena rezultat dosežen, je začel tudi Olimp sta tirati. Tekmo, ki je samo v prvem polčasu zaslužila to ime, je sodil g. Skalar iz Maribora prav zadovoljivo.
NETAKTNOST ~~
— Ali si se te ločil od LUy?
— Da, bili so netakni s menoj.
— Ka] so ti pa storili?
— Povpraševali so o meni v informacijski pisarni.
%e(e\nlca
KOLEDAR
D—a; Ponedeljek, 27. marca katoličani: Rupert
DANAŠNJE   PRIREDI T V E
Kino Matica: Heidi s Shirlev Temple ob 16. in 21.
Kino Sloga: Kralj kraljev
Kino tnion:   Nekronana  carica Katja Do Igoru k ova
Kino Moste:   Esnnrurski tiger« in Mile Docteur«
Kino šiška: Hord u balovi
Druga javna produkcija m> jen cev ljubljanskega   državnega   konzervatorija ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, Marijin tre 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohiiuv ded., Cesta 29. oktobra 31.
Tudi mi se bolj poredko sicer, vendar p>i lotevamo raznih regulacij. Toda kako se jih otevamo? Če malo po<*!ed.:mo prt svetu, te lahko prepričamo, kako širokopotezno 1 gulirajo drugod mesta. Mi <rio tudi v tem pogledu majhni in malenkostni. Če stoji kje na ovinku preozke ulice ali ceste stara hiša, ki jo je treba podreti, če hočemo cesto razširiti in izravnati, nastane problem, okrog katerega se sučejo dolga pogajanja. Drugod po svetu pa podiraro cele palače, čc je treba izgraditi mesto po novem regulacijskem načrtu.
Prav tako majhni in malenkostni smo tudi pri gradnji cest. Na Gorenjskem grade novo ai'toniobilsko cesto. Vodila bo skori neko vas. Tam stoji hišica in cesta je biU trasirana tako, da bi bilo treba tisto hišico podreti. Toda pri nas to ne gre. Hišica, pa 7}aJ °<> tako stara, je važnejša od ceste. Začete so se prošnje in intervencije, dokler ni padla odločitev, da mora biti načrt iz premenjen tako, da ho ostala hišica tam. kjer stoji, cesta se ji bo pa ognila v ovinku.
Dokler bomo tako majhni in malenkostni, se ne bomo voz/7/ po modernih avtomobilskih cestah, pa tudi po modemih n.t čelih reguliranih in zgrajenih mest ne h<> mo imeli.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 27. marca: Potovanje v Benetke. Red B Torek, 28. marca: zaprto Sreda, 29. marca: Prevara. Red A četrtek. 30. marca: Kaj je resnica? Red
četrtek Petek, 31. marca: zaprto
Za proslavo 2 5-le t niče umetniškega udej-stvovanja člana drame g. Kralja Emila so pripravlja popolnoma nova vprizoritev Tolstega drame »2ivi mrtvece v režiji g. prof. O. šesta. Proslava izredno priljubljenega in visoko spoštovanega člana Emila Kralja bo v torek, dne 4. aprila t. L
OPERA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek. 27. marca: zaprto Torek, 28. marca: zaprto Sreda, 29. marca: Jolanta. Gianni Scicchu
Red Sreda četrtek, 30. marca: zaprto Petek. 31. marca:  ob 15. uri: Gioconda.
Dijaška predstava. Globoko znižane ce
ne
0
Premiera Wolf-Ferrari je ve opere > štirje grobijani« je sedaj določena za soboto, 1. aprila.
j Iz Radeč
— Glasbeno društvo »Savski val« Radeče pri Zid. mostu priredi v nedeljo 16. aprila igro ^Dva. para se ženita . Nadalje bo društvo priredilo tudi veliko vrtno veselico s srečolovom v mestnem parku dne 6. avgusta. ^Savski val« naproša vsa sosedna društva, da ne bi ta dan prirejala veselic, ker namerava društvo uporabiti čisti dobiček za nabavo nove obleke in instrumentov.
— Popravite cestno ograjo. Cestna ograja pri radeskem mostu, v S t. Petru in dalje pri gostilni Medved ter na nekaterih krajih do Zidanega mosta je nujno potrebna popravila, železni drogovi so ali polomljeni, zviti in celo odstranjeni. Na nekaterih krajih obstoja celo velika nevarnost, da k 1 v temi ne pade v Savo. Naprošamo obla-stva v Laškem, da po skrbe za popravilo cestne ograje. Poleg tega tudi prosimo, da bi navoženi kupi gramoza na tej cesti ne ovirali prometa. Na več i h mestih so nametani namreč kmpi gramoza in peska tear segajo malone do srede ceste. Nekateri kupi gramoza so že popolnoma pohojenl in je podoba za nje, da so le v na pot je prometu, mesto da bi bil gramoz razmetan in poravnan po cesti- Naprošamo oblasti, da poskrbe za odpravo vseh teh nedostat-kov in za varnejši promet na :'m^nnvr»rri cesti.
Sokol
— Sokolske društvo Med\ode priredi rudi letos v maju svojo običajno veliko tombolo. Za sokolsko Petrovo petletko si je naše društvo med drugim nadelo nalogo dograditi svoj dom. ki ga je začelo zidati pred 4 leti. dani našega društva so po večini srednjega sloja in nikakor ne morejo prirrgati od svojih dohodkov toliko, da bi si mogli dograditi svoj dom. Kljub zaprekam pa uresničujemo korak za korakom svoj načrt. K temu nam mnogo pripomore dobiček vsakoletne tombole, ki je postala že tradicionalna prireditev vse okolice. Zn letošnjo tombolo bo vladalo še posebno zanimanje radi izredno lepih tombolskih dobitkov, ki jih je določil poseben tombolski odsek pod predsedstvom br. Lipe in s sodelovanjem s. Zagoričnikove. V kratkem boste morda prejeli tombolske tablice r odkup in vas prosimo, da jih odkupite. S tem boste podprli naše delo, nam pripomogli k UTesničenjn naših načrtov in dali svoj delež najboljšemu uspehu sokolske Petrove petletke. Posebno vam bo hvaležna naša sokolska mladina, kateri boste pripomogli do lastne strehe. Zdravo!
ČEMU  BI  GA POTREBOVALA? Nekdo je vprašal staro devico, zakaj se ni omožila.
— Čemu naj bi se pa omožila se je začudila. Kar poglejte: imam psa, ki renči, papigo, ki preklinja, dimnik, ki kadi in mačko, ki se po cele noči potepa, čemu bi potrebovala še moža?
Liga in prvenstvo LNP
V 17. ligaškem kolu so zmagali domači klubi — V pod-saveznem prvenstvu so skupinski prvaki Bratstvo, ČSK in Atletik — Smolej prvak na 30 km
Ljribljana. 27. marca Včeraj soje 17. kolo litgaških tekem je spet potrdilo prednost domačega igrišča, kajti razen v Zemunu in ene tekme v Beo-£T.adu. so povsod zmagali domači klubi. Ljubljana je igrada v Sarajevu. Na blatnem iigriščai se je prav dobro z-našia in po-k;v/a'a izvrstno kondicijo. Če bi imela vsiaj nekoliko sreče, bi lahko izsilila neodločen izid. V začetku so bili domači v premoči in so v 14. min. dosegli vodstvo. Dolg strel sc jc odbil v gneča od nekega igralca in presenetili vratarja Logarja, ki je prepotzno posredoval. Iniciativa je zatem prešla na Ljubljano, ki je stalno oblegala Savijin goL, toda številčnega uspeha ni bilo. V to je največ pripomogel izvrstni branilec Zagorac, nekoliko pa tudn rzra-zita smola. Tudi po odmoru so bili gostje več v napadu in so imeli dosti priložnosti za izenačenje. Spet sc jc izkazala domača obramba. Proti koncu je iimela Slavija več od iiirc. Ljubljanska obramba je morala trdo -de"tati, pri čemer se je zlasti odlikoval branilec Berton-cclj, ki pa je po nesreči pomagal Slavij! do drugoga gola. Potkovice v udarec je namreč prestregel tako nesrečno, da jc spravil žogo v lastni gol. Ostalo je pri rezultatu
2 : 0 za Slavijo,
V Beogradu sta bili dve tekmi. Prvi med Jugoslavijo in varaždinsko S a vi jo. je prisostvoval tudri minister za telesno vzgojo g. Cejovič. Gostje so bLli vso igro enakovreden nasprotnik in so rx>polnoma zasluženo izsilili izid 0 : 0. Jugoslavija je na blatnem igrišču ubrala pogrešno taktiko igre po zenrulji in so imeli gostje zmerom dovolj časa za posredovanje. V naskdnji tekmi je Jedinstvo porazilo Ha-ska 2 : 1. Sodnik jim je takoj v začetku zaradi surovosti izključil Petkoviča, vendar je tudi 10 igra1 cev zadostovalo za zmago nad neraz-položenim Haškom. V Zemunu jc imel BSK lahko delo. Domači mu v nobenem pogledu niso bfli kos in so morali kloniti z 0 : 5. V Zagrebu sta nudila Gradjanski in Hajduk 6000 gledalcem krasno igro. Odlični Splitčani so prisili ili domače moštvo, da je dalo iz sebe vse. Po enakovredni igri v polju je končno odločia boljša obramba Gra-djanskega, ki gostom ni dovolila, da pride do častih položajev za uspešno streljanje, Zmagaj je Gr^djanski s 3 : 0. kar je vse-kako previsoko. V Skopi ju je domači Gra-djanski od vzel Basku obe točki z zmago 1 : 0. Stanje prvenstvene tablice se ni spremenilo.
Včeraj oe je končalo prvenstvo LNP. V ljubljanski skupini so brli rezultati naslednji: Jadran : Svoboda 3:1, Mars : Reka
3 : 2, Kranj : Hermes 3 : 3 in Bratstvo : Kovinar 6 : 4. Prvak je postal Bratstvo, razen njega prideta v fina no tekmovanje še Hermes in Kranj. V mariborski skupini sta igrala Železničar in CSK 2 : 2. Finalisti so oba imenovana in Manbor. V Celju je Atle-tifc porazil Amaterja 4 : 1, Celje in Olimp pa sta igrala 5 : 5. Finalista sta Atletik in Celje.
V Firenci je ItaBja včeraj preanaigala Nemčijo 3 : 2, v Frankfurtu pa Nemčija B Itaiijo B 2 : L V Pragi je zmagala Sparta nad Slavijo 5 : 0.
Na Pokljuki je bilo včeraj savezmo prvenstvo v smuSkem teku na 30 km. Udeležba je bila slaba in je startaio le 9 tekmovalcev, od katerih sta dva med tekmo izstopila, Doseženi so bih izvrstni rezuitatL Prvak je postal favorit Franc Smolej (Bratstvo) v 1:59:27. 2. Petrič (Dar«*) 2:04:20, 3. Mrak (Ilirija) 2:07:27.
V Ljubljani smo imeli v soboto in včeraj v kavarni »Zvezdi« prvo biljardno tekmo. Nastopili so najboljši i.gralci# Ljubljane in Maribora. Zmagala je Ljubljana 6 6 : 2. V soboto zvečer so igrali trije pari in so Ljubljančani gladko dobili 3 točke. Al. Pevalek je porazil Strohmajerja 300 : 317, J. Pevalek Zupančiča 500 ; 435 in Bem-hard Puha 500 : 368. V nedeljo popoldne so od domačih zmagali še Sevnik nad Potočari c«m s 500 : 321, Eisenbart nad Hoba-cherjem s 1000 : 927 in inž Briceli nad Benderjem s 1000 : 895. Edini zmagi za Maribor sta dosegla L epe j z zmago nad Oreh-kom s 500: 339 im Ko^er, ki je prematgal Kotnika 500 : 421. Najzanimivejša in naj-bo'jša je bila partija obeh mojstrov Eisen-barta in Hobacherja. Ljubljančan je dosegel največjo serijo 204, drugo pa 118, Ho-bachcT pa 180 in 179 Po povprečju so do-aegli: K: .ha rt (L) 22.72. Hobacher (M) 21.07, Lencj (M) 16.1, in*. Bricelj (L) 14.7. Bcnder (M) 13.US. Orehek (L) 10.9, Sevnik (L) 9.25, M. Pevalek (L) 6.32, Koser (M) 6.16, Potočan (M) 5.94, Kotnik (L) 5.19, J. Pevalek (L) 4.8, Zupančič (M) 4.18. Bem-hard (L) in Strobrnajer (M) po 4. Puh (M) 2.94.
N - teniškem rumirju v San Rcmu jc Pirn-čcc (Jugoslavija) v finalu premagal De Štefanija (Italija) 6 : 3. 6 : 3, 6 : 2, v doublu pa sta Mcnzel-Henkel (Nemčija) premagala Punčcca-Mitica (Jugoslavija) 4 : 6. 6 : 4. 6 : 3, 6 : 3.
Edi Rozman umrl
Ljubljana, 27. marca Komaj so utihnili žalni zvoki Prelovče-ve »Poljana toži«, že pozvanja navček, da je med pevske vrste zopet zašla bela žena. V nedeljo 26. t. m. ob štirih zjutraj je odšel za Prelovcem v večnost znani in priljubljeni ljubljanski pevec Rozman Pubi. Kdo ga ni poznal? Bil je oricinalen pojav med ljubljanskimi pevci, izredno posrečen dovtipnež, ki je bil kot dobrovoljen družabnik povsod vzljubljen in iskan. Skoro 25 let je s svojim izredno zvonkim in mehkim drugim tenorjem briliiral v pevskem zboru »Glasbene Matice« in spremljal zbor na vseh njegovih turnejnh v tu in inozemstvu. Mnogo let je pel pri Merkurju« in »Ljubij. Zvonu-:, bil pa ie tudi dober trobentač in vodja prve sokolske fanfare. Sodeloval je v orkestru Sokola I., a prav posebno se je uveljavi i al pred leti kot plesni učitelj. Bil je tudi navdušen športnik, ustanovitelj nrvegn slov. nogometnega kluba »Ilirije«, kjer je tudi aktivno igral kot branilec. Torej pravi »Vereinsmajer«. kakršnih je vedno manj. Manjkal ni pri nobenem koncertu, pevski slovesnosti in kakršnikoli prireditvi, ki je imela umetniški ali športni značaj.
Dolgo vrsto let je bil vesten uradnik banke Slavije. učenec pokojnesa Gušila Stamcarja, po vojni je vodH podružnico za-var. »Rossia Foncier«. zadnia leta pa je bil knjigovodja uprave Fondov advokatske komore, kjer je vztrajal do poslednjega diha.
Kakor pa je v dobrih časih trosil svojo dobro volio, kierkoli se je pojavil, tako je v kritičnih časih, ki tudi njemu niso prizanesli, voljno in vdano prenašal gorje, ki mu ga je usoda naklonila nekatertkrat. Se-dai ie reSen vsega dobrega in hudega.
Priljubljenega Pubiia Rozmana ne bodo oogrešali samo ljubeči ga svojci, amoak Drav vsa oevska Linbliana. zlasti pa njegovi Šfevilni priiatplji. ki jim je tolikokrat Iskreno in tovariSko dr"ffoval in jfh vedril na povsem njemu   lasten in svoj-
Nasi nvinozdravniki so zborovali
Pritožbe glede načina uradovanja pristojnih nadrejenih
oblasti
Otroci imajo pravice, starši pa le dolžnosti
Dr. Darko černej o uzakonjenem pra'
ki sala!
Ljubljana, 26. marca Predavanje odvetnika dr. Darka Cerneja
e pravnem razmerju med starti in otroci, ki ga je imel v okviru materinskega tečaja Splošnega ženskega društva, je privabilo toliko ne le ženskega, temveč tudi moškega poslušalstva, da po* obisku upravičeno lahko sodimo na veliko zanimanje nase javnosti tudi za tako zvana suha in suhoparna, pravna vprašanja, kakor prav za prav ni bilo pričakovati. More se pa obenem tudi reči, da poznavanje pravnih določb utegne hiti koristno marsikomu bolj kakor si mislimo; mimogrede nam je poleg prav strokovnih izvajanj predavatelja izviralo iz predavanja kot glasno in osnovno spoznanje, da bi bila marsikomu prihranjena marsikatera notranja tragedija med generacijami — med starši in otroki — če bi ti ali oni ob konKretnih medsebojnih pojavih in sporih bili vedeli, kaj jim ne le z etičnega in so.'ia.lnega. i ampak tudi s čisto pravnega vidika pri-tiče.
Obsežno in raznoliko uzakonjena piavno razmerje med starši in otroki je predavatelj zajel le v glavnih obrisih in se opustil 3e v pojasnilo razmerja med zakonskimi starši in otroki. Glavna za nas veljavna določila so zajeta v občem državljanskem zakoniku in deloma v stranskih zakonih in mlajše zakonodaje. Razmerje med starti in otroki sloni sicer prvenstveno na etičnih in socialnih načelih in dober sodnik jih bo pri konkretnih presojah ut>ošteval. Pravo pa smatra etruke kot nosilce pravic, a starše kot nosilec dolžnosti. Roditelja sta dolžna skrbeti za normalen telesni in duševni razvoj. V ožjem smislu pomeni to tudi dolžnosti poučevanja. Zakon jim te dolžnosti izrecno nalaga in otroci morejo to njih dolžnost Uuli javnopravno izterjati. Starši imajo sicer tudi pravice, toda te pravice so predvsem zaradi rednega izpolnjevanja njihovih dolžnosti. Njih pravica je v pravici do vzgoje vanja med starti sporazumnega vsaj v glavnih smernicah. V spornih slučajih odloča oče (ob upoštevanju sodobnega položaja žene je danes tudi mati merodajna pri odločanju in če oče svoje pravice zlorablja, more ona zaprositi za pomoč varstveno sodišče, ki potem odloči, čigavo stališče — očetovo ali materino — je bolj v interesu otrokaV Starti imajo vso pravico do vzgoje in dokler te oblasti ne zlorabljajo, se nihče ne sme vanjo vtikati. Vsebina vzgoje pa je v smislu zakona ta, da morajo starti posvečati pozornost poklicu, kateremu se misli otrok posvetiti. Presoja o tem, koliko časa je vzgoja otroku potrebna, se vrti po konkretnih primerih. Zakon nalaga nadalje staršem, da morajo poučevati otroka o koristnih znano-
stih in veri. Določba o poučevanju o koristnih znanostih ne zadeva   več v polni
meri staršev, ker jim dandanes odjemi je to dolžnost deloma šola. Glede verskega pouka pa obstoja ta dolžnost v tem. da so starši obvezani včlaniti otroke v svoji veroizpovedi, jih pošiljati k verskim vajam in k obiskovanju verskih obredov. Pri versko mešanih zakonih pripadejo otroci veroizpovedi po dogovoru staršev, brez posebnega dogovora pa fantje očetovi, a deklice materini veroizpovedi.
Nadaljnja naloga staršev je vzdrževati otroke. Vsebina vzdrževanja je v tem, da nudijo starti otroku vse tisto, kar mu je za normalno vzdrževanje potrebno in to more tudi pravno od njih zahtevati le otrok sam, mati pa le v njegovem zastopstvu. Prvenstveno je za vzdrževanje obvezan oče sam in ne mati. Ta dolžnost preide nanjo šele po očetovi smrti ali v 5=lve*»^7. 6e je oče brez sredstev. Za materjo pridejo na vrsto očetovi sorodniki in šele če teh ni, more otrok porabiti svoje premoženje za svoje vzdrževanje. Če pa tega nima, preide vzdrževalna dolžnost na občino.
Obveznost vzdrževanja traja po zakonu vse dotlej, dokler se otrok ne more sam preživljati. Sodna praksa ee je v zadnjem času postavila na stališče, da v današnjih slabih gospodarskih časih ta možnost nastopi šele tedaj, ko pride otrok do stalnega dohodka za vzdrževanje, ne pa že tedaj, ko ima formalno izobrazbeno legitimacijo za izvrševanje določenega dela ali poklica, Id bi mu bil vir dohodkov za vzdrževanje. Tudi v primeru, če otrok postane predhodno nesposoben, da bi se sam vzdrževal, oživi spet vzdrževalna dolžnost staršev, če je s kako zaposlitvijo že ugasnila. Tu ne velja niti izgovor, da je otrok sam zakrivil nesposobnost lastnega vzdrževanja. Po vsebini te dolžnosti sta dve možnosti vzdrževanja otroka: stanu in položaju primerno ali pa le nujno vzdrževanje, ki je ožje. Za vsebino te obveze je prvenstveno merodajen položaj otroka, v drugi vrsti šele imovinski položaj staršev. Oče se ne more izgovarjati, da nima sredstev, Postati mora pač bolj skromen, da bo zadostovalo za otroka. Tako zvano nujno vzdrževanje pride v poštev le v izjemnih primerih: četudi se je otrok odrekel pravici na vzdrževalnim), še vedno pride nimo njegove odreke v poštev nujna vzdrževal-nina. Oče se je more rešiti le z razdedi-njenjem in to le, če je otrok zagrešil hud zločin ah pa če je bil do staršev grobo nehvaležen.
V slučaju ločitve ali razvedbe zakona je prvenstveno važen sporazum med starši glede oskrbe otrok, če pa tega ni, odloča varstveno sodišče, ki brani predvsem
Uspešno delo Jeseniških Kolašic
- kružnica Šteje 333 članic — Lepe dobrodelne
prireditve
Jesenice. 26. marca KoiašLCt- so v četrtek popoldne pod predsedstvom s. Vide Peruzzijeve zborovale. 5. glavno skupščino je otvorila s. predsednica a toplim pozdravnim nagovorom na vse navzoče. Njenemu Vel. kraljici Mariji je bila poslana brzojavka z vdanostnimi pozdravi. S. predsednica se je med govorom spom nila velike žene, blagopokojne častne predsednice s. Franje Tavčarjeve ter ocrtala njeno nesebično in požrtvovalno delovanje na humanitarnem polju. Potem so podale ss. funkcionarke svoja izčrpna poročila.
Tajnica s. Anica Cebuljeva je podala razveseljivo celoletno tajniško poročilo, iz katerega Je bilo razvidno, da je podružnica imela prav zadovoljive uspehe, članstvo pa je naraslo na 321 rednih in 12 ustanovnih, torej 333 članic. Orisala je tudi potek prireditev -z dekiamacijami m igricami, katere so bile sestavljene od šoL upravitelja g. Leona Pibrovca in skrbno prirejene pod vodstvom s. Milice Bartenjeve. Bla-gajničarka s. Bertoncelj Ela je podala vsled zadržka nenavzoče I. blag. s. Mice Mesarjeve izvleček iz celotnega denarnega prometa, ki izkazuje din 20.926.92. Znesek se je pridobil potom članarine in nabiralnih akcij. I. gospodarica s. Sabina Mešiček je izkazala potom njenega poročila, da se je vršil v maju •materinski dan z obdaritvijo 48 najrevnejših mater z živili in žamanjem v vrednosti povprečno din 100 na obdarovan ko. Obilo posla je dala božićnica, ki se je vršila v decembru, na kateri je bilo obdaiovanih 48 deklic z narejenimi oblekami ali perilom, 60 dečkov z narejenimi mačaimi. pulovarji, perilom ali čevlji. 31 družin pa je prejelo zavitke z rajnim blagom, tako na je znašala vrednost 129 zavitkov din 10.000.
Predsednica nadz. odseka s. Stefl Ober-anelova je izrekla pohvalo ss, blagajničar-
kam, ki so vzorno izvršile svoje posle in je predlagala celokupnemu odboru razreš-nico. S. predsednica Peruzzijeva se je vsem ss. odbornicam za trud prisrčno zahvalila. Obenem je tudi podčrtala, da je bil uspeh delovanja Kolašic odvisen od naklonjenosti dobrotnikov in razumevanja članic. Pri volitvah je bdi izvoljen stari odbor z malimi izjpremembaard in sicer:
Peruzzi Vida, predsednica; Mušič Matilda, I-podpreds.; Wohinz Darinka, II. podpreds.; Čebul j Anica, tajnica; Mesar Mica. I. blagajničarka; Bertoncelj Ela, H. blaga jničarka; Plajh Pepca. m. blagajničar-ka; čop Kati, IV. bi aga jničarka, namestnice: Jesih Agica in Kosmač Amalija; Mešiček Sabin ka, I. gospodarica; Truhlar Mica, H. gospodarica; Bartenjev Milica, III. gospodarica; Obersnel štefi, predsednica nadz. odseka: Pibrovec Ema. I. podpreds.: Petrovčič Anka, n. podpreds.; Marčič Justina, Vovk Ida, Zabkar J usta, sega Ivana, Rostohar Marija, Ceh Mirni, Dekleva Ela — vse odbornice.
Novi odbor je s. predsednica pozdravila in ai>elirala, da se tudi v bodočem poslovnem letu vse ss. odbornice zavedajo svojih dolžnosti. Tudi I. podpredsednica s. Mušice va je izrekla nato toplo zahvalo vsem funkcionarkom za požrtvovalno in uspešno delo. Posebna zahvala je bila izrečena vsem dobrotnikom in sicer: Kr. industrijski družbi na čelu z industrijalcem g. Avgustom Westnom, gen. ravnateljem g. Karlom Nootom in g. Klin ar jem, pokojnim g. inž. D ostalom in uradništvom, dalje jes. mestni občini, učiteljstvu, jeseniškemu uradništvu sploh, trgovcem, obrtnikom in vsemu prebivalstvu. Uj)anio in želimo, da bodo marljive Ko lasice od občinstva deležne tudi v bodoče iste naklonjenosti in zaupanja, katero so si v teku let njihovega poslovanja pridobile.
Na Mrzlico bo zgrajena cesta
Ta priljubljena planinska postojanka bo postala že bolj
privlačna
Trbovije, 22. marca Znnska sezona v mašili planinah se bliža koncu. Prijatelji bele narave, zlasti pa smučarji, so letos pričakovali pač več užitka, doživeli so pa sauna razočaranja. V načrtu so imeli več smučarskih tekem, ki so jih namera vali prirediti v večjem obsegu, toda radi slabih snežnih razmer v planinah ae je moral obseg tekem skrčiti na minimum. V ugodnih snežnih prilikah so potekle edino mladinske smučarske tekme v januarju dočrm se jc morata glavna &nxu" baraka tekma za prvenstvo Zasavja večkrat preložiti in se je naposled vršila pod ^krajno neugodnimi okornostmi. Kakor ka-sedanje vremenske prilike, jemlje letošnja zima tudi že v naših planinah sk>-]JP* Sneg bo pobočja naših planin spomladi sicer najbrž še večkrat pobelil, toda bela odeja spomladanskega snega izgine po navadi že v prvih toplejš* žarkih planinskega solnca. Zato so naši smučarji pred tedm pravilno ravnali, ko so spravili smučke m smučarsko opremo lepo v shrambo, kjer naj čaka prihodnje ugodnejše zhne Z nastopom pomladanskih in poletnih me-teoev pa se bodo naši smučarji posvetili drugim vprašanjem, o katerih smo razpravljali že lanske jeseni. Postati bodo zopet savno planinci m kot taki bodo stremeli za tem, kako bi se naša planinska zavetišča, plan roške postojanke čim bolj izpo-
polnile, kako bi postale kolikor m<n*oče bolj privlačne za široke sloje prebivalstva, zlasti pa ra izletnike in turiste ter druge oboževalec naših lepih planm od bli/u in daleč.
Naša agilna podružnic*! SPD se je zadnga leta z žilavo marljivostjo zagrizla v našo najlepšo planinsko postojanko Mrzlico. Tam jc zgradila lep domek, ki je oprem Ijen tako. da nudi vsakemu obiskovalcu prijeten odmor. Toda glavna pridobitev Mrzlice in njena posebnost je izvrstna voda. ki jo je SPD napeljaa iz nekaj 100 m pod vrhom izvirajočega izvirka v svoj dom. Rezervoar, ki ga jc SPD zgradila, jc tako velik, da bo vode dovoli nc samo za uživanje in pranje, marveč bodo narejene na prostem tudi prhe, pod katerimi se bodo lahko izletniki in turisti v poletni vročhv ohladili rn očistili. To jc nedvomno velika pridobitev-, s katero se bo privlačnost na še lepe Mrzlice še močno dvignila.
Podjetni funkcionarji nase SPD pa ni>> ostali pri svojem deVu k sredi poti. Prav dobro so spoznali, kaj pomenijo dobra pota in ceste za vsako plammsko postojanko v pogledu čim večjega razmaha tujskega prometnu Zato se niso ustrašili žrtev in šil pogumno na dek>. Že lam v poletju je ilasno zapel kramp m lopata na vrhu Mrzlice, odkoder bo peljala lepa, trdno Z/grajena cesta v dolino Cestišče se gmdi
otrokove interese. Običajno odloči sodišče da pripadejo vzgoje in nese potrebni otroci
materi, sicer pa očetu. Upoštevajo pa se tudi razlogi ločitve: >nemoralni« materi otroka odvzamejo« kar je morda krivično, saj recimo izneverjenje modni še ne vključuje pomanjkanja čuta za materinske dolžnosti. Toda starši imajo ob kakršnikoli odločitvi pravico na sestanke z otroki, kateri so jim bili odvzeti.
Posledica otrokovih pravic do staršev je vsekakor, da imajo tudi starši neke pravice: te pa so prav za prav le v izpolnjevanju dolžnosti. Pravico imajo do vodstva otrokovih dejanj, toda pri tej pravici je vrhovno vodilo ne njihov, ampak otrokov interes. Otrok v načelu obdrži pravico do svoje svobode in osebne Časti, starši pa smejo te pravice primerno omejiti. Predaleč pa bi šlo, Če bi oče to oblast izrabljal in otroka n. pr. teroriziral. V tem primeru se more otrok obrniti za pomoč na varstveno sodišče, ki bo očetu zagrozilo, da mu v primeru izrabljanja odvzame njegovo oblast. Staršem so na razpolago tudi strano valne pravice. Sredstva, ki jih uporabijo, pa so le v interesu dobre vzgoje in veljajo le v smislu pedagoških načel. Posebna očetovska oblast je nadalje v glavnem izbira otrokovega poklica. Odločati pa sme pri tem tudi mati in če je oce trmast in ne kaze razumevanja za prave otrokove interese, more mati varstvenemu sodniku razložiti svoje težave in želje: ta se bo odločil za materino ali pa očetovo stališče, pač za tisto, ki bo najbolj primerno. Dandanes, ko imamo že tudi banovinsko poklicno svetovalnico, bodo morala sodišča upoštevati tudi mnenje leten. Očetova je tudi pravica na pristanek k možitvi, odnosno Ženitvi mladoletnega otroka, upravljanje otrokovega premože. nja, o katerem pa mora položiti sodniku obračun. Oče je zakoniti zastopnik otroka pred sodišči in oblastvi in dopolnjuje njegovo voljo v kolikor lastne razsodne volje še nima.
Nasprotno pa imajo tudi starši pravico do vzdrževalnine s strani otrok, če zapadejo v potrebo.
Roditeljska oblast prestane normalno z otrokovo polnoletnostjo ali smrtjo roditeljev ali otroka. Možno pa je podaljšanje te oblasti če gre n. pr. za slaboumnega ali razsipnega otroka. Očetovska oblast pa se more tudi prekiniti z izpregledom starosti od 18. leta naprej, če se ji oče odreče ali pa če mu jo odvzame sodišče v primeru da se je oče izkazal nevrednega oblasti s tem, da jo je zlorabil.
Kakor stari, sedaj veljavni obča državljanski zakonik bo tudi novi zakonik slonel glede pravnega razmerja med starši in otroki v glavnem na isti podlagi.
tako široko, da bo lahko vozil po njem ne le osebni avto, marveč tudi avtobus. Cesta se je v lanskem poletju zgradita v dosžmi ca 2 km in sedaj čakajo inicia-torji tega koristnega načrta le šo ugodnejšega in stalnega vremena in — kar je glavno — tudi sredstev za nadaljevanje m končno dograditev ostalega dela ceste, ki bo speljana do banovinske ceste Trbovije —Savinjska dolina, ki ji bo priključena na sedhi blizu Pod mej e.
Občina Trbovlje je tej akciji priskočila že hvalevredno na pomoč, ker se zaveda, da pomeni dvig tujskega prometa korist tudi za prebivalstvo občine. Podjetje Hauck, ki je to delo prevzelo ter ga je vse lansko poletje opravljalo pospešeno m z maJjmd stroški, se je odločilo, da to delo tudi dokonča in ga bo nadaljevalo z enako ugodnimi pogoji, ki jih more nuditi le podjetnik g. Hauck, ki je sam eden glavnih pobornikov planinske ideje in eden glavnih inicjatorjev gradnje nove ceste na Mrzlico.
Treba bo torej še precej sredstev, da se dokonča ostali del še nedovršene ceste. Prepričani smo. da bo agilni otJbor SPD ta sredstva našel, tako da bodo dela na novi cesti lahko končana žc do letošnjega poletja. Z novo cesto na Mrziaeo se bo tujski promet v našem kraju nedvomno zelo dvignil, ziasti še. če se bo potem zgradila cesta od Podmeje na Sv. Planino, kakor se je to že lansko leto govorilo in pisalo. — Delovnih sil, ki sedaj brez dela postopajo po dolini, je dovolj na razpoago in če se jih pritegne h koristnemu delu, bodo le zadovoljni, našemu kraju pa bo storjeno veliko koristno delo.
16. otrok v revni družini
Sv. Križ, 26. marca Te dni smo čitali, da ljubljanska mestna občina zbira podatke o materah, ki so rodile 13 ali več otrok. Takšne statistike bi lahko sestavile tudi podeželske občine in podatki bi bili nedvomno zelo zanimivi. Tudi v naši okolici, v vasici Hadgonci v dolski občini je družina, ki se je nedavno pomnožila s 16. otrokom
V Oblakovi družini v Radgoncih se je rodilo 16 otrok v 19 letih — najstarejši sin je star 19 let. Tudi najmlajši, ki so ga krstili za Petrčka, je sin. V ljudsko šolo na Dolah hodi 7 otrok iz Oblakove družine. Dolski šolski upravitelj V. Taufer je spo-rcčil redek dogodek, rojstvo 16. otroka, na maršalat dvora. Oblake v; so bili zelo prijetno presenečeni, ko so prejeli iz Beograda tisočak.
Izmed 16 otrok v Oblakovi družini sta umrla samo dva, tako da družina šteje 16 članov.
— Združenje trgovcev v Kranju bo imelo 20. redno skupščino v sredo dne 29. marca 1.1. ob 13. uri v predavalni dvorani
j v Narodnem domu.
— Jug. bolgarska liga opozarja na izlet, ki ga priredi ljubljanska JB liga v prvi polovici julija v Bolgarijo in Carigrad. Odhod iz Ljubljane bo organiziran tako, da bodo udeleženci potovanja lahko prisostvovali 12. julija slovanskim slavnostim ob priliki junaškega sabora. Celotno potovanje bo trajalo 15 dni. Udeleženci bodo potovali od Ljubljane do Beograda z vlakom, od Beograda do Vidina z ladjo po Donavi skozi železna vrata, od Vidina z vlakom v Sofijo. Plovdiv, Staro Zagoro, Trnovo m Varno, Sofijo, Beograd in domov. V vaa-
2 Iškidar, Hajdar Pasa, Prinčeve otoka v
Varno, Sofijo, eBograd in domov. V vsakem kraju bodo prirejeni izleti v okolico. Cena potovanja znaša 2.460 din na osebo in je vračunana vožnja, vsa prehrana, prenočišče, izleti v okolico, vodstvo, prevozi i. t. d. Za II. razred brzega vlaka je treba doplačati še 600 din. Interesenti naj se čimpreje javijo, ker je število udeležencev omejeno. Vse informacije daje kranjska ali pa JB liga v Ljubljani. Gradišče 14'I.
Pomlad In zima se tepeta
Ljubljana, 27. marca Ker smo prejeli na račun pomladi tako lep predujem januarja in februarja, ga bomo morali odslužiti zdaj, ko se je pomlad že začela oficielno. 2c od začetka meseca nas hladi skoraj dan za dnem burja, a kljub temu doslej ni bilo še dne, ko bi sijalo ves dan solnce. Nad današnjim snegom se pa kljub vsemu ne smemo pritoževati, saj je v tej zimi tako redko snežilo, da smo že pozabili, kakšen je sneg. Zdaj je res čas, da r r 1 snežit: Jti bliža se velika noč in pkuiiške pri rt u j nT cc U:3! odpovedane.
Davi je snežilo — lahko bi rekli — širo-kopotezno, da je bilo na mah ustvarjeno zimsko razpoloženje. Sneg je bil sicer bolj moker kakor suh, toda kdo bi se v teh hudih časih pritoževal nad slabo kvaliteto! Pri vsem tem smo se še zopet veselili, da nam ne bo treba posluževati se slovitega civilizacijskega sredstva, ki se mu pravi telefon.
Skoda, komedije je bilo nekoliko prezgodaj konec Zdi se, da bo v tem duelu vseeno zmagala pomlad, kajti ob 9. ni več snežilo. Ob 8. se je prašilo izpod neba tako, kakor da se ljuba zima šele začenja ter smo mislili, da se bo vendar končno lahko razmahnilo smučarstvo in vse, kar je z njim v zvezi Snega je bilo premalo celo za vrtnarje in kmete, kajti pomladni sneg je najboljši gnoj, zlasti še, ker je mnogo cenejši od umetnih gnojil. Sicer je pa skoraj vso zimo prevladovala suša in malo mokrote bi utegnilo koristiti.
Obupati nam pa kljub vsemu ni treba. Pomislite samo, da je lani snežilo zadnjič še 25. in 26. aprila in smo imeli predlanskim najlepšo belo veliko noč ob koncu marca.
Rezultati so skromni: telefonske žice so ostale nepotrgane, sneg se je sprevrgel v brozgo in rahlo so pobeljene le še strehe.
letu. Društvo šteje 117 članov. Uvedli m bodo redni mesečni roditeljski večeri. Dnu stvu telimo najboljšega uspeha.
— Pohotne* pod ključem. Orozniška patrulja je v petek oddala v litijske zapore nekega starejšega upokojenca, ki al je prišedši iz Nemčije si adi 1 pokoj z. nedovoljenimi odnosi. Pregrešil se je nad neko mladoletno deklico.
Požar na Vačah
Vače, 25. marca V okolici Vač je bilo lani več požarov in vse je kazalo, da je bil na delu nevaren požigalec Prejšnji teden je pa pogorel v vasici Kandršah dom z gospodarskim poslopjem Franca Lavtarja in zopet je upravičena domneva, da je ogenj podtaknila zločinska roka.
Požar je izbruhnil ob 2. ponoči. Ogenj je naglo zajel veliko poslopje, ker je pihala precej močna burja Ogenj se je pa hitro širil tudi zaradi tega, ker je začelo goreti na več krajih hkrati. Pri vsej nesreči se je domači sin še dovolj zgodaj zbudil ter se rešil iz kamrice skozi okno, nakar je zbudil domače v hiši, da niso živi zgoreli. Domačinom in gasilcem iz Vač se je posrečilo z velikim naporom rešiti živino iz gorečih hlevov in uspeh je bil, da so vsaj požar omejili, ker bi se sicer prav lahko razširil zaradi močnega vetra na sosedne hiše ter bi upepelil vso vas.
Lavtarjev dom je popolnoma uničen. Rešiti niso mogli niti orodja in kmetijskih strojev. Pogorelo je tudi več voz, dalje okrog 8000 kg sena in 5000 kg slame. Pri gašenju se je močno opekel Lavtarjev sin France, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Škoda znaša okrog 100.000 din. Lavtar pa je bil zavarovan samo za 18.000 din.
marmornem morju. Iz Carigrada nazaj v
Iz Zagorja
— Glasbeno društvo je imelo v ponedeljek svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članstva in prijateljev petja. V dobi krize je društveno delo zamrlo, toda za tridesetletnico obstoja bo skušalo društvo svoje delovanje oživeti in ustanoviti če ne moškega pa mešani zbor, prav tako pa tudi mladinski zbor, ki je svoj čas že prav lepo napredoval. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen industrijalec g. Mirko VVeinberger, za podpredsednika pa g. Stepišnik Franc. Iskreno želimo, da bi pobude dosegle največji uspeh, pevce in pevke pa že danes vabimo, da se k zboru pri glase.
— Gorelo je v Kandršah pri Vačah pri Lavtar ju, po domače pri Mali ju. Gospodarsko poslopje in dva kozolca sta pogorela, gasilci pa so komaj resili hišo in svinjak. Zgorelo je osem voz, razno poljsko orodje, mnogo lesa in skoro vse seno. Ko je reševal živino se je težko opekel domači sin France, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Škodo cenijo na blizu 90.000 dinarjev, zavarovalnina pa je bila majhna. Splošno menijo, da je bil požar podtaknjen iz maščevanja.
— Svojeglaveek je prav posrečeno de*o Jake Spi carja. Sokolska družina je preteklo nedeljo v korist NSZ to komedijo uprizorila z lepim uspehom, le žel, je bila tudi to pot udeležba pod normalo. Režiser g. Franci Golob je deiu dal potreben poudarek in nam ugodno predstavil nekaj novih igralskih moči, ki so zadnje čase pomnožile sokolsko dramsko družino kar prav toplo pozdravljamo.
— Dva usodna padca. Po stopnicah je padla žena brezposelnega rudarja Angela Sušnikova in si zlomila desno nogo. V drvarnici pa se je ponesrečila Marija God-larjeva in si zlomila tri rebra in ranila ledvico. Obe ponesrečenki se zdravita v ljubljanski bolnici.
— Društvo »Soba ta dom«, ki je bilo na pobudo uettel jstva meščanske šole ustanovljeno lansko leto. je imelo svoj občni zbor pretekih nedeljo. Iz poročila posnemamo, da je društvo obrnilo vso skrb zidavi novega meščanskega poslopja ker bo sicer šola z novim šolskim letom postopoma ukinjena. Vodja poskusne šole g. Kobilca Rudolf iz Ljubljane je v izredno izčrpnem in aktualnem predavanju prikazal sodobno mladino nase sredine ter pokazal n* boleče rane. Sprejeta je bila resolucija, ki podcrtava potrebo nastavitve kvalificiranega in izkušenega uOteljstva. Navzoči predsednik občine d. FtOJSanc pa je sporočil, da je obema zaprosila pri TPD za večje posojOo v svrho graditve iole in ja upati, da bo pn lilija ugodno reftena. Soglasno je bil izvoljen dosedanji predsednik, marljivi rudniški naatavljenec g. Murović Vmko. ki bo laodaaduial ▼
Idrijski rudniki izčrpani?
Po poročilu »Istre« iz Idrije sta bili odpuščeni že dve tretjini delavstva, zaposlenega v idrijskih rudnikih in sicer zato, ker zakladi živega srebra baje usihajo.
Idrijski rudnik je bil odkrit že v 16. stoletju in je star že 400 let. Ves ta čas črpajo iz njega zaklade, ki so se zdeli neizčrpni. Nekdaj je bilo pridobivanje živega srebra seveda primitivno, a zdaj segajo rovi že 350 m globoko in vrtalni stroji so se zarili v zemljo kilometre daleč.
Ko so začeli odpuščati delavce, so se razširili glasovi, da bodo rudniki kmalu izčrpani. Iskanje novih žil je ostalo bre& večjega uspeha. Izdatnejših ležišč živega srebra baje ni več. Predvojni inženjerji, ki so vodili rudnik z velikim uspehom, so pa bili baje tudi mnogo večji strokovnjaki kakor sedanji. Po večini so izhajali iz slovite pfibramske rudniške visoke šole. Prejšnje čase so tudi skrbno izkoriščali ves izkopani material ter ga prevažali v žgalnico, debelejši material so pa drobili v zbiralnici s posebnimi stroji ter sortirali. Za pridobivanje živega srebra so uporabili tudi najmanj s: drobiž, k! je nastal pri razstre-ljavanju v jaških, medtem ko zdaj uporabljajo le boljši material, i slnbšim pa zasipajo rove.
Rudniško vodstvo je izjavilo, da poslej ne bo sprejelo v delo vet nobenega novegv delavca, čeprav je število rudarjev od leta do leta zaradi upokojitve čedalje manjše.
Predavanje o barvni fotografiji
Kranj, 27. marca V četrtek je predaval na Ljudski univerzi znani fotoamater mag. phar. g. Koželj z Jesenic o barvni fotografiji. Predavanje, ki ga je pose ti lo številno občinstvo je imelo namen seznaniti c očinstvo tudi s to vrsto, danes še nepopolne fotografije. Potrebno pa je bilo to predavanje tudi zaradi skorajšnje fotografske razstave, ki jo je organizirala Zveza Slovanskih fotografskih društev in Ljudska univerza v Kranju, ela bo imelo občinstvo več vpogleda pri presoji razstavljenih deL
Predavatelj je v uvodu obravnaval zgodovino fotografije in omenjal tudi k ran j-skega rojaka Janeza Puharja, ki je prvi začel uporabljati steklo za podlago sv© t loču tni h snovi in je že pred sto leti delat poskuse, da bi bilo mogoče ujeti na ploščo naravne barve. Nač Puhar, na katerega moremo gledati le s ponosem, pa je moral svoje delo le prerano končati pod težo finančnih, pa tudi tehničoih zaprek. Pretekla so še desetletja, da se je razvila fotografija do današnje popolnosti, kn se je lazvila v šport, ki zavzema čedalje večji obseg in nam koristi na vseh poljih človeškega udejstvovanja.
Po kratkih zgodovinskih <*brisih je g. predavatelj govoril o filmih za barvne posnetke in omenjal predvsem prizadevanje kemične industrije. Id hoče doseči, da bodo barve na fotografiji čim bolj odgovarjale barvam v naravi, saj pri današnjih barvnih posnetkih najbolj motijo gledalca pretirane barve, kar pa se nam včasih le zdi. ker smo pač vajeni le črno bele fotografije. Dasi film za barvno fotografiranje ni preveč drag, je razvijala i postopek Še vedno jako kompliciran, kajti film je treba razvijati v več kot 20 razvijalcih in tako ni mogoče, da bi zaradi riskantnosti in dragih razvijalcev razvijali amaterji film doma, ampak ga je treba poslati v lazvijanje kaki tvrdki, ki se peča z izdelavo barvnih filme-v. Danes pošiljata na trg barvne filme v glavnem tvrefki >Ko-da k c in Agfa«. G. predavatelj je po tehničnem tolmačenju barvne fotografije prikazal nad 200 diapozitivov. Kot prve je pokazal slike iz barvnega filma .Benhur^, nato pa svoje lastne posnel ke na filmih tvrdko Kodak* in ^Agfa« in opozoril občinstvo n:\ razlike v barvah pri enem ali drugem filmu. Med zanimivim tolmačenjem kako in kedaj je posnetek nastal, je g. predavatelj izrazil tudi upanje, da se bo že v letošnjem letu posrečilo kemični industriji izdelati papir, ki bo omogočal kophanje barvnih posnetkov. Ob koncu je občinstvo predavatelja ki je v skoraj dve-urnem predavanju in prikazovanju slik podal zanimiv napredek barvne fotografije in delovanje slovenskih amaterjev na tem polju, nagradilo s toplim aplavzom.
Snežne razmera
Poročilo rnjskoprometnih zvez v Izbijani m Maribora, SPD in JZ3S
z dne 27. m. 1989
Pokljuka 1300 m: —1, oblačno. 15 om pr
šiča. 70 cm podlage, Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, sneži. 15 orr
snega, južen. Dom na Komat 1520 m: - 7. sneži, 80 orr pršiča, 145 cm podlage, Zelenica 1541 m: —4, sneži, 20 cm prate*
135 cm podlage, Senjorjev dom 1522 m: —5, sneži, 20 cm
pršr.ča, 60 cm podlage, Peca 1654 m: —1, sneži, 70 cm pr*ča. 00
cm podlage.
Z Jesenic
— Savezna seljačka družina na Ji nioah sklicuje svoj redni občni Zbor, kateri ae bo vršil 30. t m. ob 8. url zvečer v gostilniških prostorih Sokolskegm doma. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja glede bodočega delovanja družine je udeležba za vse članstvo na občnem zboru obvezna.
PRIPOROČLJIVA ZAVAROVALNICA Prepirata se dva zavarovalna agenta, kateri zavod je solidnejši.
— Zgodilo ae je — pravi prvi da je umri en naš zavarovanec in drugo jutro amo že izplačali njegovi vdovi zavarovalnino.
— To še nič ni, «e zasmeje drugi. Pri nas je bil zavarovan proti nesreči trgovac* ki je imel pisarno eno nadstropja nad našo. Nekega dne je padel skozi okno in Z* med padan   >, mu izplačali vso za-
Stran 4
»SL.OVENSKI NARODc, ponedeljek. 27. marca 1989.
Stev. 70
UMEVNE VESTI
— Predsednik .Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. V Zagrebu
se je mudil te dni predsednik Slovenske akademije znanosti m umetnosti g. dr. Raj-ko Nah^gaL Obiskal je predstavnike hrvatske aiano^Li ter jih seznani' z delovanjem naie akademije znanosti. Posetfl je tudi Jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki Je njen član že od 1. 1931. Sprejel in pozdravil ga je predsednik Ju-goal o venske akademije znanosti in umetnosti dr. Albert Bazala.
— Predsednik vlade Podkari>ati»ke Rusije dr. Volosin v Zagrebu. V petek zvečer je prispel z avtomobilom v Zagreb predsednik vlade Podkarpatske Ukrajine dr. Avguštin Volodln. Spremljata ga zunanji minister Julius Revaj in prosvetni minister Štefan. Seboj ima tudi osebnega čuvarja Uurka Torbica v uniformi ukrajinskega orožnika. Izjavil je, da je zdaj politični emigrant in da ne more dati nobene izjave o svojih bodočih načrtih. V Zagreb prispo te dni še drugi ministri bivše Podkarpatske Rusije.
— General Mihajlo Jovanovič umrl. V Beogradu je umrl upokojeni divizijski general Mihajlo Jovanovič, star 62 let. Pokojni je bil nekaj let tudi komandant savske divizijske oblasti. Več let je bil naš vojaški ataše v Rimu in Parizu, nekaj Časa pa tudi v Londonu.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 24. z dne 25. t. m. objavlja uredbo o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov (odst, 1. in 3. čl. 20.) uredbo o spremembi uredbe o prekinitvi Zastaranja kmetskih menic, spremembo Člena 4. pravilnika za izvrševanje zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom % zdravili, pojasnilo o oprostitvi predmetov, namenjenih vojaškim in di-žavnim Ustanovam, od skupnih banovinskih trošarin in razne objave iz > Službenih novin«.
Sokoli! Posedajte ln podpirajte SoUolsUi kino v Šiški!
— »Oris slovenskega knjižnega izgovora« se imenuje knjiga, ki jo je napisal Fr. Bezlaj in ki je izšla kot peto delo razprav filološko lingvističnega odseka Znanstvenega društva v Ljubljani. Knjiga pomeni lepo obogatitev naše znanstvene literature, ki ima Še mnogo vrzeli, a ki se v primeri 8 težavami malega revnega naroda z mlado univerzo vendar naglo izpopolnjuje. Temeljite Študije o slovenski fonetiki doslej nismo imeli. Be zla jeva knjiga je sad temeljitega eksperimentalnega znanstvenega raziskovalnega dela. Pisec je raziskoval slovenski knjižni izgovor po izgovoru mladih izobražencev, ki izhajajo iz območij osrednjih slovenskih narečij. Najprej so obravnavani slovenski konzonanti. Izslediti so ponazorjeni s številnimi skicami in skiagrami (rentgenski posnetki), kar še posebno povečuje vrednost knjige. V pregledu slovenskih konzonantov pisec ugotavlja, da je konzonantni sistem v slovenščini zelo enostaven ter da se vsi konzonanti izgovarjajo čisto in jasno kakor v večini slovanskih jezikov. O aspiraciji, ki jo poznata nemščina in lužiška srbščina, v eiovenščini ni mogoče govoriti. V drugem delu knjige so obravnavani zelo natančno tudi vokali in med slikami so tudi fotografije ustnic pri izgovorjavi posameznih vokalov ter številni skiagrami, razen skic. Kakor je konzonantni sistem sorazmerno reven in enostaven, tako je slovenski vo-kaiizem bogat in kompliciran, zato so avtorjevi izsledki še posebno zanimiv L Posebno poglavje je posvečno kvantiteti vokalov. kjer se kaze zopet temeljitost ter poglobljenost pisca. V zadnjem delu je prikazana melodija slovenskega knjižnega izgovora s kimografskimi zapiski in številnimi diagrami, študijo zaključuje resu-me, dovolj temeljit, da bo knjigo lahko vzel v roke s pridom tudi vsak tuj lingvist.
— Brezplačno oskrbovanje z zdravili biološkega porekla. Izdana je bila uredba o brezplačnem oskrbovanju ljudstva z zdravili biološke vrste. Državna proizvodnja seruma v Zagrebu in Beogradu in proizvodnja cepiva proti steklini v Novem Sadu bodo brezplačno oskrbovale z zdra-vilnirni serumi, cepivi, toksini in antitok-sim vse državne, banovinske, občinske in druge javne ustanove ter organe. Ustanove za produkcijo teh zdravil bodo dotirane iz državnega proračuna ter proračuna vojnega ministrstva dalje iz banovinskih in občinskih proračunov, s sredstvi socialnega zavarovanja, iz fondov za bolezensko zavarovanje (bratovske skladnice, Merkur, bolniški fond železničarjev itd.). Uredba je stopila v veljavo 14. t. m.
— Močan potres v Sarajevu. V soboto zjutraj so čutili v Sarajevu precej moćan potres, ki pa ni povzročil škode, temveč le nekaj strahu med prebivalstvom. Bil je lokalen potres s epicentrom v Sarajevu samem. Outili so ga kakih 6 km okrog Sarajeva.
— Sneg tudi na Primorju. Ne sauno pri nas, tudi na Primorju je zapadel sneg. Vse planine so pobeljene in sneg sega skoraj do morja. Na morju je pa divjal zadnje dni silen vihar, tako da je bil promet močno oviran.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme a padavinami- Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 13, v Beogradu in Splitu 10, v Sarajevu in na Rabu 9, na Visu in v Dubrovniku 8, v Zagrebu 7, v Ljubljani 6.8, v Mariboru 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.9, temperatura je znašala 1.6.
— Vlom v Javorju. Pred dnevi so obiskali vlomilci stanovanje učiteljice Marije Pipanove v Javorju nad Poljanami. Tatovi
so odnesli zlat prstan z zelenim kamnom, zlato o vratno verižico z obeskom, ovratno verižico, zlato brošo in srebrno uro. Tatovi, ki so v stanovanju vse premetali, so našii v omari tudi nekaj gotovine. Pipano va ima nad 1000 din škode.
— Nesreče. V bolnico po včeraj prepeljali vajenca Franca Miheliča, stanujocega v Vajeniškem domu, ki si je pri nogometu zlomil desno nogo. — Na Rudniku si je zlomil levo nogo zidar Ivan Jager. — Na Tržaški cesti pa sta trčila na praznik skupaj dva motoeklista in sicer mehanik Lojze Weibl ter krojač Andrej Peternel. Oba sta se poškodovala po životu in po obrazu in so ju morali reševalci prepeljati v bolnico.
— 106 let stara žena umrla. V vasi Truš. ci, srez Bosanski Novi, je umrla na praznik najstarejša žena v vrbaski banovini Ana Serdar, stara 106 let. Njen že davno umrli mož je spremljal kralja Petra I. na bojnih pohodih po Bosanski krajini. Ser-darjeva vse svoje življenje ni bila pri zdravniku in nikoli se ni dala fotografirati.
— Samomor. V Brezju pri Varaždinu se je zastrupil z oetovo kislino mizar Andrej Lončarič. star 30 let. Živel je v precej težkih gmotnih razmerah in najbrž je bilo to vzrok, da je obupal nad živi jen jem-
— Iz žalosti za hčerko v smrt. V vasi Brljekovac blizu Varaždina je skočila v vodo Cecilija Hrastič. Nedavno ji je umrla hči, kar jo je tako potrlo, da je obupala nad življenjem.
Iz LluMjane
—lj Težak gmotni položaj nižjih mestnih uslužbencev. Vsi prizadeti smo sklenili obrniti se s prošnjo na občinsko upravo, kateri je dobro znano nase nevzdržno gmotno stanje, da nam vsaj nekoliko priskoči na pomoč z zvišanjem plač, ki so take, da je nemogoče vzdrževati družine. Je pa nas tudi nekaj takih, ki imamo že 8—10 let službe in smo še vedno dnev-ničarji. Tudi mi se obračamo na občinsko upravo s prošnjo, da nas pragmatično nastavi z vštet jem vseh službenih let v napredovanje, da ne bomo še tukaj utrpeli škode in zaostali za rnJajšimi uslužbenci. Obračamo se na občinsko upravo v trdnem upanju, da bo naši upravičeni prošnji ustreženo in s tem popravljena velika krivica nam in pomagano našim družinam. Vsi prizadeti nižji mestni uslužbenci.
—lj Opozorilo zdravnikom. Jutri ob šestih zvečer bo v dvorani Mestnega doma (oder šentjakobskega gledališča) Krekov trg zelo važna konferenca vojaških in vseh civilnih zdravnikov in zdravnic o pasivni obrambi. Udeležba je strogo obvezna za vse zdravnike in zdravnice, ki bivajo v Ljubljani. Iz pisarne komande mesta Ljubljane.
— lj Umrli so v Ljubljani od 17. do 23.
t. m. Celnar Anka, 47 let, učiteljica, Wis-jan Rozalija, roj. Moder, 60 let, vdova sedlarja, Rozman Ivan, 45 let, invalid- paznik koles pred občo drž. bolnišnico, Boncelj Rozalija, roj. Beguš, 67 let, vdova železničarja, Branisl Franja, 81 let, kuharica, Zore Franjo, 66 let, uradnik drž. žel. v pok.. Peršolja Aleksander, 6 let. sin raz-našalca, Bizjan Neža, roj. štrekelj, 87 let, vdova delavca, Koblar Uršula, 74 let, žena krojača. Jeraj Roza, roj. Onerhar, 51 let, vdova železničarja, štepec Franc, 50 let, posestnik, Lebar Franc, 91 let, krojač in cerkovnik, Turk Uršula. 89 let, trgovka in posestnica. Sušnik Martin, 76 let, tesarski mojster. — V ljubljanski bolnici so umrli: Pintar Tomaž, 61 let, delavec KTD., Žirovnica, Breznica, srez Radovljica, Rožej Mihael. 42 let, trg. pomočnik, Preval je, srez Dravograd, Krašček Franc, 39 let, delavec, Mala vas, obč. Jezica, Praprotnik Ivana, 5 let. hči preglednika elek. cest. žel., Ribič Franc, 2 leti. sin posestnika. Laze, obč. Dolsko, Sušnik Alenka, 12 dni, hči zaseb. uradnika, Gabrovšek Alojzij, 61 let, zva-ničnik drž. žel., Dravi je, Frank Edvard, 65 let, čevljarski pomočnik, Tertnik Katarina, roj. Golob, 53 let, žena plesk. pom. in delavka tob. tov., Pintar Klara, 42 let, žena paznika. Liboje, obč. Petrovce, srez Celje. Turk Marjeta, 73 let, žena kočarja, Hojče, obč. Sodražica pri Kočevju, Jumi Miha, 60 let, hlapec, Lipe. obč. Tomiselj, Keržan Jurij, 1 mesec, sin šol. upravitelja. Šmartno pri Tuhinju. Medvešček Franc, 39 let, rudar Retje, obč. Trbovlje, Furlan Andrej, 47 let, uradnik, Osterc Anton. 56 let, bivši mestni uradnik. Jazbec Frančiška, roj. Valjavec, 37 let, žena čevljarja, Prim-skovo, Markovec Marija, 73 let. obč. uboga, Brezje, obč. Mošnje.
—lj Veličastna izvedba Verdijevega Re-quiema v Ljubljani bo v četrtek dne 30. t. m. ob 20. uri v veliki Unionski dvoranL
Verdi je to delo napisal leta 1874, ko je bil po izvedbi njegove opere Aida na višku slave in moči. Delo je tako veličastno in krasno, da se ne more primerjati z nobenim drugim delom te vrste v sne tovni glasbeni literaturi. Izvajalci Verdijevega Requiema so tokrat člani radijske postaje v Turinu. Dirigent: Achile Consoli. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kogresnem trgu.
—lj D revi ob četrt na 7. bodo nastopili v veliki Filharmonični dvorani na produkciji drž. konservatorija naslednji gojenci: Zivič Ivo (klavir), Cvetko Ciril (klavir), Frlan Pavla (sopran), Groming Mirjana (klavir), Jančar Angela (mezzosopran), Sagadin Erik (klavir), Poljanšek Ivan (čelo), Gostiša Alojzij (tenor), Eiletz Rafael (klavir), Tiran Marija (sopran). Zapletal Anton (klavir). Gojenci so iz šol ravnatelja Betetta. prof. Trostove, prof. Lipovška, Miillerja in Toneta Ravnika. Podrobni spored produkcije, ki bo obenem vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
PENZHSKI FOND ADVOKATSKE IN NOTARSKE ZBORNICE sporoča tužno vest, da je dne 26. marca 1939 umrl vodja njegove pisarne, gospod
EDVIN ROZMAN
sotrudmkn ofcrajrtmo časten spondn. LJUBLJANA, dne 26. marca 1*39.
Samo se danes ob 16. In 21. uri
— predstava ob 19. uri odpade.
»HE1DK
s Shirley Temple
(nemški dialog) Film za mladino in odrasle.
I NEKRONANA CARICA katja dolgorukova I
|  V glavni vlogi dražestna DANIELLE DARRIEUx        —        Predstave ob 16., 19. in 21. uri      —      KINO UNION, tel. 22-21 I
—lj Na Prešernovi proslavi v soboto 1. aprila ob 20. v frančiškanski dvorani bo poleg govora g. prof. dr. Slodnjaka, recitacij, deklamacij, govornega zbora in pevskega kvinteta akademikov, nastopila tudi primana pevka ga. PavlovČič in g. Štrukelj Slavko s salo spevi. Počastite spomin največjega pesnika.
—lj Rezervni častniki, ki se v mesecu marcu še niso zglasili pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v Mišičevi vojašnici na Maistrovi cesti, se pozivajo, da se takoj, a najkasneje do četrtka javijo s častniško legitimacijo ondi v sobi št. 29 v času od 8.—13. in od 16.—19. ure.
' —lj Pod okriljem Prirouoslovnega društva bo predaval jutri v mineraloški predavalnici univerze g. prof. Vraber Maks o temi: »Zelena rastlina — čudodelna tvornica. Začetek ob 18.15.
—lj Opozarjamo na koncert Akademskega zbora, ki se bo vršil v ponedeljek 3. aprila ob 20. v veliki dvorani »Uniona«. Cenjeno občinstvo prosimo, da zasede svoje prostore v dvorani točno ob 20. ali mor. da že preje, ker se bo koncerta udeležil oficielno zastopnik visoke pokroviteljice Nj. VeL kraljice Marije. Ob tej priliki opozarjamo, da se dobijo vstopnice že v pred-prodaji na univerzi v vratarjev! loži. Koncert se ne bo ponavljal in zato priporočamo vsem, da si pravočasno preskrbe vstopnice.
—lj Sestanek slovenskih ženskih društev, napovedan za ponedeljek, 26. t. m. je preložen. Akcijski odbor slovenskih žen.
—lj No vod osle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk. 185—n
—lj Tatvine v mestu. Marija Jalnova je prijavila policiji, da ji je bil v frančiškanski cerkvi, kamor je zavila v soboto zjutraj mimogrede, ukraden zavitek perila, v vrednosti 400 din. — Iz stanovanja Ivana Veharja v Majstrovi ulici 16 je na praznik popoldne tat ukradel 600 din vredno srebrno moško uro. — Angeli Bahel, stanujoči na Gosposvetski cesti 25. pa je nekdo odpeljal z dvorišča črno pleskano kolo znamke >Eksikon«, vredno 700 din.
—lj Samomor krošnjarja. Včeraj zjutraj je bila obveščena policijska uprava, da eo našli ljudje v stanovanu na Sv. Petra cesti 4 obešenega 33-letnega krošnarja Pavla Karakaša. V stanovanje je takoj odšla policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Truplo so na odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Kaj je mladega krosnjarja, ki je prodajal po mestu južno sadje, pognalo v smrt, ni znano, najbrž pa | je obupal nad življenjem zaradi nesrečne * ljubezni.
—lj Slepar na delu. 2e pred dnevi smo opozorili, da hodi po mestu od hiše do hiše slepar, ki pobira prispevke za spomenik padlim vojakom na Brezjah. Slepar ima nabiralno polo >Društva bojevnikov«, oprem ljeno s ponarejenim žigom. Goljuf, ki nastopa zelo samozavestno, se je zglasil tudi po vaseh v mestni okolici, kjer so ga že lovili, a je zasledovalcem ušel. Zasledova-nec je okrog 30 let star in nosi čedno temno obleko.
I I
Grandiozna epopeja krščanstva o življenju, trpljenju in smrti ZVELICARJA
Največje delo režiserja Cecila B. de MILLE-a.
KINO SLOGA, tel. 27-SO.
Danes   in jutri ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri.
eja Krščanstva o zivijeuju, upji»ju ... ^n.i
Kralj kraljev
Nad 40.000 sodelujočih!
i
i
I
KINO SLOGA -27-30 Jutri premiera!
Fantom trubadur
Zabaven glasbeni in   pevski film!
S
Za likvidacijo sistema »uputnic« za žito
Semostojni predlog, ki ga je stavil predsednik trgovinskega odseka Zbornice
za TOI na plenarni seji 22. t. m.
Vprašanje prevoza žita in mlevskib iz. delkov, posebno pa koruze z suputnica. mic za prehrano siromašnih slojev v pasivnih krajih je bilo opetovano predmet razprav, ki so dovedle do zaključka, da je skrajni čas. da se politika r- uputnica in delitve koruze opusti ter oskrba siromašnih slojev postavi na drugo solidne jšo podlago, v spomenicah pristojnim ministrstvom in banski upravi je bilo dokazano' da je žrtev 35 milijonov dinarjev, kolikor predstavlja vrednost suputnice vsako leto z železniško-tarifnega stališča neumestna, ker se siromaki niti četrtin-skega prevoza ne morejo poslužiti, občasno razdeljevanje koruze in žita po nižji ceni pa prinaša obenem v normalno poslovanje trgovine vedno nesigurnost. Konč no od uputnic nimajo koristi oni sloji, katerim je žrtev namenjena, marveč se z njimi okoristijo le raznovrstni posredniki in politični mešetarji.
Vsa opozorila doslej niso zalegla. Vsako zimo in spomlad se pojavljajo iste metode, posebno še. kadar se bližajo volitve in se smatra, da je treba na ta način dvigniti razpoloženje prebivalstva. Tudi v teku letošnje zime smo imeli dokaj takih pojavov. Sedaj pa vidimo, da je železniška uprava prisiljena linearno povišati vse tarife, da bi na ta način pokrila tudi izpade v svojem proračunu.
Pogoj, da se z ^uputnico« doseže v socialnem oziru željeni namen je, da ima prebivalstvo v krajih, v katere je >uput-nica« namenjena, vsaj toliko denarnih sredstev, da je v stanju zbrati znesek, ki je potreben za sam nakup koruze, odnosno pšenice, kakor tudi znesek, ki ga je treba plačati za ostalo veznino. Ako pa revno in potrebno ljudstvo tega denarja nima, odnosno ga občina ne more založiti, potem je tudi uputnica več ali manj izgubila pravi pomen. Institucije, ki obstojajo danes za podpiranje brezposelnih, in sredstva, ki so jim na razpolago, ne zadostujejo niti iz daleka, zato pride samo en del brezposelnih v položaj ,da je deležen kreditov, ki so za to na razpolago, bodisi v obliki zaposlitve pri javnih delih ali pa v obliki denarne podpore.
Z  gospodarskega stališča  gledano, po-
menijo r uputnice« intervencijo države in poseg v normalno poslovanje trgovanja ter v tok izmenjave blaga. Dokler so železniške prevozne tarife zelo visoke, povzročajo uputnice« v trgovskem poslovanju veliko zmedo in se je opetovano čulo, da so se z njimi okoristili gotovi posredniki — r<>edinci .tako da ni dosežen tisti učinek glede znižanja cene, ki bi bil v korist širšim slojem kar bi šele opravičevalo njihovo izdajanje. V drugih krajih pa je zopet praksa uputnic povzročila, da so se konsumenti lahko založili s cenejšim blagom in je zaradi tega ostalo trgovsko blago dolgo časa neprodano.
Ne bom navajal konkretnih primerov, kako se vrši razdelitev po občinah, nit I kako nevzdržen je položaj trgov s t va, ako se mu od strani oblastev dela konkurenca na tak način. Smatram le, da je dosedanji način izdajanja »uputnic« in pošiljanja žita toliko kompromitiran, onemogočen in preživel, da je skrajni čas. da se likvidira. Naj železniška uprava splošno poceni prevoznino za transporte v smeri pasivnih krajev, pa bodo imeli od tega koristi vsi konsumenti v neposredni in posredni obliki. Nedopustno pa je, da se v breme javnih sredstev vrši enostranska razdelitev zrnate hrane za agitacijo odnosno, da izkoilščajo suputnice« politični mešetarji na škodo legalne trgovine.
Zato predlagam, naj zbornica sklene predlagati;
1) da se tarifa za prevoz zrnate hrane vseh vrst v pasivne kraje splošno in stalno poceni;
2) da se sistem >uputnic« dokončno likvidira;
3) da se v pasivnih krajih izvršijo javna dela, melioracije in osuševanja, uvede-dejo domače obrti, da se na ta način dobi plodna zemlja in se pridobijo novi viri dohodkov, ki bodo odpravili dosedanjo pasivnost;
4) pošiljanje brezplačne prehrane v pasivne kraje se sme omejiti samo na primer elementarnih nezgod;
5) trgovanje z žitom in nilevskimi proizvodi naj se v bodoče prepusti izključno legalni trgovinu
MALI OGLASI
%eseda 50 par. davek poseoej Premici. tz)ave beseda Din L—
davek posebej.
,a pismene odgovore glede malih oglasov je treba prnozit snamKo, — Popustov za male oglase oe priznamo.
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek posebej. Naimanišl znesek 8 Din
DAMSKI FRIZER
star 25 let. verziran samo za ženski posel, išče namestitve v boljšem salonu za takojšen nastop. Ponudbe poslati na: Jero-finović živojin. savez brijača, Zagreb. 1037
sTAnovAnJA
,   »■   :-ai    iavek poseDei
DVOSOBNO STANOVANJE
s predsobo, čisto, sončno, lepo, oddam takoj ali pozneje. — Mestni trg 13, prvo nadstropje, Vprašajte v II. nadstropju od 3. do 5. ure popoldne. 1040
KUPIM
R ^eda 50 pai   davek poseoei Ma ima niši znesek a Din SKOBELNI STROJ dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe pošljite na Joško Ma-jaron, lesna industrija, Borovnica. 996
PRODAM
Beseda 50 psu:, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
orez prahu KOKS, SUHA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 — Telefon 20-51)
24. L
GOSPODINJE!
Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga v »MEDARNI«, — Ljubljana, Židovska ul. 6. 24.T.
~~ LEPEGA SENA
imamo naprodaj več vagonov. Reflektanti naj se javijo na naslov: Družba Jelšingrad z o. j., Šmarje pri Jelšah. 1026
Folkloristično literaturo
celotne slovenske zemlje v vseh jezikih kupim. — Ponudbe pod »Literaturac na upravo. 963
POSEST
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din HKA
z malim posestvom, v zelo lepem kraju Poaavja, najprimernejše za upokojenca, naprodaj. Zraven cerkvica, najlepši razgled, 10 minut od postaje, Informacije direktno brez posrednikov od Kurnika Matije, Šmarje St 37, Sevnica ob Savt
1024
LEPO POSESTVO
31 oralov zemlje in z vsem kmečkim orodjem prodam za 42.000 din. Lovrenc Jeretina — j Lukave, p. Rimske toplice. 1036
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Naimaniši znesek 8 Din M E D A R M A Prva  specijalna  trgovina za med,  Ljubljana,  Židovska uL 6,   nudi  prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka  In  od  naj izkušene jših če-'»elarjov po najnižji ceni. Na Jebelo ln drobna 12. T.
Male oglasa »Slov. Narod«
ZA VSAKO DRUŽINO
NAJLEPŠA OBLAČILA
Posebno moške obleke, trenc-koti, krasno perilo itd. si nabavite najboljše in najceneje pri
P R E S H 3 R>
Ljubljana. Sv   Petra cesta 14
Sveže najfinejše aorvesko
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani -te priporoča bledim ln slabotnim osebam
MODERNO LN KVALITETNO POHIŠTVO
Kuhinje, spalnice, jedilnice in drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les, že od Din 1.500.—. Sprejemajo se naročila po lastnih in danih načrtih. »Oprava«, Celovška c. 50.
6. T. 35
Ključavničarska delavnica
v črrni pri Prevaljah — brez konkurence. Orodje (tudi varilni aparat) prodam, delavnico in stanovanje dam v najem. — Ponudbe Voukanu Antonu — Crna. 103S
* M M " ■ * ■ ■ tU 1 gj Tnrr1 MALI OGLASI
»Slovenskem Narodu« Imajo
slgnren uspeh! Beseda 0.50 par.
s a m k
Tif H 1.L
Obratne prostore
prikladne za vsako obrt, malo Industrijo ali skladišče, oddamo na Vidovdanski cesti 3 takoj v najem.
Makulatura! papir
proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafiljeva ulica Stev. 5
do a.
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Jo
NAS VAL
SPOREDI evropskih rartrjrtrfn postaj m
modni pregled, novica ls radijskega Omaka smotra, nagradni ^jjsjjj,
Stev. 70
>S I.OVENSK1 V A R O D«, ponedeljek. 27. marca 1939.
>r r«tn u
Pretresljiva tragedija na dnu reke
Ing. Eugen Hiller in njegova nevesta Helena Rupnik sta
pa sta umrla tragične smrti
se hotela v kratkem poroditi,
Ljubljana, 27. marca
Kiatko smo že poročali o strasni avtomobilski nesreči na cesti Metković—Dubrovnik, kjer je v sredo zavozil osebni avtomobil pri rečici Medarevini v tovorni avto bratov Jela vic in Vrgorca. V osebnem avtomobilu so se vosili 35 le t ni poslovodja tvrdke Bauxit dd. v Splitu inž. Evgen Hiller, 30!etna slovaška državljanka Helena Rupnik in 48 letni šofer Miloš Nikolič iz Kričaka pri Drnišu, oženjen in oče dven oirok. V.si trije so našli na dnu rečice tragično smit. šofer tovornega avtomobila, ki je vozil iz Splita proti Metkoviću, je na zaslišanju izpovedal, da je takoj ustavil avto, čim je zagledal pred seboj tovorni avtomobil.
Cesta je bila spolzka
Cesta je bila zaradi blata in snega zelo spolzka. Usodnega dne je namreč v Dalmaciji snežilo, šofer osebnega avtomobila pokojni Miloš Nikolič je tudi začel zavirati avto in obračati na desni, pa je avto zdrsnil čez cesto in se zakctalil v reko pod hišo Andrej Opšivača 6 km od Metkovića. Avto je takoj utonil v rečici Medarevini, ki je na tem kraju globoka več metrov, šofer tovornega avtomobila je s svojimi sopotniki takoj odnitel k reki, pa ni mogel nesrečnežem pomagati, J ker se je bil osebni avto prevrnil. Bilo je !
takoj jasno, da so vsi potniki v njem utonili. Zato je šofer tovornega avtomobila obvestil o nesreči oblasti v Metkoviću.
Nihče ni odgovoren
Oblasti so takoj uvedle preiskavo in dognale, da nihče ni odgovoren za strašno nesrečo, ker je šlo zgolj za nesrečno naključje. V sredo zgodaj zjutraj je prišla na kraj nesreče sod no _ zd r avniška komisija ko so potegnili avto in mrtve potnike iz reke. To delo je bilo zelo naporno in šele okrog dveh popoldne so spravili avto iz reke. V njeni so naili oba potnika in šoferja mrtve. Avto je ležal na dnu reke s streho na\-zdol. Vsa tri trupla so bila zadaj Vratca prt šoferjevem sedežu so bila odprta, druga pa zaprta.
Vse kaže, da se je avtomobil močno poškodoval, ko se je kotalil po bre,gu v reko, potniki pa niso bili ranjeni. Na njihovih truplih namreč ni našel zdravnik nobenih poškodb. Najbrž je šofer odprl vratca pri svojem sedežu, da bi se rešil. V zadnjem trenutku, preden je zlezel iz avtomobila, se je pa oči vidno spomnil na svoja potnika in zlezel je k njima, da bi ju rešil. Ta čas so se pa vsi trije že zadušili v vodi.
Šofer sam bi se bil gotovo lahko rešil, saj je imel kot rečeno vratca pri svojem
sedežu odprta. Hotel je pa rešiti tudi svoja potnika in to mu je postalo usodno. Na drugih vratcih je bilo steklo razbito, kar je storil po vseh znakih sodeč šofer sam,
ko je hotel rešiti Hillerja in Rupnikovo. Mrtvi šofer je krčevito držal v desnici kos železa, s katerim je oči vidno razbil steklo na vratcih.
Na poroko sta se pripravljala
Prijateljica Helene Rupnikove Milada Fiala je pripovedovala, da je prispela Rup-nikova v Split lani 13. decembra. Njeni starši žive v Žilini na Slovaškem. S Hil-lerjem je bila zaročena. V Split je prispela, da bi se zdravila. Bila je namreč bolna na ledvicah. V Splitu je najela sobo pri Iva-nici Subašič, v drugi sobi pri isti gospodinji, je pa stanoval njen ženin inž. Hiller. Zaročena sta bila že sedem let. Hiller je bil žid in oba sta hotela prestopiti v sta-rokatoliško vero, da bi se v Splitu poročila. Bila bi se že vzela, pa se je nevesta izgovarjala, da je bolna in da mora prej ozdraveti. V sredo se je počutila dobro in zato se je odpeljala s svojim ženinom na izlet v Zeleniko. Helena se je pripravljala v Prago na operacijo, da bi se potem poročila. Denar za operacijo je imela že pripravljen, pa jo je prehitela smrt.
lil
VVeidmann duševno bolan?
Ali ima vse umore na vesti neki neznanec — Plantyjev Santom? — Dve priči, ki bi bili lahko preprečili zločine
Pariz, 25. marca.
Z zasliševanjem obtožencev in prič glede umora impresarija Lebionda je bil zaklju-• n glavni del dokaznega postopanja proti ogabnemu roparskemu morilcu Nemcu Evgenu Weidmarmu. V sredo je bil zaslišan še tretji obtoženec Jean Blanc, ki je obtožen, ker je pomagal Millionu in Tri-cotevi pri begii pred policijo, v četrtek govore psihiatri in v petek branilci. Obravnava bo trajala najmanj še osem dni.
Millionova stara mati je poslala predsedniku sodišča dolgo pismo, v katerem izraža svoje presenečenje spričo obdolži t ve njenega vnuka. Kakor smo že poročali, trdi Weidmann. da je impresarija Lebionda umoril s strelom v tilnik Million v vili La Voulzie. Prepričana sem, je pisala Millionova stara mati, da je Roger nedolžen. Imel je vedno dovolj denarja ker sem mu denar poslala vedno, kadar me je prosil zanj. Roger je imel od mene mnogo večje vsote kot so jih morilci dobili pri žrtvah, torej ni mogel biti morilec iz ko-rl^toljubja. Roger je edini dedič mojega velikega premoženja, vedno sem mu pomagala, ni mogel biti v stiski.
Komisar Roches je izpovedal, da mu je Millionov oče sam izjavil, da je znašal plen. ki ga je dobil sin po umoru impre-sr.rija Lebionda. 2000 frankov. Branilci so izkoristili priliko, ko je bil zaslišan komisar, in so izpraševali o Moulvju. Kakor smo poročali, je Colette Tricot obdolžila Moulyja, da je morilec agenta Lesobra. Branilci so hoteli izvedeti, ali je Mouly res poHcjski konfident. ali je bil res že kaznovan zaradi tihotapstva mamil in zaradi vohunstva. Komisar je odgovoril, da o tem ničesar ne ve. Komisar Roches je tudi opozoril na nekatera nasprotja v izjavah obtoženca Blanca. Blanc je pripomnil, da je K'I utrujen in neprespan, ko so ga zasliševali, in ni vedel več, kaj govori.
Millionov oče je povedal, kako je izvedel, da je Weidmann morilec. Dne 19. oktobra ga je obiskal sin Roger Million s Coletto. Leblond je bil umorjen 16. oktobra. Roger je bil razburjen. Nekaj strašnega ti moram povedati, je rekel očetu, čital .i o umoru impresarija Lebionda, pomisli Evgen Weidmann ga je umoril. Jaz sem ga pripeljal v vilo. Izdal sem se za Pradiera-
Millionov oče je hotel takoj obvestiti policijo, potem se je pa premislil. Poklical je še Blanca. Ta je vzkliknil: Evgen morilec? To je nemogoče. Nato sta se Roger in Blanc ter Colette pogovarjali, Blanc je svetoval Roger ju, naj gre na oddih k stari materi, češ da ima prenapete živce, toda Coletto mu mora za ta Čas odstopiti. Roger in Blanc sta se tako začela prepirati zaradi Colette in na Weidmanna so vsi pozabili. Tudi Milionov oče, ki je končal svojo izpoved z besedami: Zakaj nisem vztrajal pri prvem sklepu? Ce bi Weid-manna tedaj ovadil, bi bili dve žrtvi manj. Prav za prav imam na vesti ti dve žrtvi. Prosim sorodnika za odpuščanje!
Po umoru imipresarija Lebionda je Weidmann namreč pognal kroglo v tilnik še nemškemu emigrantu Frommerju dne 20. novembra in 8. decembra agentu Le-sobru.
Weidmann je prosil tudi za besedo in
izjavil, da je povedal resnico, toda zamolčal je nekatere skrivnosti. Branilci ga silijo, naj pove vse, a tega ne more storiti, ker bi nemške oblasti začele preganjati njegove sorodnike, ki žive v Nemčiji.
Branilec Moro-Giafferri je bil te dni pre-hlajen. prišel bo pa k razpravi, ko bodo zaslišani psihiatri. Znano je, da bo svojo obrambo VVeidmanna oprl na trditve, da je Weidmann duševno bolan človek, ki se no krivem obtožuje umorov. Drugi branilec Plantv bo pa dokazal, da je pravi morilec neki neznanec, o katerem se je govorilo Že prve dni na razpravi. Publika in porotniki so tega neznanca že krstili. Pravijo mu »Plantvjev fantom«.
Prijateljica umorjenega Lebionda gdč, E>esmonet je izpovedala, da je videla Milliona. ko je prišel z avtom iskat Lebionda. Million je bil zelo nervozen. Soba-**ca je rekla Desmonetovi, ko je opazila Milliona: Na vašem mestu ne bi pustila gospoda iz hiše s takim individujem. Desni one tova je sobarico zavrnila: Marija, vam se meša. Preveč kriminalnih romanov Čitate.
Leblondova sobarica je imela zle slutnje, ko je zagledala Milliona v hiši. Njen gospodar se res ni več vrnil, našli so ga ustreljenega v avtomobilu.
Motociklist Barriere je izpovedal, da je videl nekega človeka, ki je stopil iz avtomobila, v katerem so našli umorjenega Lebionda. Ta človek ni bil Million niti Wekl-maim. Branilec Plantv je imel zopet priliko, da je iznesel svojo teorijo o »neznancu«, ki je umoril vse žrtve: Plantvjev fantom. Zaslišan je bil tudi mož obtožene (Doiette Tricot. Ijpovedal je, da je bila Co-
lette dobra žena in mati, dokler ni spoznala Blanca. Povedala mu je, da je Blanc tihotapec in zvodnik. Zbežala je z njim in se ni več vrnila. Nekoč sta ga obiskala Million in žena ter mu povedala, da je Weidmann morilec plesalke De Koven. Tricot je smatial to za šalo, zato ni o tem nikomur pravil. Plesalka De Koven je bila prva žrtev. Ce bi Tricot takrat VVeidmanna ovadil, bi še danes živeli šofer Oouffv, Al-začanka Keller, impresario Leblond in emigrant Prommer ter agent Lesobre.
Državni tožilec zahteva smrtno kazen
Nestrpno je publika čakala na zaslišanje zdravnika psihiatra glede duševnega stanja morilcev VVeidmanna in Milliona. Profesor Genil-Perrin, ki je preiskal obtoženca, je izjavil jasno in odločno: VVeidmann je popolnoma normalen in v celoti odgovoren za svoja dejanja. Million je tudi normalen in odgovoren, čeprav si je njegova mati sama končala življenje. Colette Tricot nikakor ni mitomanka. njena inteligenca je r*s povprečna, toda dobro ve, kaj dela. Normalen je tudi obtoženec Jean Blanc.
Chaudet, ki je eden izmed štirih Weid-mannovih branilcev, je izvedenca vprašal: Ali ni mogoče, da bi kdo na VVeidmanna vplival telepsihično? Profesor Genil-Perrin je odgovoril: Ne poznam telepsihologi-je. Pokličite kakšnega magnetizerja ali čarovnika, morda bo kaj vedel o telepsiholo-giji.
Izvedenec je nato pojasnil, kako je preiskal VVeidmanna. Uporabil je običajno metodo izpraševanja pri preizkuševanju duševnega stanja. Branilec Moro-Giafferri je pripomnil, da so še druge metode, ki bi bile bolj primerne. Moro-Giafferri je opozoril tudi na atentat na predsednika nekdanje Nemške Avstrije Dollfussa, ki je bil baš tiste dni, ko je VVeidmann živel v Parizu, umorjen. Vprašal je izvedenca: Ali ni mogoče, da so ti dogodki vplivali na VVeidmanna? Izvedenec je odgovoril, da je to mogoče, toda učinki vpliva baš dokazujejo, da je VVeidmann zločinski človek.
Pred govorom državnega tožilca so branilci zopet pozvali VVeidmanna, naj pove resnico glede umora impresarija Lebionda. Weidmann je odgovoril, da je povedal resnico in da ne obtožuje Milliona iz maščevanja. Ce Million ne bo obsojen, toliko bolje zanj. Ce bo pa obsojen, ne bo po nedolžnem, ker je kriv.
Državni tožilec Balmarv je opisal vse Weidmanove zločine in grozotne okoliščine, v katerih so padle vse žrtve. Glede Milliona je izjavil, da je dokazano, da je bil VVeidmannov pajdaš in mu je pomagal pri zločinih. AH je v primeru Lebionda sprožil samokres VVeidmrn ali Mrli ion, to je vseeno, oba sta kriva. Državni tožilec je zahteval seveda za oba zločinca smrtno kazen.
Do petka bodo govorili branilci, v petek pa bodo porotniki že odločili o krivdi obtožencev. Odgovoriti bodo morali na 80 vprašanj glede Weidmannove, Millionove, Blancove in Tricotine krivde
Zopet vlom
Brežice. 25. marca Pred dnevi smo rKm>čali o vlomu v glavno tobačno zalogo v Brežicah v m,či od 22. na 23. t m. na škodo veletrgovca iz Krhkega g. Ivanuša Eda. ki so mu vlomilci odnesli iz mrznice 7100 din. Sedaj pa smo zvedeli, da so istemu dva dni prej vlomili v hišo v vinogradu pri Sremiču. Zlikovec je na oknu Ivanueeve hiše razbil šipo in skozi odprtino segel z roko v sobo in odprl zapah. Nato se je nearršno splazil v sobo in kuhinjo, kjer je imel lastnih precej vrednih predrnetov, katerih pa se vlomilce ni dotakni L Splezal je po lestvi v podstrešje, kjer sta g. Ivanu« m njegov viničaT g. Kerin Franc shranjevala suhe svinjino. Na škodo g. Ivanuša je vlomilec odnesel s pod-strožja 3 šunke, težke 30 kg. vredne 600 d ki. in 28 mesenih klobas, vredni-h 140 din. na Škodo njegovega vmičarja g. Kerrna pa 5 kosov mesa in 2 klobasi v vrednosti 150 <Jin. Po isti poti se je vlomilec zopet »plaza1 cz baše.
Ko je naslednje jutro viničar g. Kerm opazil tatvino svinjine, je to takoj javil brežiškim orožnikom, ki so začeli vlomilca takoj zasledovati. Se istega dne so aretirali najbližjega soseda vn ga odvedli v zapore sreskega sodišča v Brežicah. Mož vloma ni priznal ki mu ga zaenkrat ni bilo mogoče dokazati. Sodišče ga je sicer izpustilo, vendar pa je uvedlo najstrožjo preiskavo.
Nameščenci KID so zborovali
Jesenice, 26. marca
V četrtek zvečer se je v spodnji dvorani Kazine vršila izredno dobro obiskana glavna skupščina Društva nameščencev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Skupščino je otvoril in vodil predsednik g-, ing. Franjo Baltič, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa predsednika Z.D.Z.N. g Joška Zemljica iz Ljubljane, kateremu so navzoči priredili Živahne ovacije. Predsednik je v daljšem govoru orisal delovanje društva med letom, ki je bilo zelo živahno in izkazuje na vseh področjih zelo lep napredek.
Zelo obširno in pregledno poročilo je podal tajnik g. Drago Cerar. Iz poročila je razvidno, da je društvo uspešno posredovalo pri Pok. zavodu za izdajo odlokov onim nameščencem, ki so bili prevedeni iz delavskega v nameščenski stalež in s tem postali zavarovanci Pokojninskega zavoda. Društvo je bilo v stalnem stiku z zvezo in potom nje s Pokojninskim zavodom. Bratovsko skladnico, T.B.T.D. in Delavsko zbornico. Odbor si je prizadeval pri KID, da bi se tudi za nameščence izvedlo dodatno pokojninsko zavarovanje, kot so ga dosegii tovariši v Trbovljah in uvedel po-smrtninski odpravek za vsakega umrlega člana v iznosu din 3.000.—, ki se ob vsakem smrtnem primeru izplača svojcem iz tekočih društvenih sredstev.
Društvo je s 15 deleži pristopilo k zvezani Kreditni zadrugi, priredilo strokovni tečaj in eno predavanje. Blagajnik g. Šte-bih Mirko je poročal, da je imelo društvo v L 1938 din 49.125.45 dohodkov in 39.122.45 din izdatkov, tako da znaša letni prebitek din 10.003.—. Društveno premoženje predstavlja vrednost din 92.212.50. Koncem leta 1938 je društvo štelo 293 članov in članic.
Poročilo o nameščenskem zobozdravstvenem skladu je podal g. Arnež Peter, o T. B. T. D.g. Cerar Drago, o Kreditni zadrugi pa g Prevc Peter. V imenu revizorjev je poročal g. Herman Mam, da so našli blagajniško poslovanje v vzornem redu in predlagal blagajniku in upravi pohvalo in razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta.
Zastopnik Z.D.Z.N. g. Joško Žemljic je v imenu zveze pozdravil vse zboroval ce in upravi čestital k uspešnemu delu. Podal je poročilo o sklenjenem sporazumu, ki bo nadomestil volitve v Pokojninski zavod ter poročal o delu Z.D.Z.N. in T.B. T.D. in Delavske zbornice ter naglasi! potrebo ustanovitve samostojne nameščen-ske zbornice. Poročilo g. Zemljica je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem.
O vseh poročilih se je razvila zelo živahna in stvarna debata, v katero so posegli gg. ing. Nikolič, Cerar, Božič. Sušnik, štebih, Babnik in Korenini.
V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Tušar Josip, podpredsednik Sušnik Matija, Arnež Peter; odborniki: štebih Mirko, Poženel Lojze, Cop Srečko, Tratnik Franjo. Prevc Peter, inž. Brilfach Roman, Cerar Drago, Šoberl Pavel, Velepič Ivan, Babic Tine, Kline Ivan, Babnik Jože, Ravhekar Avgust: namestniki: Marinko Aleksander, žnidar Janko, Torkar Tone; revizorji: Mam Herman, Jankula Stanko. Ažman Franc Ks,
S (Umskega ptatna
— Kino Matica: Heidi. Priljubljena Shirlev Temple igra glavno vlogo v tem filmu. Zadnje čase smo videli nekaj filmov s tem čudežnim otrokom, ki nas nikakor niso navdušili. Američani so taki, da radi delajo poizkuse tudi z ljudmi. Shirlev Temple je morala nastopati v filmih, ki nikakor niso ustrezali dejstvu, da je Shirlev otrok in zaradi tega kot čudežna filmska zvezdica ne more biti primerna nosilka vlog, ki niso v skladu z otroškim zunanjim in notranjim svetom. Tako so nastali v hollywood-skih ateljejih filmi s Shirley Temple, ki so bili filmski kič. »Heidi« je pa film, v katerem je režiser dal otroku vlogo, ki ji docela ustreza. Besedilo je spretno prirejeno po nemškem romanu, ki ga je spisala Spyri. Na praznik in v nedeljo je bila dvorana razprodana, staro in mlado je drlo v kino. nihče ni zapustil dvorane razočaran.
— Kino Union: Nekronana carica. Francoski film po romanu rumunske princese Bibesco, ki je napisala nekaj romanov tudi v francoščini. Pred začetkom dejanja naznani režiser z besedilom, da ni imel drugega namena, kot prikazati ljubezen Katje Dolgoruke in carja Aleksandra IL Zaradi tega gledalec kot kritičen opazovalec tudi ne more očitati režiserju, da je izločil ali samo epizodno nakazal vse zgodovinske resnične ali prikrojene dogodke, ki so se pletli okoli ljubezni med carjem in Dol gorukovo. Doleorukovo igra simpatična Danielle Darrieux, ki nima samo prijetne zunanjosti, temveč je tudi izborna igralka. V tem filmu je igralsko vsekakor nad svojim partnerjem Loderjem, ki ga vidimo v
vlogi carja. Loderjev car je neroden kot car in še bolj neroden ljubimec. Naj obilnejša pa je paša za oči v tem filmu: razkošje na dvoru, toalete, blesteče dvorane, sijajni tipi- Kot celota film seveda ni kakšna mojstrovina, ker je bolj ilustracija dogodkov kot ustvarjajoče prikazovanje življenjske vsebine, spada pa med najboljše filme te vrste, kar smo jih videli. Mnogi so ga že dvakrat videli. Danielle Darrieux je v tem filmu nepozabna.
Glasbeno življenje v Novem mestu
Novo mesto, 23. marca
Po zek> dolgem odmoru v prirejanju samostojnih koncertov je pretekli teden glasbeni odsek Sokolskoga društva imel zepet svoj orkestralni nastop. Pod taktirko novega dirigenta br. Kamra Franca smo imeli priliko slišati salonski orkester starejših, odnosno v igranju že bolj veščih članov, in nato novo ustanovljen mladinski orkester, članski orkester, obstoječ iz 19 godbenikov, nam je po otvoritveni sokolski koračnici zaigral v prvem delu svojega programa Brahrasova Ogrska plesa Št, 5 in 6 in valček iz Fausta. Oba komada sta bila podana dokaj dobro, posebno pa sta učinkovala oba ogrska plesa, za katera so poslušalci nagradili orkester z velikim aplavzom, medtem ko je valček prišel iz raznih prehodov precej šepajoč na druga mesta. Nekoliko več natančnosti in zahtev dirigenta bi orkestru brez
dvoma   mnogo   koristilo, da bi podobna
mesta slišno — dobro izvozili. Sledil je na. stop 14 članov mladinskega orkestra pod istim dirigentom z uvodnim Allterjevian Rendezvoujem in z najbolj znanimi in najlažjimi odlomki iz Jugoslovenskih biserov. Za nas čisto nov pojav mladinskega orkestra je bil za ti dve točki deležen burnega odobravanja in priznanja. Po tem je nastopil ponovno članski orkester z Bachovo Meditacijo, ki jo je zaigral z izmeno nekaterih godal in pihal a saksofoni. Sodeč po aplavzu po prejšnjih komadih in poznejših Sohubertov Moment muzikal in Offen bacfaov Orfej v podzemlju, je ta najbolj vžgala, dasi ravno bi bila lahko mnogo bolje zaigrana, posebno kar se saksofonov tiče.
Prav dobro je vplivala na poslušalce tudi lepo okrašena dvorana, ki jo je z lastnimi deli okrasil s pomočjo nekaterih članov akademski slikar br. Just Hvala. Kon cert je bdi zaključen z znano pesmijo Sokolskih legij, ki so jo skušali nekateri spremljati s petjem, kar pa se jim nj povsem posreCilo, ker jim najbrž ni znano besedilo te kratke in za uho tako lepe ter veličastne pesmi. Kakor smo zvedeli, nas bo naš glasbeni odsek na prihodnji prireditvi seznanil z izključno slovensko glasbo, na kar že sedaj opozarjamo naše občinstvo in želimo, da bi za to prinko napolnilo društveno dvorano vsaj v tolikem številu kakor jo je pri tem koncertu. Roko v roki bomo naprej in najlažje zopet obudili naše glasbeno življenje, ki je v zadnjem času pokazalo zopet možnost življenja in resnega dela.
Seja trboveljskega
občinskega odbora
Oddaja del pri gradnji novega občinskega doma — Raz-
parcelacija občinskih parcel
Trbovlje, 23. marca
V torek popoldne je imel tukajšnji občinski odbor sejo, na kateri jc razpravljal z-lasti o oddaji gradbenih del novega občinskega doma v Trbovljah. Predsednik občine g. Klenovšek jc pojasni! najprej nekatere določbe taksnega zakona glede pobiranja taksnih pristojbin na prireditve, nato pa jc omon-H težkoče, ki sc nast-ale z izdajanjem novih poslovnih knjižic. Ker so občinski uslužbenci že itak z rednim delom obremenjeni in jc treba urediti hkrati tudi domovinsko matico, jc uprava sklenila namestiti kot začasnega dnevni carja g. Vladnslava Slapšaka, ki bo pomagal tudi pri izstavljanju novih poslovnih knjižic, katere m bo moralo vse delavstvo in name-ščenstvo nabaviti do konca tega 'eta.
V ra/pravo je pnišla licitacija za oddajo del pri gradnji novega občinskega doma, ki se je vršila v ponedeljek 20. t m. v občinski posvetovalnici v Trbovljah. Predsednik občine je rx)ročal, da jc bil razpis pravilno objavljen in da jc bilo vloženih za težaki a, železobetonska in zidarska dela 5 -•onudb. za tesarska dela tudi 5 ponudb, za krovska dela 4 ponudbe, za kleparska de£a 6 ponudb, za mraarska 4. za steklarska 2. za ključa\mi carska 4, za strelovodne naprave jc došlo 5 ponudb, za pleskarska, in sobo-alikarska dela 7 ponudb, za štukaturska deki 3 ponudbe in za instalacijska dela 1 ponudnik. Razen teh so bile vložene tudi še nekatere ponudbe za parketarska in tapetniška dela, ki pa niso odgovarjale in so bile izločene iz Kcitacijskega postopanja.
Občinski odbor je po temeljiti razpravi oddal dela nasJednj-rm ponudnikom: teza-Ska, žeieoobetonska. zidarska, tesarska in krovska dela gradbenemu podjetju Tiinnies v Ljubljani kleparska dela kleparskemu mojstru Francu Spornu v Trbovljah, mizarska dela mizarskim mojstrom A. Pavlcneu, L Cestniku in VI. Wcissu iz Trbovelj, kiju-čavničarska dela tv. Jereb iz Trbovelj, strelovodne naprave tv. KJenovšek Rajmund iz Trbovelj, plesarska dela Dragotinu S to gorju b Trbovelj, perketarska de!a tv. Josip Rendeli iz Kftriovca, Ker glede oddaje steklarskih, štukatumnJh, elektro-inštalacijskih m tapetniških del še ni padla odločitev radi formalnih pogresk v prvotnih ponudbah, se bo vršila druga licitacija glede teh del dne 30. marca ob 10. dopoldne na občini.
Sledila je razprava g^ede razparcelacije občinskih zemljiških parcel za zgradbo privatnih enodružinskih srtanovanj&kih hišic, o čemer je občinski odbor razpravljal že na seji 6. julija lanskega leta.
Pred'scdiniik občine je v svojih iizvajanjih poudarjal nujno potrebo oddaje občinskih parcel onim, ki si žele graditi stanovanjske hišice, s čimer bi se omililo pomanjkanje stanovanj. S tem pa je občina tudi dosegla, da ji ne bo treba graditi stanovanj v tako velikem obsegu, ker si jih bodo stranke gradile eame na zeinJjtšču, ka jim ga bo občina oddala bodi*« brezplačmo aH pa »a mal denar.
Občifliski odbor je soglasno sklenil, da se oddajo posamezne parcele sdedečrm prosilcem odnosno se sklenejo z njimi pogodbe: gg. Grosarju Francu, obč. voj. referentu 1185 kv. m za ceno 5425 din, Razingerju Miroslavu, obe. gradiitelju 1100 kv. m za 5000 din, Cesnovarju Vinku, delavcu cementarne 480 kv. m za 1900 din, Ažmami Leopoldu, rud. tesarju 576 kv. m za 2380 din, Paveljšku Ferdinandu, trafikantu, 295 kv. m za 975 din, Bartolu Stanku, rud. kovaču, 317 kv. m za 1085 din. Bel inu Oldu, s-tavbniku, 298 kv. m za 990 din, Putrihu Nikolaju, rud. strugar j u\ 429 kv. m za din 1615, Smagurju Francu, rudarju., 423 kv. m za 1615 din, Čcsorn ji Francu, rudarju, 39* k v. m za 1495 din, Oplotniku Emestu, ru-diairju, 402 kv. m za 1510 dim, Slapšaku Matiji, rudarju, 392 kv. m za 1460 din, Ahaca Francu, obč. delavcu, 795 kv. m za 3475 din, Hutarju Maksu, brivcu, 506 kv. m za 2030 din, Cestniku Mihaelu, rudarju, 519 kv. m za 2095 din, £unku Ladis&avu, rudarju, 597 k v. m za 2485 din. Lesarju Jakobu, rudarju, 517 kv. m za 2085 din, Erženu Ivano, mizarskemu pomočniku, 420 k v. m za 1600 din, Senckovrču V nku, rudarju, 465 kv. m za 1825 din, Florjancu Ferdinandu, rudarju, 473 k v. m za 1865 din, Hribovaku Alojzu, rudn. pa/ni k u, 376 k v. m za 1380 din, Gru-skovnjaku Francu, eevlj. mojsrru. 397 lev. m za 1485 din in Pistotnik Manji, zasebnici, 360 kv. m za 1300 din. Te parcele se nahajajo deloma na njivah in travnikih za Ličarjem in mizarjem Cestnikom, deloma pa na občinskih ze>inl j">eih za klnaflioevim mlinom.
Sledile so razne interpelacije občinskih odbornikov, tako oo. g. Česnovarja glede odvoza ^reznuce, oo. g. FVašnikarja glede poprave ceste čez Kaleč v Planinako vas, in oo. g. Rovrnika glede zaposlrtvc delavcev pri gradnji daljtnovoda KID iz Trbovelj v Savinjsko dolino.
Vsem je dal potrebna pojasnfla predsednik g. Klenovšek, nakar je bila seja v redu zaključena
Iz škofje Loke
— šahovski klub v Škof ji Loki je pravkar zaključil svoj turnir za naslov prvaka škofje Loke. Odkar obstoji klub, ni bilo za turnir tolikega zanimanja kakor tokrat. Turnirja se je udeleževalo z izredno vztrajnostjo in vnemo 29 igralcev. Naslov prvaka si je priboril Oblak Tine, ki je dosegel 25 in pol točke od dosegljivih 28. Na drugem mestu je Novak Štefan s 24 točkami in na tretjem H u mar Rudolf z 22 točkami Ostala mesta so zasedli naslednji: Vraničar Ivo 21 in pol, dr. Leo Kocjan 20 in pol, Krivec Rudolf 20, Knezevič Dimitrije 19 in pol, Sušnik Ivan in Oblak Stanko 18 in pol, Djeranič Vido in Matul Franc 18, Brumen Franc in Zavadlav Go-tard 17 in pol, Krek Lado 17, Babic Joško in Bogataj Janez 14, Kramaršič Marko 13 in pol, škafar Stane 13, Vraničar Franci in Jamnik Janez 11, Vraničar Drago 10 in pol, Pečnik Franc in M*11*1** Anton 10, Savnik Trne, Balderman Metod in šelhavs Edvard 8 in pol, Bačič Stevo 4 in pol, Ziherl Janez je izstopU.
— »O s^rononnji« je bil naslov predavanja, ki ga je imel pred dnevi pri Škofjeloškem Sokolu šolski upravitelj br.Edvin demente iz Železnikov. Večer je otvoril br. Voj teh Debeljak, potem pa je spregovoril br. predavatelj, ki nas je v skoro dveurnih izvajanjih popeljal v tajne ve-soljstva in nam povedal marsikaj, kar zajema človek is knjig nekako težje ali pa naravnost nerad. Poljudno in dobro obiskano predavanje je svoj namen doseglo, zlasti se, ker je prinesel br. predavatelj s seboj vrsto snlc Prosvetni odsek bo prirejal predavanja se do pozne pomladi
— Karambol. Pri Poljanah, na ovinku, Id ga dela tam banovinska cesta, je prišlo v ponedeljek dopoldne do karambola. Skupaj sta trčila dva tovorna avtomobila. Proti fikofji Loki je vozil tovorni avto prevoznika Antona B. z Lučin, ki ga je Sofiral Matevž, v nasprotni smeri pa je privosO
1
neznan tovorni avto. Ker je bilo baš na ovinku, ni čudno, da sta zadela skupaj, Matevž je oplazil drugi avto in mu poškodoval levi blatnik. To bi ne bilo hudo, toda drugi tovorni avto je po vseh vidikih sodeč zaradi sunka odletel proti Kamnarjevi hiši in se potem poškodoval ob hlsL Škod*" cenijo na okrog 300 din. Ljudje so prestali precej strahu.
— Vlom v javorftko *oi0. v poljanski dolini so vlomi in tatvine kaj pogoste m v nedeljo je bilo vlomljeno ▼ javorsko šolo. Vlomilec je vlomil v stanovanje šolske upraviteljece Pipanove ter jI pobral za nekaj tisoč din zlatnine in srebrnine, Najbrž se ga jim ne bo posrečilo prijeti, ker ni zapustil za seboj sledov. eeeeeeniatx rdgovc urnih wybfskpz
— Aretacija čudaKa. Nedavno smo poročali o poskusenem vlomu v Škofjeloško občinsko pisarno, v zvezi s tem so are ti* ran nekega moškega, ki se zagovarja ze-» lo zmedeno. Po poklicu je delavec Nedav* no je prosil za prenočišče pil posestnika Bern Ani, ki ga je vzel pod streho. Tedaj bi kmalu prišlo do požara in aretirani moški se izgovarja, da ga je ogenj zbudil in da ne ve, kako je prišlo do tega. Glede vlomov se izgovarja, da je vlam-ljal zato, da bi priklical orožnike. Vse kaže, da je aretirani moški kratke pameti. Baje je zapit in mu je žganje V* na možgane.
JASEN RAČUN Sloveči francoski raćunar Henry Moo-oeauz je nekoč zabaval družbo s svojim presenetljivim znanjem matematike. Vat so mu presenečeno sledili Samo neki gospod je hotel pokazati svojo duhovitost m vprašal racunarja;
— No, gospod Mondeauz, ce znate vsa tako hitro in točno izračunati, boste gotovo tudi vedeli, kolikokrat je trikrat štiri
Na to vprašanje je Mondeauz brez premisleka odgovoril: če prištejemo k temu se vas, dobimo 120.
8tMh o
»SLOVENSKI N A ROD«* ponedeljek IT.
ttiev. jy)
Bala egiptske princese
Na eglptsktjn kraljevskem dvoru so v dneh mrzličnih priprav pred svečanostmi ob p:xoki najstarejše sestre kralja Panika princesa Fawzie in iranskega prestolonaslednika skrbno zavijali tudi stvari, ki jih je odpeljala nevesta s seboj. 200 zabojev in kovčegov je spremljalo mlado soprogo bodočega vladarja Perzije na poli v njena novo domovino v Teheranu. Za balo je poskrbela egiptska kraljica mati, ki gotovo jii skoparila, saj ima dovolj denarja, da je lahko pripravila svoji hčeri primerno opremo.
V najboljšem pariškem modnem salonu so naročili poročno obleko, ki je veljala v našem denarju nad 100.000 din. Pravijo, da je to ena najlepših oblek, kar so jih kdaj nosile neveste. Mati je pripravila svoji nevesti nad 100 športnih, promenadnih., popoldanskih in večernih oblek. Ker je Perzija v nasprotju z Egip'om dežela hudega mraza v zimskih mesecih, je vzela princesa s seboj tudi šest dragocenih kožuh: v. Nakita in draguljev ima bodoča iranska kraljica za dobrih 13 milijonov v našem denarju. Med drugim ima zlat dia-dem. posut z biseri in diamanti, vreden sam okrog 6 milijonov. Ima tudi ogrlico iz štirih vrst demantov vredno v našem denarju najmanj 3 milijone.
Letalo eksplodiralo v zraku
Curina letalska nesreča se je pripetila v Angliji blizu Ervtiorma v Yorkshiru. Eno-sedežno bojno letalo Spitfire je eksplodiralo v zraku in kose letala je razneslo daleč naokrog. 21-letni pilot Serjeant iz Ca-tecricka je poskusil v trenutku ko je nastala eksplozija, skočiti iz letala s padalom, toda padalo se ni odprlo in pilot se je ubil.
Druga nesreča se je pripetila v Bettis-fieldu v Flintshiru. kjer se je moralo vojaško letalo spustiti na tla, pa je zadelo ob drevo in odletelo na železniško progo, kjer se je razbilo. Pilot je bil težko ranjen. Malo je manjkalo, da ni zavozil v razbito letalo ekspresni vlak. Strojevodji se je posrečilo v zadnjem hipu vlak ustaviti.
Na Hestonskem letališču v Londonu je pa ubilo civilno športno letalo hčerke znanega lorda Runcimana Margarete Fairwe-ather 34-letno zdravnico dr. Elizabeto Coo-kovo iz Glasgovva. Bila je tako neprevidna, da se je približala propelerju letala v trenutku, ko je mehanik pognal motor. Dr. Cookova je bila namenjena s hčerko lorda Runeimana v Pariz.
Nasveti Marije Terezije hčeram
Ko je bila Marija Terezija cesarica, je napisala svojim hčeram mnogo pisem, v katerih je še zdaj marsikaj zanimivega, pa tudi aktualnega. Naj omenimo tu samo nekaj nasvetov, ki jih je dala Marija Terezija v pismih  svojim hčeram.
Edina prava sreča na svetu je srečno zakonsko življenje. — Ne ukloni se nikoli svojemu razpoloženju, če se enkrat uklo-neš, postane ono tvoj gospodar, a v družbi ne napravi tudi zaslužn h ljudi nič tako neznosnih kakor slabo vedenje. — Kolika radost je biti ljubljena, a Še večja je radost zaslužiti to. To je naša edina nagrada. — Prizadevaj si vedno in povsod dokopati se do resnice: naj ljudje vedo, da jim hočeš za vsako ceno priti do dna in da si neizprosna do lažnivcev in lažnih ovaduhov.
45301-2204
Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši otroški čevlji iz platna 7 gumast^ i podplati.
4644—44608
Elegantni čeveljki za deklice iz boksa ss zaponko, z usnjenim podplatom in nizko peto.
38397—6601 Lakasti polčevlji  iz  gume, odporni proti vodi in blatu, čistijo se z mokro krpo. Nadomestujejo popolnoma usnjene čevlje.
44292—845* Novo za otroke!
Pomladni otroški čeveljčki, izdelani iz diftina. Lahki in udobni za Izpre-hode.
343895—9178 ■
Okusni ženski čevlji za spomlad, kombinirani iz modrega in belega diftina, z nizko peto.
8927—44683
Elegantni moški čevlji za pomlad! Iz sivega ali drap semiša ali iz kože Okrašene z luknjicami, z usnjenim podplatom.
5851—63805
Otroški čevlji iz laka, za spomladanske dneve. Okusni in pre^?*ii.
5892—64853
Vaš otrok se bo razveselil teh finih čeveljčkov iz laka, ki imajo zelo lep okrasek iz nubuka.
4624—44658
Športni čevlji za deklice iz lahkega rjavega boksa, okrašeni z luknjicami. Za pomladne izprehode.
3639—44974
Moški lahki polčevlji, šivani na okvir izdelani iz finega usnja, z preluknja-nim okraskom in usnjenim podplatom.
25425—8405
Udobni čevlji iz močnega angleškega platna, z gumijastim podplatom in gumijasto peto.
2605—46657
Nov pomladni model, izdelan iz finega rjavega boksa, z semiš kombinacijo. Trpežen in pripraven za pomladanske izprehode.
3639—44748
Udobni in trpežni čevlji iz najboljšega telečjega boksa, izdelani po angleškem modelu.
— Če je to v tvojih močeh si dolžna služiti svojemu bližnjemu In biti mu koristna. Naj se vsaj ublaži njegovo gorje s tem, da ga poslušaš in potolažiš. — Pazi, da ne boš dajala več nego imaš. — Nikar lahkomiselno ne kupuj lišpa. ob'ek in drugih reči. Vladar ca mora kupovati take reč* da podpira delavce in jih vzpodbuja. Drži se pa načela, da mora biti vse to izdelano v tvoji domovini in ne kupuj n č tujega.
Najmanjša angleška vas
Najmanjša angleška vas, ki je pa obenem najbrlj razvlečena in najbolj osamljena, je naselbina Elmlev na otoku Chep-pey. ležečem blizu oba'e grofije Kentske, južno od izliva Temze. Če pravimo, da je naselbina na otoku, je to le deloma res. V resnici se razteza Elmlev po pasu suhe
zemlje, zvezanem z otokom po nedostopnem, tri milje širokem močvirju. Bliže imajo vaščani do Kentske obale, namreč samo tri četrt milje, toda tam se izliva reka v morje in ob plimi je vse zalito.
V Elmlev živi samo 20 ljudi, ki 'lelajo vecinrma na angleški celini. Najstarejši prebivalec je 87 let stara žena Doddsova, ki dobi od svoje hčerke vsak dan po pošti pismo. To pomeni, da mora priti k nji vsak dan pismonoša .ki mora prehoditi več  milj  dolgo  pot,  računajoč tudi pre-
voz z brodom, šolarji, ki jih je v vasi komaj šest, morajo najprej dobro miljo peš do broda, potem pa štiri milje z brodom čez vale več o vodo in še poldrugo miljo se morajo peljati, preden pridejo do šole. V naselbini ni ne zdravnika, ne elektrike, ne nobene cesta. Hrano dovažajo s čolnom samo enkrat na teden, vsak četrtek, če hoče kdo na celino, mora priklicati brod s signali. Nad vasico leži večinoma megla in zato morajo streljati a puškami, da jih brodar sliši.
34
E Kirchberger
„Pot čez mrliče'*
;».!•:»>• .....i Ml
'•m johunski . oman iiH^.m.iHiiiiiJiiHini.n.ii
Helena je vedela, da ima polkovnika rada. Vedela je, da je opravila najnevarneiše delo uspešno samo tedaj, če je delala z zavestjo, da bo polkovnik zadovoljen. Krup je bil čuden mož. Nihče se v njem ni spoznal, tudi ona ne. V času, ko je že prihajala do prepričanja, da jo imr tudi on rad, jo je mirne vesti poslal v Nemčijo. Saj ie moral vendar vedeti, v kakšno nevarnost i o pošilja. Mar iuu je bilo to vseeno? Morda je bil preoričan a nienih soosobnostih. da se ni bal za nio. ^oznal ni nobenega drugega čustva razen svoje dolžnosti in to je izpolnjeval zelo vestno. Odkar je bil postal šef poročevalskega oddelka v ministrstvu, so lahko vi najsposobnejši ljudje v berlinski centrali v brezdelju prekrižali roke.
Take misli so ji rojile po glavi, ko je krenila po kolovozni poti in se ustavila pred vrati Waldhausa. Najemnik je bil neki Gut. Toda pisal se je še drugače. Pomagal je bil že mnogim ljudem, ki so se bili zatekli k njemu po pomoč, pa naj so bili tihotapci iz Češke ali ljudje drugačnega kova. Bil je neustrašen in prebrisan kakor divji lovec. In ljudje, ki so se zatekali k njemu po pomoč, so bili lahko prepričani, da ne bodo zasačeni.
Od hiše se je razlegalo besno lajanje psov. Gut je imel Štiri velike doge, močne in divje, ki niso nikogar pustile do hiše.
Nekdo je zakričal na doge in vrata so se odprla.
Na prag je stopil gospodar Gut in se ozrl naokrog. Zagledal je Heleno in radovedno jo je motril.
— Kaj bi pa radi tu? — je zagodrnjal osorno, videč pred seboj moža v modri šoferski obleki.
Helena je stopila k njemu in se postavila tako, ia ji je padala luč na obraz. Gut ni pokazal, da-li jo je spoznal, toda bila je prepričana, da jo je spoznal. Previdno se je ozrl po gozdu in ker ni nikogar opazil, se je umaknil s praga, da je mogla vstopiti.
— Tu so že vpraševali po vas — ie dejal suho, ko sta sedela za veliko, grobo otesano mizo.
— Vaši ljudje so bili tu Boje se, da se vam je kaj pripetilo. Ne smete se zadrževati tu Obmejna straža pride skoraj vsako uro sem — ne zauoa'o mi, nimajo pa dovolj poguma, da bi me aretirali
— Ali mi boste pomagali čez mejo? — je vprašala Helena kar naravnost \n mu • ogledala v oči Odgovoril je takoj nikalno, češ da je ood nadzorstvom in da se ne more izpostavljati taki nevarnosti. Povedal ji je samo, katero pot naj ubere m ji obljubil dostaviti na polkovn'ka naslovlieiio pismo. To pismo je bilo napisano za vsak slučaj, če bi se ji med potjo kaj pripetilo.
Ločila sta se.
Bila je črna noč, ko se je plazila Helena čez nemško-češko mejo. Biti je moralo okrog ene ponoči, ko je vstala vsa premočena od rose in prezebla ter krenila doli po tihotapski stezici. Dvakrat je morala pasti pod grm in se skrčiti, da bi ie straža ne opazila.
Pepelasto, sivo, s srebrno meglo prenreženo iu-tro jo je našlo še na livadi, oddaljeni komaj pol ure od meje. Naprej ni mogla. Bila je vsa izčrpana
— vračala se je groza in prečuti dve noči, ki sta ji ob težili noge.
Bilo je divno jutro. Morala bi biti prav za prav že mirna, saj je bila na Češki strani. In če bi bila krenila na levo, bi bila prišla v obmejno vas, kjer bi se bila prijavila na orožniški postaji. S tem bi bilo vse urejeno.
Helena pa ni mogla naprej. Groza jo je še vedno obhajala, da je bila še bolj utrujena in nemirna. Čuden je bil ta nemir — kakor da mora vsak čas nekdo priti in...
Niti svojih misli ni spredla do konca. Iz jutranje megle je stopil mož. Videla je samo njegove obrise, toda v njeni podzavesti je oživela vsa prestana groza. Hotela je vstati in zbežati pred tem neznancem, ki se ji je bližal počasi, strahotno počasi.
Ni je še videl. Bil je sključen in ogledoval je sledove v travi, ki so jih bile zapustile njene noge. Potem pa jo je naenkrat opazil. Stopil je k nji in ji naglo strgal šofersko kapo z glave. Njeni lasje so se razlezli po obrazu. Mož se je zarezal in posegel v žep.
Vedela je, kaj bo sledilo, pa ni bila sposobna braniti se.
Cisto mirno je potegnil mož iz žepa samokres in mirno je sprožil...
xvra.
nZa teboj gredo, da bi te prijeli"
— Halo, halo! Pišite! V gozdiču, oddaljenem pet kilometrov severno od obmejne vasi Hradek Kri-styny na severnem Češkem, so našli truplo ženske s prestreljeno glavo. Ženska je imela na sebi modro šofersko obleko in v njenem desnem naprsnem žepu so našli dokumente, glaseče se na ime Alberta
Fuchsa, šoferja iz Hamburga. Ustreljena ženska je 169 cm visoka, kostanjevih las, stara okrog devet-intrideset let. Morilec je najbrž pobegnil čez mejo. Kdor bi vedel, kdo je ta ženska, naj se javi deželni orožniški preiskovalni centrali v Pragi ali pa najbližji orožniški postaji.
Polkovnik Krup je prebledel in se nepremično oziral na aparat. Oddajali so nekakšno poročilo o tatvini v krznarski trgovini. Napeti je moral vse sile, da je vstal in izključil tok.
— To je bila Helena — prav gotovo je bila to Helena ... je zašepetaL
Stopil je k oknu in se zamišljeno zagledal na ulico. Zunaj je pršilo. Drobne deževne kapljice so drsele po oknu in se stekale na prizidku. Polkovnikov obraz je postal trd ...
... saj bi je menda res ne bil smel pošiljati...
Proti večeru je nekdo pozvonil na vratih njegovega stanovanja. Vstopil je tujec, ki se je mimogrede ozrl nanj in mu izročil debelo pismo.
— To vam pošilja Gut. To je pustila pri njem včeraj neka ženska z naročilom, naj pošlje vam...
Mož je odšel. Krup je potegnil iz kuverte drobno pisano pismo s Heleninim podpisom.
... zla slutnja mi pravi, da ne pridem do Tebe in zato Ti pišem. To je zanesljivejše. Ce bi se mi kaj pripetilo, boš imel vsaj točna poročila ...
Polkovnik je čital pazljivo besedo za besedo. Helenino poročilo je bilo točno in izčrpno tako, da si je lahko iz njega ustvaril točno sliko o vsem, kar se je bilo zgodilo v Hamburgu. Helena v pismu ni
Iomenila svojih čustev in vendar je polkovnik Krup iz vsakega stavka čutil njeno duševno razdvojenost, ki jo je preživljala, ko je pismo pisala.
Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran
Za upravo tn inaeratni del lista Oton Chriatoi — Vsi ▼ LJubljani