PROLETAREC
Slovenska Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 772.	CHICAGO, ILL., 29. junija (June 29th), 1922._LETO—VOL.—XVII.
Upravniitva (Office) 8689 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Izkušnje šola za delavstvo.
Izgredi in masaker v Herrinu.
Stavka premogarjev traja že od 1. aprila. Nad pol miljona premogarjev in njihovih družin je prizadetih. M se oglaša. Premogarji žele delati — hočejo delali-toda se branijo suženjskih razmer in beraške plate, ki jih skušajo uvesti lastniki rovov. Stavka traja skoro tri mesece, operatorji štejejo dneve in čakajo, Maj se zlomi odporna moč premogarjev, vlada v Wa-shingtonu se ne zgane, governerji in druge oblasti ignorirajo situacijo kakor je.
Iz spanja so se zbudili vsled izgredov, ki so se do-godili zadnji teden v okolici Herrina v Illinoisu. Nad dvajset ljudi je bilo umorjenih — to pot stavkokazi. Sekaj naprav pri odprtih premogovnikih je bilo zrušenih, nekaj požganih. Meščansko časopisje je prinašalo obširne opise izgredov in z velikimi črkami oglašalo brutalnosti stavkujočih premogarjev in njihovih itn. Kri je tekla. Amerika je bila pokoncu. Operatorji so se od vseh strani države brzojavno obračali na go-ttmerja Smalla za oboroženo pomoč. Milica je bila pozvana pod orožje. Preiskave so v teku. Unijo se napada. Predsednika Lewisa in lokalne unijske odbornike se dolži, da so direktno in indirektno krivi umorov. Za vse krivce zahteva časopisje in dobra ameriška publika, zapopadena v trgovskih zbornicah in podobnih organizacijah, strogo kazen.
Premogarji so na stavki. Nič nemogočega, nič pretiranega ne zahtevajo od premogovniških družb. Ako dobe vse, kar zahtevajo, bodo še vedno živeli v mirnih razmerah. Ali družbam — tem je za profit. In unijo hočejo zrušiti, ali jo vsaj temeljito oslabiti, kajti unije so nevarne profitom.
Družbe najemajo stavkokaze. Ti ne producirajo I mnogo. Navadno donašajo družbam izgubo. Ampak so dobro orodje za lomljenje stavk. In delavcem, ki so ledne—mesece na stavki, jemljejo pogum. Ko ga izgube, se prično polagoma vračati na delo pod vsakimi pogoji. Končno je stavka izgubljena. Skebi, pritepeni iz vseh krajev dežele, doigrajo. Družbe jih ne rabijo več. Pa odidejo drugam. S stavkokazi odidejo puškar-ji, nabrani od vseh vetrov iz nižin življenja. Ti so najeti od družb, da varujejo red in mir ter privatno last-Lio-pred vsem privatno lastnino. Ironija.
Southern Coal Company, ki ima svoje rove v južnem Illinoisu, je pričela obratovati s stavkokazi. Neko poročilo pripoveduje, da je kmalo po stavki pričela o-perirati z unijskimi delavci pod pogojem, da nakopa-nega premoga ne bo odvažala, dokler traja stavka. Potem je unijske premogarje odslovila in prelomila dogovor. Toda poročila so konfuzna in se ne more vedeti, koliko je na tej ali oni vesti resnice. Fakt je, da je imenovana družba najela od neke privatne detektivske agencije puškarje in neka posredovalnica za delo
v Chicagi ji je preskrbela stavkokazov. Premogarski delavci v okolišu Herrina so bili izzivani. Že pogled na puškarje, na te najnižje karakterje, ki jih izmetava človeška družba* zadostuje, da zavre poštenemu človeku kri. Kaj se brigajo te propalice za stavkujoče delavce, kaj za njih stradajoče žene in troke! Mesarjem se ne smili žival. Puškarjem se ne smilijo ljudje.
Kadar se izziva posameznika, še potrpi. Mora! Kadar se izziva množico, pomeni igrati se z ognjem. Oblasti v Williamson County so svarile družbo, naj odpusti stavkokaze. Družba je ostala gluha. V drugače mirnih ljudeh je bolj in bolj vrelo. Vročekrvneži, in morda tudi provokatorji, so hujskali. In prišlo je do izgredov, ki so zahtevali človeške žrtve — ne toliko, kakor so prve dneve poročali veliki meščanski dnevniki s čevelj visokimi naslovi — ampak vendarle žrtve.
Masakra v Herrinu se ne more odobravati. Stav-kujočiin premogarjem ni prinesel nikakih koristi. Nasilna dejanja so se vedno izkazala v škodo delavstvu. Čestokrat, ko so bili stavkarji preveč mirni, so družbe s svojimi privatnimi "detektivi" in provokatorji med delavci same povzročile nasilja na rovaš stavkarjev. Potem so se pričela izvajati nasilja v vse hujši meri proti delavstvu pod krinko justice. Veliko bitk je bilo na ta način izgubljenih za delavstvo.
Nihče .ne respektira stavkokazov, tudi kapitalisti ne. Rabijo jih, ker so jim potrebni in to le tedaj, kadar so jim potrebni. Kapitalistično časopisje vsled tega masakra ne graja stavkokaze. Stavkarje imenuje brutal-neže in jih primerja s Turki in drugimi, ki so vprizar-jali brutalna klanja. Umori so zmerom brutalni. Tudi tisti, ki so dovoljeni, kakor n. pr. v vojni. Ampak to je druga reč. Pobijanje stavkokazov pa ni dovoljeno. Niti ni z delavskega stališča priporočljivo, da se v času stavk ali kadarkoli zateka k umorom. Ko se je dogodil masaker v Ludlowu, Colorado, ni bilo toliko zgražanja. Takrat je milica morila stavkarje in njihove žene ter otroke. Milica "protektira privatno lastnino, mir in red." Zato so ji mo/ilne orgije oprostljive. Premogarji in njihovi simpatičarji v Herrinu so se zatekli k umorom, ker so mislili, da protektirajo svoje službe in že tako mizerne življenske razmere. Nič niso mislili. Zavrela jim je kri, "ker so bili izzivani od kreatur, ki jih je najela bogata družba. Kadar se množica ljudi spremeni v drhal, ne misli. Instinkti sovraštva jo prešinejo in človek kot človek se v drhali izgubi. Zver postane.
Meščansko časopisje se zgraža in vali krivdo na delavce. Drugače ne more. Njemu so privatni interesi — privatna lastnina — najsvetejši. Ne vpraša se pa, kaj je bil vzrok, da je iz mirnih stavkarjev na-stala drhal, žejna krvi. Nekateri poročevalci vale krivdo

na "munšajn", ki so se ga napili stavkarji. Da, mun-šajn, ki so ga napravile družbe s svojim postopanjem in izzivanjem.
Kako se je dogodil masaker? Seveda natančno tako, kakor ga opisujejo poročevalci kapitalističnih dnevnikov, katere čita ogromna večina delavcev. Ni se dogodil tako, ampak kako naj ameriško ljudstvo izve resnico? Delavski tisk zanemarja, pravo organizacijsko delo zametuje. In še dolgo se ne bo izpametovalo.
Slika, ki jo je pokazal meščanski tisk o izgredih v Herrinu, je v glavnih obrisih sledeča: Najprvo so pričeli stavkarji zasledovati stavkokaze, ko so se vozili v tovornih avtomobilih. Oddali so nanje več strelov in jih nekaj ranili. Enega so ubili, nekateri poročevalci pa so videli tudi več ubitih. Potem, ko je množica naraščala, baje je štela do 5,000 ljudi, je obkolila odprto jamo, in pričela streljati na stavkokaze. Celo noč je trajalo streljanje. Zjutraj so stavkokazi dvignili belo zastavo in se podali. Stavkarji so jim pobrali orožje, jih zvezali po tri in šest skupaj ter jih odgnali v mesto. Tam so jim ukazali, naj pobegnejo. Tekli so za njimi v gozd, kjer so jih postreljali. Druge so gnali na pokopališče, in jih tam postrelili. Že ko so bili ranjeni, so oddali nanje številne strele. Ranjenci so v velikih mukah zaprosili za vodo. Neki poročevalec je tekel na farmo, da jim jo prinese. Stavkarji so mu to zabranili. V krvoločnosti so se ženske zelo odlikovale. In tako naprej.
Kakor rečeno, vsak umor je združen z brutalnostjo. Umori sploh ne morejo biti drugačni kakor brutalni, pa naj se dogode v stavkah, v vojni, na vislicah ali na električnih stolih justice, ali pa roparski umori. Tudi linčanja so brutalna, o tem ni spora. Kljub temu, avtoritete so mlačne napram njim in nobenega resnega poskusa še ni bilo, da se jih odpravi. Ampak premogarji so "drhal" in proti njim se nastopa kot nasilnežem. Slika se jih za zveri in njihovo početje pri izgredih v Herrinu za brutalnost. Človeško ni bilo. Toda izmozgavanje in provociranje premogarjev tudi ni človeško. Puškarji — usedlina iz nižin''življenja —- v vlogi varuhov reda in mira ter privatne lastnine, ne vplivajo blagodejno na poštene delavce v borbi za vsakdanji kruh. Vzroki za masaker v Herrinu so drugje, ne pri premogarjih na stavki. Najti jih je v uradih premogovniških družb in najti jih je v družabnem sistemu kakoršen je.
Vladni faktorji v Washingtonu so se vsled teh izgredov pričeli resnejše zanimati za stavko premogarjev. Istotako governer Small in generalni pravd-nik države Illinois mr. Brundage, toda njihovo zanimanje ni v prilog stavkujočih premogarjev, dasiravno so jim ti v veliki večini s svojimi glasovi pomagali v urade. Ako bi ti ljudje res imeli na vidiku interese splošnosti, bi si že davno prizadevali končati stavko v interesu premogarjev, kar bi bilo v interesu splošnosti.
iNekateri javni funkcionarji v stavkovnih okrožjih simpatizirajo s stavkarji. šerif v Williamson County ni nastopil proti njim, kakor bi po mnenju governerja Smalla moral. Sedaj se mu grozi, da bo vsled zanemarjanja uradnih dolžnosti odstavljen.
Če bi bil Small tak prijatelj delavcev kakor se dela, bi se moral spomniti, da so premogarji tudi v njegovi državi na stavki — vsi premogarji — in se poučiti o njihovih zahtevah, pa bi gotovo spoznal, da so pravične in nepretirane. Potem bi nastopil tako, kot bi kot zastopnik ljudstva države Illinois moral. Isto velja za administracijo v Washingtonu, za vlado W. Virginije, Pennsylvanije, Kansasa, Colorada itd.
Zakaj se ti ''zastopniki" ljudstva — in delati predstavljajo večino ameriškega ljudstva — ne brigaj za ljudske interese? To je vprašanje, o katerem delal vstvo vse premalo razmišlja. Kadar se znajde v bij za boljši kos kruha, ali se brani, da bi mu ga ne real še manjši kos, tedaj se zateka tupatam k nasiljam.T je napačno. Misliti bi moralo s svojim razumom v prit svojih interesov vse dneve v letu, pa bi ne prišlo doli stavke. In če bi mislilo več kakoT misli, ki stavke al bile dolgotrajne, tudi če bi se dogodile. V Washington bi sedel Debs in v kongresu bi imeli mesto enega Londona večino Londonov. Sedanji governerji bi ne bil governerji in marsikaj bi bilo drugače. Ker ni, najde-lavstvo premišljuje, zakaj ni, in dela na to, da bo i bodoče drijgače. Dokler tega ne stori, bo profitarslii bič padal po njegovih plečih.
v?®
Ameriško posojilo Jugoslaviji.
Med ameriškimi bankirji in jugoslovansko vlada so se vršila že dalj časa pogajanja za najem posojila v Ameriki v vsoti $100,000,000. Stvar je visela dolgo časa v zraku, končno je bilo posojilo dobljeno - a davkoplačevalce v Jugoslaviji po zelo neugodnih pogojih.
Kraljestvo SHS ni eno izmed tistih držav, ki je u upnike varna in stabilna. Ona je šele v stadiju stabiliziranja. Pred nedavnim sprejeta konstitucija je 1» ka, da nikogar ne zadovoljuje. Uredba države v p»-i krajine, oblastnije ali kakorkoli se že imenujejo, ni ia-dovoljila nikogar razun srbske vladne gospode. Država je zbita skupaj iz pokrajin, ki so imele preje vsaka j zase svoje posebno življenje. Dalmacija svojega, spodnja Štajerska svojega, Kranjska isto, Hrvatska je živela v iluziji, da nekaj šteje, Rosna in Hercegovina sta bili pokrajini nekako zase, Črnagora je bila samostojna, in tako se lahko našteva naprej do Macedonije, ki je; tudi v mejah Jugoslavije ositala "macedonsko vprašanje". Vse te kraje je konstitucija združila v centralistično formo države, dasiravno niso zreli za centralizem. Dali bo ta eksperiment držal ali ne, je vprašanje bodočnosti.
Na Hrvatskem se nadaljuje z gibanjem za federalistično formo države; istotako je to gibanje močno v1 Sloveniji in opaža se ga tudi v Bosni in Črnigori.
V takih okolščinah mednarodni finančniki ne po-sojujejo radi denarja. Zdi se jim, da so posojila riski i rana, posebno še v deželah, v katerih vlada v politii-nem in gospodarskem življenju balkanizacija.
Končno, vlada države SHS je dobila posojilo, $100,000,000 bo dolgovala ameriškemu finančnemu sindikatu. V nekaterih slovenskih, vseh srbskih in v m-katerih hrvatskih listih v Ameriki so zagledali beli dan veliki oglasi, v katerih se ponujajo jugoslovanski publiki v Zedinj. državah bondi posojila ameriških bankirjev Jugoslaviji. Prvi obrok posojila bo znašal 125,-000,000. Kakor pripovedujejo oglasi, bo vlada porabila to posojilo za obnovo železnic in vladnih poslopij, a grajenje železnic in pristanišč ter za splošne potrebe. Bondi bodo nosili kupcem 8% obresti, oziroma 8.1W I obresti, ker ne bo treba plačati zanje polno vrednost I Finančne institucije, ki bodo razprodajale te bon- I de, bodo zaslužile vellike vsote. Največ pa bodo"» I služili" tisti, ki bodo denar direktno posodili. To so I finančni magnatje.
| Kakor moremo posneti iz raznih listov, bi dobila Jugoslavija od tega posojila okoli $26,000,000 v goto vili, ostalo vsoto pa v blagu. Vendar pa bo po raznih odbitkih dobila država vsega skupaj le 64 miljonov dolarjev posojila, ali 36 miljonov dolarjev manj kakor it bo zadolžila. Od vsega posojila pa bo morala plače-uti obresti. Jugoslavija garantira to posojilo s svojimi Meznicami, monopoli itd.
Razni Marokrajski listi, ki so v opoziciji proti sedanji vladi, pišejo, da se za tem posojilom skrivajo velike korupcije. Govori se celo o nekaki proviziji v iiesku 400,000,000 kron, ki bi jo zaslužili nekateri ljudje, ki imajo opravka s tem posojilom. Nadalje se očita vladi, da je pristala vlada vzeti od tega ameriškega sindikata 70% posojila v železniškem materija-lii, ki je ostalo tu izza vojnih časov in katerega Amerika ne more izvesti, ker je baje zelo slabe kakovosti. Sedaj ga bodo "zdompali" v Jugoslavijo.
Ker Jugoslavija ni država, ki bi bila stabilizirana v smislu besede, kakor se jo razume v svetu mednarodnih bankirjev, tudi ne more dobiti posojilo po u-[odnih pogojih, v kolikor se sploh more govoriti o "ugodnih" pogojih pri najemanju posojila v inozemstvu. Zato bo vsekakor res, da bo ito posojilo Jugosla-iiji zelo drago, in plačati ga bo moralo jugoslovansko ljudstvo. Jugoslavija je gospodarsko zaostala dežela. Raj ji pomagajo ogromna naravna bogastva, velika rodovitna polja, gozdi, plovne reke in morje, ako ne zpa vsega tega izrabiti v prid blagostanja svojega prebivalstva. Če dopusti, da se bo tuji kapital preveč utrdil i njenih mejah, bo postala odvisna od svojih upnikov, kakor je republika Mehiko in marsikaka druga država, ki jih tišče za vrat veliki upniki v Londonu, New Yor-ku in v Parizu.
Sicer bi ne bilo pravilno, če bi se za vse razmere, kakršne vladajo v Jugoslaviji, dolžilo le vlado. Kakor-sno je ljudstvo, taka je vlada. Vlada je v glavnem vedlo odsev večine prebivalstva v državi. Kadar bo ljudstvo v Jugoslaviji postalo naprednejše, politično in gospodarsko zrelejše, bo nastala v deželi šele prosperity, To se ne zgodi še kmalo. Vendar pa bi malo več zdravega razuma in gospodarske dalekovidnosti v | vladnih krogih Jugoslavije že v par letih pripomoglo k boljšim življenskim razmeram prebivalstva. Za enkrat ne razumejo v Belgradu ne gospodarskih potreb in ne potov, ki bi vodila k boljši konsolidaciji dežele. . Sposobnosti, ki jih je preje imefla vlada male, povsem igrikulturne Srbije, ne zadostujejo niti od daleč za , državo, kakoršna je danes. Balkanizem je treba iztrebiti. Rekonstrukcijo države ne more voditi opozicija, j ker ni na vladi. Vladna mašina ima nalogo spraviti t deželo v boljši gospodarski položaj, toda ta postaja v mnogih ozirih slabši, mesto boljši.
Jugoslavija potrebuje močno stranko jugoslovanskega proletarijata, ki bi stala na straži za interese prebivalstva. Kjer take stranke ni, ni najti nobene sile, ki ki se mogla uspešno boriti proti zaostalosti, reakciji in korupciji. Jugoslavija potrebuje pred vsem preobrat od znotraj, ne zapopaden v krvavih izgredih in ptičih, ampak duševni preobrat.
^ (^t
"Delavski prijatelji" in "delavski" listi so priljubljeni masam. Zato napredujemo tako počasi. Listi, ki trdijo da so delavski, pa nima delavski razred pri njih ničesar govoriti, niso delavska glasila. Delavski prijatelji, ki so ob enem političarji v kapitalističnih strankah, ne moreio biti resnični horci za delavska prava.
SEM I NT J A.
Lester toži. —Pravične sodni je. — Religije Hardingu. — Podaniki se klanja jo. — Aleksandrove skrbi. — Novi aten tati. — Gompersova "bojazen". — Če-trt milj ona za grob.
William J. Lester, predsednik Southhern Illinois Coal kompanije, naznanja da bo družba vložila tožbo za odškodnino sorodnikom ubitih stavkokazov. Tožen bo predsednik U. M. W. John L. Lewis, lokalna unija premogarjev in Williamson County. Uradnikom slednje se očita, da niso podvzeli nikakih varnostnih korakov za varovanje življenj delavcev, vposljenih pri imenovani kompaniji, in za varovanje lastnine. Šlo se bo za stotisoče dolarjev. Tožba bo zanimiva, posebno še, če se pomisli, da so sodišča prav zadnje čase izrekle več razsodb proti unijam in delavstvu sploh. Značilen je slučaj Coronado. Istotako nekaj drugih, v katerih so bile unije tožene od kompanij za odškodnino, ker so trpele "škodo vsled umešava-nja unije v privatna podjetja." Vrhovno sodišče je proglasilo zakon za protektiranje otrok v industriji neustavnim. Takoj po tem izreku so delnice bombažnih mlinov na jugu poskočile, kajti otroci so ceneni
delavci. Lester ne bo imel težkega stališča.
* # *
L. Pire, ki komentira v svojem listu moskovsko obravnavo proti socialnim revolucionarjem — ruskim političnim jetnikom — pravi med drugim: "Tu je silen kontrast med ameriškimi in ruskimi sodnijami. In vendar dobimo tudi med nami ljudi, ki zagovarjajo s krvjo preplavljeno rusko "justico", dočim se obsojajo v istem času pravične ameriške sodni je."
Pravičnih sodnij v strogem pomenu besede ni. Sodiji vedno tisti, ki so na vladi. In razsojajo v prid interesom, ki jih zastopajo tisti, ki vladajo nad VSEM ljudstvom.
* * *
Obravnava proti ruskim socialnim revolucionarjem, obdolženi kontrarevolucionarnega delovanja, je zanimiva. Dolži se jih zarote strmoglaviti sovjetsko vlado, atentata na Lenina, umora Volodarskija in drugih veleizdajniških činov, med njimi sodelovanja s kontrarevolucionarnimi generali. Obravnava ima mednarodni značaj in uživa mednarodno zanimanje. Med obtoženci so ljudje, ki imajo za rusko revolucijo velike zasluge. Bili so v sibirskem pregnanstvu, v zaporih vsled boja proti carizmu in deležni so bili vseh dobrot, razun vislic, ki jih je delil carizem. Po padcu carzma so polagoma prihajali na vlado in pred boljševiško revolucijo so bili socialni revolucionarji vladajoča sftranka. Če bi ostali na krmilu, bi bili bolj-ševiki politični jetniki, ako bi ruvarili proti vladi soc. revolucionarjev. Toda igra se je zaobrnila. Tisti ki vladajo, so tudi justica, pa bili to bOljševiki, socialni revolucionarji ali pa ameriški kapitalizem. Razlika je le v tem, kdo vlada. In od tega so odvisne razsodbe. Absolutne pravičnosti pa v justici še dolgo ne bo, ker človeštvo še ni zrelo zanjo. Kadar bo, ne bo več militarizma, ne kapitalistične družbe in konsenkvent-no ne izgredov, kakor so se dogodili v Herrinu in
drugje. Danes je še moč pravica in pravica je moč.
* * *
V Clarksburgu, W. Va., sta bila ubita dva stavku-joča premogarja od puškarjev, ki so spremljali stavko-kaze na tlelo. Meščansko časopisje se raditega ne zgraža in ne protestira. V Pennsylvaniji, W. Va., in drugih krajih izganjajo družbe družine stavkujočih premogarjev iz kompanijskih stanovanj in vse je v redu. Kdo se sploh briga za družine premogarjev — posebno še, kadar so premogarji na stavki. Niti delavstvo v ostalih obratih se ne briga zanje, kar je slabo za vse ameriško delavstvo. Čut solidarnosti je slabo razvit. Zato je konvencija A. D. F. tudi to pot zavrgla načelo industrialnega unionizma. Vsaka unija naj vo-juje svoje boje zase. Ena stroka delavcev v enem podjetju je na stavki, člani unij devetnajstih drugih strok v istem podjetju pa delajo. Tudi to je stavkokaštvo, dasi se ga delavstvo ne zaveda. In največje stavkokaštvo vrši ameriški proletariat na političnem polju. Miljone delavskih glasov je bila oddanih za Hardinga in druge kandidate republikanske stranke. Miljone delavcev je glasovalo za Coxa in druge demokrate. Socialističnim kandidatom so dali nekaj nad miljon glasov. Komunisti, ki so se sedaj večinoma porazgubili, so govorili o revoluciji, o masni akciji in take reči.
* * #
Proporčno je v sedanji stavki premogarjev med stavkokazi največ Amerikancev, to je takih, ki so bili rojeni v tej deželi. In med v Ameriki rojenimi delavci je nezavednost najbolj razširjena. Kadar koli bi kaka inozemska skupina delavcev pričela s kako takozvano masno akcijo, bi postala večina ameriških delavcev — takih kot so sedaj — fašistična in prvo kar bi storili, bi šli v boj proti "inozemcem", ki ugrožavajo ameriške institucije in ameriško formo vlade." To je vsakemu, ki pozna ameriško delavstvo, znano. Raditega prizadevanja socialistične stranke, da se pridobi ameriško delavstvo v masah za politično akcijo v okrilju splošne delavske stranke; to bi dalo propagatorjem socializma večje polje za delo — ložje dosegljivo, kakor je sedaj. In delavski tisk bi bilo ložje širiti.
* * *
Po pobojih stavkokazov v Herrinu so magnatje illinoiške "Manufacturers' Association" apelirali na poveljništvo illinoiške milice, naj v vseh okrajih, v katerih se dogajajo izgredi, proglasi obsedno stanje. To bi pomenilo proglasitev obsednega stanja v vseh pre-mogarskih okrajih. Medtem pa bodo premogovniški baroni skušali na sodiščih izposlovati indžunkšen proti umešavanju stavkarjev, unije in njenih odbornikov v zadeve premogovniških družb. Za slučaj izgredov je pripravljena vojaška sila. Dogodek v Herrinu je bil voda na mlin operatorjev. Štrajk bodo skušali zatre-ti s silo. Ampak vedno se ne bodo izdajale sodnijske prepovedi proti organiziranim delavcem, družin štraj-karjev se ne bo vse čase metalo iz stanovanj, in vojaštvo ne bo vedno služilo za protektiranje privatne lastnine. Teh stvari ne bo več, kadar postanejo današnja privatna bogastva last splošnosti. Kedaj se to
zgodi, je odvisno od ljudstva.
* m *
Zastopniki ameriških religij so poslali predsedniku Hardingu spomenico, v kateri apelirajo nanj, naj konča stavko premogarjev sedaj in naj ne čaka, da postane "trplenje žen in otrok v premogarskih kempah narodna nesreča". Priporočili so mu, naj skliče splošno konferenco v zadevi sedanje stavke, na kateri naj bi se raziskali vzroki sporom in se na podlagi rezultata preiskav dosegel sporazum.
Apel ameriških religij za poravnavo stavke ne bo
škodil nikomur, koristili pa tudi ne. Fakti so zon saj so jih strokovnjaki, katere je najela unija, objavil li v številkah, ki ne lažejo. Splošna konferenca nenw re poravnati spora. Lahko se za gotovo dobo dosd* le nekako premirje, toda boj med delom in kapitalol se bo nadaljeval. Interesi posedujočega razreda in lavskega razreda NISO enaki. In ker niso, imamoi«-dustrialno vojno. Ta preneha, kadar se odstranijo vi-roki zanjo. Z uvedbo socialističnega gospodarske«
reda preneha boj med delom in kapitalom.
* # *
V Detroitu bodo zgradili katoličani cerkev, ki b» stala pet miljonov dolarjev. Zanimivo bi bilo poročilo, kje se bo dobilo $5,000,000, kajti verniki ne bodo prispevali vse vsote. In če bi bile enkrat objavljene številke koliko ameriški kapitalisti prispevajo aj gradbo cerkva in v podpiranje cerkvenih institucij,1 bi morda celo A. Tomec iz Johnstowna pisal drugače — če on sploh piše. Ako razume angleščino, aaS si naroči knjigo "Brass Check". Tam bo razvidel, kd»i podpira religije in v koliki meri. Malo pojma lahhj dobi tudi iz knjižice "Ali je religija prenehala funci-
onirati," ki jo dobi v založbi tega lista.
* * *
Socialisti ne napadajo vere. Vera kot taka ima sovražnika v ZNANOSTI. Socialisti razkrinkavajo religije, le v toliko, v kolikor so te v službi kapitalizma, monarhizma in reakcije ter nazadnjaštva. Religija je organizacija in je kot taka orodje vlastodržcev. £e skuša biti tu in tam s kako poslanico prijazna delavstvu, s tem ni še rečeno, da služi delavstvu. Cerkve, nazdnjaške kakor so — posebno katoliška in pravoslavna — so bile vedno opora vladarjev, kronanih ii nekronanih. Časov, ko je bilo krščanstvo res krščanstvo, ni več. Kaj ima n. pr. opraviti vera s skebskimi razmerami v Kazimirjevi tiskarni? Ali je Materi Boi-ji v čast, da se pod njenim .imenom vodijo šifkarta-ški posli slovenskih frančiškanov v Chicagi? Ako se razkriva službovanje duhovnikov in cerkvenih institucij kapitalizmu — ali je to napadanje vere? Ii končno, kaj je vera? Vera je omamljevalno sredstvo, obljube, da se ti bo nekje na drugem svetu — kje. le ga nihče ne ve — dobro godilo, zato ker se ti v življenju godi slabo. Potrpi, delaj, spoštuj in ubogaj du-hovsko in posvetno gosposko in ne upiraj se gospo- I darjem, pa si boš zaslužil nebesa. Znanost je izpod- I kopala verskim dogmam tla in jih še izpodkopuje, ne I zato, ker se bori proti veri, ampak zato, ker je zna- I nost ZNANOST in hoče VEDETI. Kar ne ve, prizna da I ne ve, in raziskuje, da bo^ VEDELA. Religija, posebna katoliška, ukazuje: "Veruj in rte dvomi!" t * # • V Herrinu so bili med stavkokazi pripadniki I različnih religij. Med stavkujočimi premogarji, ki so ■ napadli stavkokaze, so bili katoličani in pripadniki I vseh protestantovskh ver, pravoslavni in drugi. Med I kapitalisti so pripadniki vseh ver in podpirajo venkfl ustanove, ne glede, kateri religiji pripadajo. Ampak I ViSE te ustanove dedujejo proti socializmu na en ali>a drug način. Drugače bi jih kapitalizem ne podpirali« Židovski kapitalisti dajejo miljone na leto za crkvene® ustanove. Čemu? O tem naj premišljuje Tomic in nji v bodoče zabrani čikaškim patrom izrabljati njegovol
' ime v prid kapitalističnemu krščanstvu.
* * *
Italijanski kralj in kraljica sta obiskala svoje ao-B ve podanike v "osvobojeni" Italiji, sedaj imenovaojB Julijska Benečija. V Trstu, v Gorici in Istri, kakor bi-■ di v Postojni in drugih krajih prejšnje .Notranjske, I
spadajoče Kranjski, je bil slovesno sprejet. Zastopniki slovenskega ljudstva so ga v nagovorih celo slovensko pozdravljali in kraljica Jelena, hči bivšega črnogorskega kralja Nikite, se je pogovarjala s svojimi novimi podaniki v srbo-hrvatskem jeziku. To je reč, ki navdušuje podanike neitalijanske narodnosti, ki se en čas niso čutili osvobojeni. Otroci v Postojni so dekla-mirali kraljevi dvojici Gregorčičeve pesmi, preje pa Habsburžanom. Če bi imela mesto italijanskega kralja is vladarja Aleksandra, bi pozdravljali njega. Neki poslanec se je pritožil kralju in kraljici, da italijanska via da zatira slovensko in hrvatsko šolstvo. Kraljica se je o-brnila k visokim činovnikom Julijske Benečije, ki so Mli v spremstvu, in se z njimi pogovarjala o tej zadevi. Nato je odgovorila podanikom, da primanjkuje slovenskih in hrvatskih učnih moči. Ko bo ta zapreka odstranjena, bodo vse slovenske in hrvatske šole otvorjene, dasiravno ne bodo. Ampak vladarji so bla-gi, dobri ljudje, oni ljubijo svojo deželo in svoje ljudstvo, zato ga vedno tolažijo in zmerom obljubljajo,
karkoli je že treba obljubiti.
* * *
Angleški prestolonaslednik se je vrnil iz potovanja po kolonijah imperija Velike Britanije. Ogledal si je Indijo, Avstralijo, Kanado in druge britske dežele, Tisti, ki so ga hoteli pozdravljati, so bili deležni le časti. Drugi, ki so izgubili vero v vladarje in prince, so bili pod varstvom. Waleskemu princu se ni zgodilo ničesar žaiega. Tistim, ki niso odobravali njegovega obiska, posebno v Indiji, ne morejo reči tega o sebi. V Indiji je bilo pri izgredih precej ubitih in nekaj jih sedi v zaporih. Ko se je princ vračal v London, je bil slovesno sprejet in množica, broječa stotisoče, sa je pozdravljala. Toliko je bilo radovednežev, toda vsi ga niso pozdravljali. Ako bi prišel v London Lenin, bi bila množica še večja in del množice bi ga tako navdušeno pozdravljal, kakor je drugi del pozdravljal Waleskega princa. •
# # *
Jugoslovanski Aleksander ima nove skrbi. Listi poročajo, da mu grozi njegov brat Jurij, ki se je moral pred leti odpovedati pravici do prestola, ker je preveč rad posegal s svojim mečem v telesa podanikov svojega očeta. Grozilna pisma je menda dobil tudi Pa-šie in drugi visoki ljudje. In Pasič, če je verjeti poročilom, je namignil francoski vladi, da z Jurijevo glavo ni nekaj v redu, zato ga je treba poslati v sanitarij. Naravnost povedano bi se reklo v blaznico. Jurij, ki stanuje v Parizu, se enega dne lahko znajde v blaznici, »katere bo težko našel pot na prosto. Francoska in jugoslovanska vlada sta v prijateljskih stikih in vlada v Parizu se ne bo protivila narediti Belgradu tako malo uslugo za protiuslugo.
Kljub ovacijam vladarjem, kljub izrekom udano-sti„ ki jih pošiljajo lojalni ljudje dvorom, kljub intrigam na dvorih, je moharhizem na zatonu svoje slave. Angleški dvor, belgijski, italijanski, srbski in bolgarski predstavljajo zadnje odseve umirajoče zarje mo-narhizma. Vsaka stvar ob svojem času. Kronanim bodo sledili nekronani vladarji.
* # *
Na Angleškem je bil zadnji teden umorjen feld-maršal sir Henry Wilson. Atentator je bil baje Irec, ki se je hotel maščevati nad Anglijo vsled njenega zatiranja Irske. Z atentatom je dosegel ravno nasprotni učinek. De Valera odvrača vsako odgovornost irskih republikancev za ta atentat. Zaveda se, da atentati povzročajo protinasilja. V Nemčiji je bil umorjen nemški zunanji minister dr. Walter Rathenau. Umor
se pripisuje monarhistom. Bathenau je bil človek velikih sposobnosti, toda čudežev ni znal delati. Na vesti monarhistov je tudi umor Mathias Erzbergerja. Paskušeni atentat na Phjlipa Scheidemanna se ni posrečil. Monarhisti se hočejo z umori sedanjih vodij nemške republike maščevati za "ponižanje domovine". Revolucionarji v bivši carski Rusiji so hoteli z atentati maščevati žrtve, ki so padale pod carsko tiranijo. Toda atentati niso bili nikdar uspešno sredstvo in so dosegli ravno nasprotne učinke, kakor so jih želeli atentatorji. Nemški monarhisti so s svojimi atentati zbudili delavstvo in ga opozorili na nevarnost, ki mu preti od pristašev monarhizma. Delavstvo v Nemčiji je zadnje dneve vprizorilo velikanske demonstracije proti monarhistom in pozivalo \ vlado, naj brezobzirno zatre monarhistično gibanje. To v Nemčiji ni lahka naloga. Kljub temu, kajzerizem, tak kot je bil, je pokopan. Sanje nemškim imperialistom in monarhistom ostanejo sanje.
* * *
Samuel Gompers je na konvenciji A. D. F. rohnel zoper sovjetsko Rusijo, ko je bil na razpravi predlog za priznanje sedanjega ruskega režima. Navajal je vse slabe strani sovjetskega režima in sedanjega načina vladanja. Ruski boljševiki nameravajo po Gomperso-vem zatrdilu strmoglaviti ameriško vlado in v ta namen je njih prvi cilj dobiti pod kontrolo A. D. F. To se ne zgodi. Gompers je bil soglasno izvoljen, kar je dokaz, da A. D. F. ne preti vsaj zasedaj nobena boljševiška nevarnost. Kadar zavlada v A. D. F. drug duh, naprednejši od sedanjega, ne bo to nevarno ameriškemu delavstvu, niti ameriški vladi, če bo ljudska vlada, če ne bo, tedaj delavstvo nima vzroka, da bi se navduševalo zanjo.
» * ¥
V New Yorku je umrl William Rockefeller, petro-lejski magnat, brat oljnega kralja John D. Rockefeller-ja. William je poleg Johna eden izmed najbogatejših Američanov. Vrednost njegovega premoženja cenijo na $250,000,000. Lep kupček milijonov. Par dni pred njegovo smrtjo je bila dogotovljena grobnica, ki si jo je dal postaviti na pokopališču Sleepy Hollow. Stane dvesto petdeset tisoč dolarjev, ali četrt miljona. Tam so sedaj njegovi "zemski" ostanki. Trupla tistih, ki so mu nagromadili premoženje, leže v raznih pozabljenih grobovih križem sveta. Eni so našli smrt v eksplozijah in njihovi ostanki so bili razkropljeni. Njihove vdove trpe pomanjkanje, otroci imajo že na tem svetu pekel takoj v zgodnji mladosti in ako dorastejo, dobe delo in pomagajo kopičiti nadaljna bogastva za Rockefellerje in druge, ki predstavljajo ameriško aristokracijo, ki je danes vplivnejša od vsakih knezov, kraljev in druge plemenite gospode. Nekaj je nekje napačnega. Razum v glavah delavcev napačno funkcionira, ali pa sploh nič ne deluje. Zato je tak sistem še vedno mogoč.
Zmaga socializma pomeni največji preobrat, ki ga je človeška družba kdaj doživela. Ta preobrat se mora izvršiti razumno. Socializem se ne more zadovoljiti s tem, da uniči oblike kapitalistične družbe in potem ravnodušno gleda, kaj nastane iz razvalin.
Socializem mora postaviti na mesto odstranjenega kapitalizma nekaj boljšega — najboljše kar je mogoče.
Takega velikanskega dela ne morejo izvršiti nevedni ljudje, ki se dajo slepo voditi kakor čreda. Socializem potrebuje izobraženih, razumnih in mislečih ljudi. Zato se je pa treba organizirati in učiti.
Vesti iz delavskega gibanja doma in na tujem.
Potek premogarske stavke.
Splošna stavka premogarjev, ki je pričela dne 1. aprila, se nadaljuje ne da bi billi kakšni posebni izgledi, da bo v kratkem končala. Vršile so se sicer že konference, deloma se še vrše, v posameznih krajih med vodstvom U. M. W. in operatorji, do sporazumov pa ni prišlo. Načrt operatorjev je premogarje izstradati in zbegati s svojimi agenti provokatorji. Kompa-nije pošiljajo v svet poročila, da se produkcija premoga teden za tednom viša. Večina, velika večina premogarjev vztraja na stavki. Najnevarnejši sovražniki stavkarjev so skebje. Ce ne bi bilo teh, bi se operatorji prvi dan podali. Žal, da je še toliko judežev v delavskem razredu. Potek stavke je bil do zadnjih časov večinoma miren. V Vintondale, Pa., so premogarski baroni zatrli vsako svobodo shajanja in govora, toda na pritisk delavstvu prijaznih elementov so morali popustiti. Zadnji teden so se vršili izgredi v okolišu Ma-riona in Herrina, 111. Nad 20 ljudi, večinoma stavkokazi, je bilo ubitih. Tudi v par drugih krajih je zahtevala stavka nekaj človeških žrtev. Tak je boj. — Vladni faktorji v Washingtonu izjavljajo, da ne morejo storiti ničesar izdatnega v sedanjih razmerah za uravnanje spora. Seveda ne! Delavcem nočejo pomagati, za kom-panije pa za enkrat še ni treba odprto nastopati. Saj so na njihovi strani državne oblasti, sodišča, in skoro vse lokalne oblasti. Strajk premogarjev ni zahteval še nikdar toliko požrtvovalnosti kakor sedaj. Tisoče premogarjev in njihovih družin se nahaja v pomanjkanju. Operatorji si kljub stavki dele dividende. Pride dan, ko se to spremeni in bodo uživali sadove dela le tisti, ki delajo.
Zaključki konvencije socialistične stranke v Wisconsinu.
Konvencija socialistične stranke za državo Wisconsin je zaključila zborovanje zadnji teden. Navzočih je bilo do dve sto delegatov. Prvič v zgodovini socialističnih konvencij je dala imenovana konvencija bratskim delegatom, katere so poslale unije in skupine farmarjev, pravico pravoveljavnih delegatov. Smeli so se udeležvati debat in staviti predloge v skoro vseh zadevah. Konvencija je sprejela obširnem program za jesenske volitve in nominirala kandidate:
Za governerja, Louis A. Arnold, Milwaukee.
Za podgovernerja, Martin Georgenson, Manitowoc.
Za kandidatinjo v urad državnega tajnika je bila nominirana sodruginja Mathilda Boorman, Wisconsin Rapids.
Za državnega blagajnika, L. P. Christensen, Racine.
Za generalnega pravdnika, Frank C. Carter, Eagle River.
Konvencija je postavila kandidate v vse urade ra-
zun kandidata za zvezinega senatorja. To bo na m sovnici pod rubriko socialistične stranke edino praH no mesto. Tozadevni odsek konvencije je priporoči1 cedokupnemu zboru, naj ne nominira kandidata v zw zini senat z razloga, da je kandidat za ponovno izvM litev senator Robert M. LaFollette, ki je danes v sh natu eden glavnih resnih radikalcev, o katerem selal-1 ko reče, da je prijatelj in zagovornik delavskih interesov. Socialistična stranka bi s svojim kandidatom rj senat lahko preprečila LaFollettovo izvolitev, na njegovo mesto pa bi prišel zastopnik denarne oligarhije. LaFollette je bil izvoljen za senatorja na listi repo-blikanske stranke in tudi sedaj bo skušal prodreti kot kandidat omenjene stranke pri primarnih volitvah. Ta zadeva je povzročila, da je bila konvencija ves časna-pravljanja o nji zelo burna, kajti nekateri delegatje so naglašali, da jp socialistična stranka vedno nominirala kandidate v vse urade in ni nikdar skušala direktno niti indirektno pomagati k izvolitvi kandidatom drugih strank. Drugi so navajali za protiargumente dejstvo, da bi bil zadan delavskemu gibanju v Wisconsinu udarec, če f»i šla stranka v boj proti LaFollettu. '
Mnogi, ki bodo glasovali za ostale socialistični kandidate, bi tega ne storili, če bi stranka šla v opihj zicijo LaFolletovi kandidaturi. Predlog, da stranka nti nominira kandidata za senatorja, je dobil 59 glasov. 47 delegatov pa je glasovalo proti. Potem je bila sprM jeta resolucija, v kateri se izjavlja, da stranka s tem ni indorsirala LaFollettove kandidature, niti ne pripon roča svojemu članstvu, naj glasujejo zanj pri končnih; volitvah. Nadalje ga kritizira, ker še vedno nastopi kot kandidat republikanske stranke, dasiravno po sni jem prepričanju niti malo ne spada vanjo. V resoluci-j ji se nadalje naglaša, da socialistična stranka ne indor-sira LaFollettovega programa, niti njegove politike. -Ker je socialistična stranka v Wisconsinu zelo jaka, jej večina smatrala iz taktičnih razlogov za potrebno, da; ne nastopa s kandidatom v tekmi z LaFo'llettom in iii tega razloga je bil storjen ta zaključek in sprejeta rej solucija v omenjenem smislu. Manjšina je sklep kriti- j zirala, ker je smatrala, da bi morala imeti stranka kandidate v vse urade, neglede, proti komu nastopajo, -I Končno se je spor ublažil, kajti zagovorniki sklepa ve-1 čine so naglašali, da stranka stem ni stopila v zvezo! z buržvaznimi elementi, niti ne bo sodelovala z LaFol-j letovo skupino v kampanji za njegovo izvolitev. Vse, kar je storila je to, da ne bo imela svojega kandidati za senatorja. — Platforma vsebuje med drugim točko za modificiranje prohibicionističnega zakona v toliko, da bi se dovolila lahka vina in pivo. — Tajal stranke, Emil Seidel, je naznanil, da sta sprejela j vorniško turnejo po državi Victor Berger in milw» ški župan Daniel W. Hoan, ki bosta prirejala kampanjske shode. Konvencija je sprejela več drugih resoluciji med njimi tudi eno, s katero se zahteva priznanje s jetske Rusije.
Konvencije Ameriške Delavske Federacije.
Kot smo že poročali v zadnji izdaji, se letošnja konvencija A. D. F. ne razlikuje mnogo od dosedanjih. Stari garda z Gompersom na čelu je še vedno odločujoča ala. Progresivno krilo konvencije tvorijo železničar-ii unije, združene s Federacijo. Te so prišle tudi z na-irtom za industrialno formo unij, ki pa je bil takoj v odseku pokopan, toda ne zatrt. Vprašanje reformiranja forme A. D. F. sili vedno bolj v ospredje in industrial-liunionizem pridobiva več in več pristašev. Med volje tega gibanja v Federaciji spada tudi Bert M. Jewell, načelnik železničarskega departmenta v uradu A. D. F. Sonrencija se je izrekla proti bonusu vojakom na podlagi "sales tax", kakršnega priporoča Hearstovo časopisje in predsednik Harding. Breme plačati bonus bi ii podlagi tega davka padlo na ljudstvo, ki ni imelo (dvojne nobene koristi, pač pa škodo, medtem, ko bi vojni profitarji ne plačali nič več kakor drugi ljudje, te bi bili po pravici edino ti pozvani plačati od svojih ogromnih profitov bonus vojakom. -— O drugih sklepih konvencije bomo poročali v prihodnjih izda-iah.
-1
Boji proti zniževanju plač in intrigam podjetnikov.
Deset tisoč članov krojaške unije A. C. W., ki so rposljeni v delavncah za izdelovanje otroških oblek, je ilo na stavko, da se prisili vse podjetnike na sprejem pogojev unije in na registracijo. Ako bi bilo potrebno, bi unija pozvala na stavko še 40 tisoč krojaških delavcev v New Yorku. Ker je ta organizacija jaka in solidarna ter dobro disciplinirana, so se skoro vsi podjetniki podali.
Unija klobučarskih delavcev v New Yorku je po (ootedenski stavki izvojeva'la boj proti znižanju plač 'in podaljšanju delavnika. Kompanije so zahtevale 20 odstotno znižanje plač. Podjetniki so se podali in plače ostanejo v glavnem nespremenjene. 44-urni delavnik na teden ostane tudi v bodoče v veljavi.
[ Unija cestnoželezniških vslužbencev v Chicagi sodi pogajanja z družbo, ki je naznanila, da bo znižala delavoem plače za 20%. Meddržavna trgovska komisija je napravila na cestnoželezniško družbo že večkrat pritisk, da mora znižati voznino. Družbi so vselej priskočila na pomoč sodišča, toda končno je postajata afera preveč kričeča in sodišče je odločilo, da se loiia voznino za enkrat samo za en cent. To je napotilo družbo, da je prišla takoj z izjavo, da 'bo vsled znižane voznine prisiljena znižati plače svojim delav-ttm. Izgleda, da se bo na pogajanjih dosegel z unijo iporazum in ne pride do stavke.
Izmed organiziranega delavstva je najbolj prizadelo pri zniževanju plač delavstvo ki je zaposljeno pri vzdrževanju železnic. Temu so zadnje čase zopet zelo občutno znižane plače, o čemur je bilo v tem listu že porofano. Delavstvo teh železničarskih unij sedaj razpravlja o možnosti stavke. Pri nekaterih njihovih uni-it je vprašanje stavke na splošnem glasovanju. Najvažnejše pri tem je^ da je med nekaterimi unijami že-taižarjv in unijo prmogarjev narejena trdnejša zveza i dogovor, ki še ni popoln, da bo delavstvo omenjeni organizacij skupno nastopalo v obrambi svojih interesov. Ta korak je pozdraviti. Delavstvo bo uspešno, kadar bo vodilo svoje boje skupno, ne pa vsaka mala nija zase.
Kongres socialističnih strank, spadajočih k Dunajski delovni uniji.
V Frankfurtu je v sredi tega meseca zborovala eksekutiva Dunajske delovne unije socialističnih Strank z namenom urediti priprave za kongres strank, ki pripadajo takozvani dunajski internacionali. Sklepi te konference nam še niso znani.
Ob priliki sklicanja te seje je podal Friderich Ad-ler izjavo, ki zanikava govorice, da je Dunajska delovna zajednica socialističnih strank pristala obdržavati skupno konferenco s predstavniki druge Internaciona-le. Vest o tej namerovani konferenci je objavil berlinski list Rote Fahne in tudi Radek je namigaval, da se bo vršila ta konferenca. Adler je imenoval to le za govorice, ki nimajo niikake podlage.
Adler in drugi predstavniki Dunajske delovne unije socialističnih strank kritizirajo zastopnike tretje in druge internacionale, ker niso pokazali dovolj volje delati za zedinjenje delavskih strank v skupno mednarodno fronto v boju proti kapitalizmu. V Moskvi očitajo predstavnikom druge internacionale, da so oni krivi, da je prišlo do razbitja pripravljalnega odbora, ki je pred nedavnim zboroval v Berlinu, v katerem so bili po trije zastopniki od vsake internacionale.
Dunajska delovna unija socialističnih strank se je formirala 22. februarja 1921. Preliminarna konferenca se je vršila v Bernu decembra 1920. Od kar se je ta unija organizirala, še ji je pridružila večina socialističnih strank in je danes najjačja mednarodna socialistična organizacija. Komunistična Internacionala ima svojo moč v Rusiji, kajti sovjetski režim je v rokah komunistov. Izmed večjih strank je izven mednarodne pridružitve le še italijanska socialistična stranka. Izmed strank, ki so se zadnje čase pridružile dunajski skupini, je ameriška socialistična stranka in argentinska socialistična stranka.
Kakor poročajo iz Moskve., je ruska komunistična stranka izključila "delavsko opozicijo," ki jo je vodila znana ruska revolucionarka Kolontaj. Bila je v ved-ni opoziciji proti politiki večine v ruski komunistični stranki in mnogokrat je zelo ostro nastopila proti Leninu in drugim ruskim komunističnim vodjem. Izključena skupina si je nadela ime komunistična delavska stranka. Enaka stranka je tudi v Angliji, ki jo je organizirala znana sufražetka Sylvia Pankhurst, ki se je s svojo skupino ločila od angleške komunistične stranke in ustanovila komunistično delavsko stranko. Pankhurst v Angliji in Kolontaj v Rusiji napadati komunistične stranke in tretjo internacionalo, češ, da so pričele korakati po enakih potih kakor socialpatriot-ske in socializdajalske stranke. Enak razdor v komunistični stranki se je dogodil pred dalj časom na Nizozemskem, kjer je komunistično delavsko stranko organiziral Anton Pannekoek. Tudi Nemčija ima eks-tremno komunistično stranko. V imenu se razlikujejo od drugih komunističnih strank v tem, da se imenujejo poleg "komunistična" tudi "delavska" stranka. Te male skupine so organizirale v Berlinu četrto ali komunistično delavsko internacionalo. Kakor poročajo, se ji bo pridružilo tudi skrajno levo krilo ruske komunistične stranke — sedaj izključeno — berlinski komunistični delavski Internacionali. Tako razumejo nezreli "revolucionarji" delo za zedinjeno fronto proletarijata.	j
Akcija za formiranje federativne delavske stranke v Ameriki.
Kot znano, je socialistična stranka na svoji konvenciji v Detroitu 1. 1921 naložila svoji eksekutivi, naj
pronajde možnosti za formiranje velike federativne delavske stranke po vzgledu angleške Labour Party. Zadnjo jesen se je vršila v Chicagi prva konferenca v ta namen, ki pa še ni bila v stanu formirati take stranke. Zadnja konvencija soc. stranke v Clevelandu je sklenila nadaljevati z delom za zedinjenje delavskih strank, progresivnih unij in farmarskih organizacij v eno stranko. Konvencija farmarske-delavske stranke, ki se je vršila pred nekaj tedni v Chicagi, je sklenila, da je farmarska delavska stranka pripravljena delovati za formiranje federativne stranke.
V	začetku junija se je vršila v St. Paulu konvencija minnesotske farmarske-delavske stranke, ki ni pridružena k ameriški farnaarski-delavski stranki ampak dduje le v Minnesoti. Ona je druga najjačja stranka v Minnesoti. Leta 1920 je dobil njen kandidat za državnega tajnika 280,000 glasov, kandidat demokratske stranke pa 85,000 glasov. Ta stranka se je formirala v Minnesoti leta 1918 z zedinjenjem Nonpartisan League in Working People's Nonpartisan Poltical League. Na prej imenovani konvenciji je ta stranka sprejela predlog, ki nalaga stranki izvolitev delegatov za pogajanja z drugimi delavskimi strankami in unijami za formiranje ameriške federativne delavske
4 stranke.
V	New Yorku se vrše pogajanja med zastopniki socialistične stranke in farmarske-delavske stranke za skupni nastop pri jesenskih volitvah. Na seji ekseku-tive nove Workers party v New Yorku, je bil stavljen in zagovarjan predlog, naj ta stranka stopi v stike s prej omenjenima za skupno listo kandidatov in za enotno volilno kampanjo za jesenske volilne boje. Predlog je bil poražen z motivacijo, da je Workers Party sedaj tako majhna, da bi se v taki koaliciji izgubila in mora radi tega za enkrat še samostojno nastopati.
Vsekakor, ideja za strnjenje delavskihm sil v Zedinjenih državah napreduje in v teku par let se bo formirala velika stranka ameriškega delavstva, ki bo več ali manj podobna angleški Labour Party, v kateri so včlanjene vse angleške delavske stranke razun komunistične, toda ta je že tretjič vprašala za sprejem in oblju-buje, da se bo ravnala po pravilih stranke, ako se ji dovoli vstop. Preje je bila njena prošnja odbita. Ponovno aplikacijo je imel v pretresu odbor Labour Party, ki je dal konvenciji priporočilo, naj komunistične stranke tudi to pot ne sprejme, ker se ji ne more verjeti, da se bo ravnala po pravilih Labour Party. Končni sklep nam še ni znan.
ta apel californijskih sodrugov farmarjem za pri^ ženje k stranki.
Californijski socialisti farmarjem.
Na zadnji konvencije socialistične stranke v Fresno, Calif., je bila sprejeta resolucija, s katero se apelira na farmarje, naj se pridružijo socialistični stranki. Našteva dejstva, ki dokazujejo, da so farmarji izkoriščani od istega razreda kakor delavstvo in imajo v mnogih ozirih enake interese, kakor delavci. Ker so farmarji po številu mogočen element, bi v zvezi z delavstvom lahko vzeli vlado iz rok profitarskega razreda in upravljali deželo v prid splošnosti. V Califor-niji se vrši tudi poizkus organizirati farmarje v Nestrankarsko ligo, po vzgledu, kakor je v North Dako-ti, s to razliko, da tamošnja Liga ne bo pričela s političnim delovanjem, dokler ne bo organizirala gotovega števila farmarjev. Socialisti smatrajo, da se je eksperiment Nestrankarske lige ponesrečil in iz tega morajo farmarji izvajati, da je njihovo mesto v sodelovanju na političnem bojišču z delavskim razredom. Vsled tega
Newyorsko delavstvo za socialistični tisk.
Newyorski socialistični dnevnik New York 0 je znižal naročnino od pet na dva centa za mesto Ki York in bljižnjo okolico, z namenom, da se listi najbolj razširi med delavstvom. Ker list dela deficit ker ne more imeti istih virov za dohodke kakor kapi listični dnevniki, so posamezni sodrugi, unije ins listične organizacije zbrale fond več tisoč kar je omogočilo znižanje naročnine. Sedaj se i že več mesecev vztrajna agitacija za rabširjenje lista, ki je med tem časom pridobil tisoče novih naročnik« Posebno pažnjo se posveča pridobivanju naročniki med članstvom unij. The New York Call je eden ni boljših socialističnih listov v Ameriki in obeta v i glednem času postati eden izmed najbolj razširjeni ameriških dnevnikov.
za j* listi« iih,l»
Razne vesti.
V New Yorku se je organiziral za tiste delavce. Ii delajo po noči, socialistični klub, ki bo imel svoje seje po dnevu, da jim bo tako dana prilika aktivno soddt vati v strankinem gibanju.
George H. Goebel je socialistični kandidat za p vernerja v New Jerseyju. Konvencija socialist stranke v New Jerseyju je bila ena najživahnejših, 1 se jih je vršilo zadnja leta.
William Bross Lloyd, miljonar, preje aktiven komunistični delavski stranki, je bil na podlagi illinoi-škega espionažnega zakona zaeno z 18. drugimi člaii omenjene stranke obtožen zarotniškega delovanja n nasilno strmoglavljenje vlade. Vsled tega prestopka je bil obsojen, nakar je vložil priziv na illinoiško vrhov no sodišče, ki je sedaj potrdilo izrek prvega sodikaJ Bross Lloyd bo vložil priziv na zvezino vrhovno sodišče. Leta 1919 in par let med vojno je bil zelo aktiven Spadal je k levemu krilu, iz katerega je 1. 1919 nastala komunistična delavska stranka. Po progonih se je o-maknil in ni bilo čuti o njem vse do te razsodbe vrhov nega sodišča.
Piknik socialistične stranke za Chicago in okolico, ki se je vršil dne 18. junija, je gmotno in moralno dobro izpadel.
San Francisco postaja zopet trdnjava socialistih ne stranke. Po nesrečnem razdoru je socialistični stranka v Californiji bila razrahljana in mnogo njenih postojank je razpadlo. Sedaj se reorganizirajo in stari sodrugi se vračajo. ''V vrste socialistične stranke» San Franciscvu prihaja novo življenje in aktivnosti se večajo dan za dnem," pripoveduje neko poročilo ii Californije.
Socialistična .organizacija v Readingu, ta., je znižala članarino na 35c na mesec, ki stopi v veljavo 1. julija. Namen znižanja je prirediti veliko kampanji za pridobivanje novih članov. Članarina se razdeli; 12%c glavnemu stanu stranke, 12M>c državni zaciji, 5c lokalu in 5c okrajni organizaciji.
Črnci socialistični kandidatje v New 5'ork ■ Newyorški sodrugi so nominirali izmed drugih ] didatov tudi tri črnce, in sicer enega v kongres in d v newyorsko postavodajo. Delavci obeh plemen i enake interese in logično je, da bi morali skupno n stopati v boju za svoje pravice. Stranka v New Vor je pokazala, da so ji vsi delavci enakovredni, ne
V nekaterih krajih pripada precej črncev so-""stični stranki, ker se resnično bori proti zapostav-! črncev.
- Znani socialistični odvetnik Joseph W. Sharts, je bil tudi Debsov zagovornik v obravnavi, v kate-jebilDebs obsojen v ječo, je po daljšem bolehanju ko ozdravil, da se je zopet posvetil svojemu odvet-emu poklicu in urejevanju lista "Miami Valley ■Mist", ki izhaja v Daytonu, O. J. W. Sharts je eden ktivnejših socialistov na osrednjem zapadu. torts je avtor večih novel, črtic in socialnih raz-mv.Za časa njegove odsotnosti je urejeval imenovani 1st njegov glavni upravnik Oscar K. Edelman.
Razne vesti, tikajoče se delavskega gibanja v inozemstvu.
Francoska socialistična stranka, ki je vsled raz-lora veliko trpela, je dobila pri zadnjih volitvah v provincionalne svete nad 400,000 glasov. Komunisti so dobili 211,000 glasov. Kljub razdiralnemu delu francoske komunistične stranke gre socialistična stranka zopet navzgor, medtem, ko komunisti v rano-(ih krajih nazadujejo, četudi imajo na svoji strani moralno oporo sovjetskega režima, ki je v rokah komunistov. Bojevitost komunistov se je že precej uhladila in temu dejstvu je pripisati, da se delavstvo vrača v socialistične stranke. Ako bi obe gori omenjene stranke jpilc skupaj, bi se delavski glasovi ne cepili in mandatje bi stali precej drugače — v korist delavstvu -medtem, ko se v takem volilnem boju med delavski-aii strankami omogoča zmago buržvaznim kandidatom.
Sovjetska Rusija, je povabila Estonsko, Finsko, Poljsko in Latvo na skupno konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o razoboroženju; tako se glasi neko poročilo iz Moskve. Velike armade, ki jih imajo ruske obmejne države, jemljejo velik del dohodkov in konstruktivnemu delu najboljše moči. Obmejne države trdijo, da morajo imeti velike armade vsled bojazni pred Rusijo, ki ima največjo armado v Evropi. Rusi obratno o, da morajo imeti močno armado, ker so njihovi sosedje oboroženi do zob. Ta konferenca naj bi poka-, kje je volja za razoroženje'in kje je ni. V interesu vseh bi bilo, da se velike armade razpuste. Čim prej se bo pričelo konferirati o vprašanju zmanjšanja armad, tim bolje,
Sa Poljskem so se obnovili progoni proti komunistom, toda so naperjeni proti unijam in socialističnim organizacijam. Tako se je delalo povsod, kjer so s pričeli progoni pod pretvezo, da se gre le proti komunistom, v resnici pa je bil povsod cilj oslabiti delavsko gibanje kot celoto. V Ameriki, v Jugoslaviji, na Poljskem, Ogrskem itd., se je delalo pri progonih po enakem receptu. Komunisti dajejo nekako pretvezo vladam za progone. Te jo z veseljem pograbijo, posledice pa trpi vse delavstvo, mnogokrat po krivdi kakih nezrelih elementov, ki z bombastičnimi proglasi prevračajo vlade, v resnici pa prevračajo le delavske organizacije.
.imeriške pomožne organizacije hranijo nad 3,000,-11 otrok v Rusiji, med temi 230,000 v Ukrajini. Ustanovile so razne kuhinje, v katerih se deli hrana. V Odesi in okolici je 120 kuhinj, ki oskrbujejo hrano za 100 otrok. Do prihodnje žetve ni upati na posebno izboljšanje v pogledu prehranjevanja. Pomankanje pa ne bo povsem iztreblje.no še več let, ker bo letošnji pridelek vsled izčrpanosti prebivalstva in vsled drugih vzrokov manjši kakor je bil v letih pred vojno. Poleg
tega so ruska transportna sredstva še vedno v slabem stanju in bo vzelo več let, da se uredi prevozni sistem.
V	Nemškem delu Šlezije, ki so ga zavezniki dali Poljski, se je formirala nemška socialdemokratska stranka. Eden izmed organizatorjev stranke je dejal, da bi bilo načelno bolje, da bi se nemško delavstvo pridružilo poljski socialistični stranki, toda to je praktično nemogoče, ker je poljsko delavstvo kolikortoliko prežeto z nacionalizmom in so nekateri poljski socialdemokrate aktivno delovali v prilog poljske imperialistične politike. Formiranje nemške socialistične stranke je bilo potrebno, da se na ta način obvarje nemški del delavstva pred padcem v šovinizem. Stranka bo imela težko stališče ravno vsled tega, ker se je že pričelo razvijati gibanje nemške "iridente" na Poljskem. Poslanec Okonsky, eden voditelje nemške socialistične stranke na Poljskem, je na strankinem zboru dejal, naj se nemško delavstvo varuje šovinizma in naj deluje z vsemi močmi za zmago socializma na Poljskem.
Levo krilo je odstopilo od češke socialdemokratske stranke in se organiziralo v neodvisno socialistično delavsko stranko, Priglasila je svoj pristop dunajski uniji socialističnih strank. Ločila se je od stare stranke vsled njene politike sodelovanja z buržvaznimi strankami. Komunisti so jo skušali pritegniti v svoj tabor, kar se jim ni posrečilo. Na Češkem so sedaj tri socialistične stranke, dve češki in ena nemška, komunistična stranka, narodno socialistična in krščansko socialna.
V	Italiji je bilo za en mesec suspendiranih 4,500 železničarjev, ker so praznovali prvi maj z enodnevno stavko. Njihove organizacije so nastopile proti tej odredbi vlade.
— Vodja estonskih komunistov in eden najzname-nejših borcev za delavske interese v Estoniji, Victor Kingisepp, je bil umorjen od estonskih oblasti vsled "veleizdajniškega" delovanja.
Kadar bodo kralji lahko živeli brez jedi in pijače, brez spanja in počitka, brez obleke in strehe, pa se v svoji nagoti bleščali kakor diamant, bomo verjeli, da so kaj druzega, kakor ljudje brez "milosti božje."
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka Proletarca je 772.
Če je številka poleg vašega naslova manjša kot 772, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za naročnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec nima zastopnika.
Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravnana; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki. Ne čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim pismom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen za druga dela. Prosimo, uvažujte to!
UPRAVA PROLETARCA.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO MED ŽENSTVOM.
CLEVELAND, O. — V zadnjih par dopisih sem navajala, kako nujno je, da se naše ženstvo oprosti duševnih spon, ki ga oklepajo, in se bolj zanima za reči, od katerih odvisi napredek človeške družbe.
Marsikateri se to dopade, tudi mnogim moškim, posebno zavednim, vendar pa imajo še mnoge žene svoje pomislike. Kako naj se žena, ki je mati, in mora voditi gospodinstvo, ki ji vzame ves čas in ga ji mnogokrat celo za spanje primanjkuje, zanima za socializem, za emancipacijo ženstva in take reči?
Res, stvar ni lahka. Kljub temu, da to priznamo, je treba tudi priznati, kako velika je dolžnost in odgovornost mater pri vzgajanju svojih otrok. In na to sem polagala vso važnost tudi v prejšnjih dopisih. Kako naj mati vzgaja otroke in jih navaja k pravemu razumevanju stvari, če je sama nevedna? To je vprašanje. In zato ponovno trdim, in z menoj trdi to vsaka razumna oseba, da je treba posvetiti našemu ženstvu več paznosti pri socialistični vzgoji. Mati, ki je razumna, bo že v zgodnji mladosti ucepila otrokom željo po znanju, ucepila jim bo ponos in jih odvrnila od "bavba-vov", "parkljev", "nigrov" in drugih strahov. Mesto, da bi polagala vso važnost .na pravilno delanje križa, na molitvice in pobožne vzdihe, jih bodo uničile tako, da jim bo v vsem nadaljnem življenju koristilo. Kako silno težko se je v poznejših letih iznebiti vere v vraže, verskih zablod in duševnega mrtvila, ki nastane vsled take vzgoje, ve vsakdo, ki je srečno prešel skozi te težave šele potem, ko ga je življenje vrglo v svet izpod domačega krova. Če bi imeli v svojih detin-skih letih drugačno vzgojo, bi se poznejši duševni napori preprečili. Koliko let duševnega boja bi bilo s tem prihranjenega! In človek bi se potem ložje učil in bi kot tak več koristil družbi, posebno delavstvu.
Poglejte cerkev! Kako zelo ona skrbi, da si ohrani koritrolo nad ženstvom. če ima ženstvo v svojih oklepih, če jih opaja v cerkvah in verskih organizacijah z nazadnjaško vzgojo, ima tudi otroke pod svojim okriljem. "Uči otroke v verskem duhu, privajaj jih v božji hram, mi pa bomo napolnili njihove mlade možgane z verskimi "resnicami", ki se bodo pozneje zelo težko iztrgale, ako se sploh bodo, in to v najboljšem slučaju le nekaterim." Tako dela in misli cerkev, in zato ima uspehe. Koliko manj store socialisti za vzgajanje ženstva v razredno zavednem duhu. Tudi naši sodrugi veliko greše v tem oziru.
Skoro vsaka ženska rada čita. Ker se ne zanimajo za politične stvari, ali znanstvene razprave in razredni boj, jim je povestno čtivo najljubše. Ko bi imele vsaj v začetku kakega svetovalca, ki bi ji ustmeno priporočil, kaj naj čita in kako, da ji bo koristilo. Na nesrečo imajo celo moški, vsaj večina njih, zelo površne pojme o literaturi in o vrednosti raznih spisov. Poleg čitanja bi morali naši socialistični klubi prirejati predavanja za ženske in skrbeti, da bi se jih tudi udeleževale. V starem kraju niso imele prilike, da se kaj nauče. Tu jo imajo sorazmerno precej več, ker žive v mestih in je v njih tudi za ženske vsekakor vendar manj opravila kakor so ga imele doma na kmetih. S predavanji, dobrim čtivom in drugimi vzgojevalnimi načini bi se naše ženske naučile misliti. Sedaj jih je še veliko za katere mislijo fajmoštri. Fajmoštri dobro vedo, da opravljajo zavajalen poklic, ampak predno so šli v lemenat, tega niso vedeli, pozneje, ko postanejo duhovniki in dobe fare, se jim pa službe zde predobre, da bi jih pustili. Če jih hočejo držati in imeti dohodke, morajo poneumnjevati naprej, dasi se zavedajo tega. Duhovniki torej ne bodo osvobodili ženstva iz spon neznanja, ker bi jim to škodilo. Obljubljajo raj na drugem svetu, medtem ko sami zelo malo mislijo nanj. V kolikor največ morejo, si napravijo življenje ugod-
no na tem "pregrešnem" svetu in si prav nič ne i smrti in odhoda v nebesa, o katerih vedo oni rai toliko kakor novorojen otrok, ki nič ne ve.
Ženske bi morale čitati zgodovino papežev ii bolj poučiti o zgodovini verstev sploh. To bi jim i več pomagalo k izpregledanju. Sicer so ene toliko a verovane v verske dogme, da ne verjamejo niti zgodi vinarjem, ako slikajo vere tako, kakor so se na svi razvijale in delovale. "O, saj ni res kar piše," nava no odvračajo. Ampak dvom vendar najde pot v i in drugo pride ob svojem času, če znajo količkaj mi ti.
Vzrok ignorance med delavskim ljudstvom k tudi v velikih družinah. Zato se ni čuditi, ako se gu nje za kontrolo rojstev vedno bolj širi. Šest, osenM celo več otrok pomeni revščino v družini. Kako nI mož dostojno preživlja s svojim malim zaslužkom* liko družino? Ampak preživlja jo vendar, toda kali "Revščina je pri njih," pravijo sosedje. "Da bi že vaj dorastli, da bi šli delati in kaj zaslužili," jamrata ote in mati. In ko je otrok goden za tovarno, gre na del ''da bo malo pomagal". V takih družinah je redko naj-ti razredno zavest. Podrobnejše se v to vprašanjem bom spuščala, kajti omenila sem ga le mimogrede.
Bližajo se volitve v razne urade. Ženske imajo vo-lilno pravico, četudi je v enih krajih za lokalne in it žavne volitve še omejena. Ampak v splošnem jo imajt in so raditega močan faktor. Že parkrat se je dogodilo, da so dobili v enem ali drugem kraju socialistični kadidatje večino moških glasov, toda ženski glasovi so odločili v prid kapitalističnim kandidatom. To nam mora dati misliti. Ženske se boje socializma, ker so o njem čule samo v cerkvi. Socializem, to jim je nekaj strašnega. V resnici pa ne vedo o njem prav nič. Ampak kakor one strašijo svoje otroke, tako duhovniki strašijo žene s socializmom. ,
Volilne kampanje nudijo socialistom lepo priloi-nost za pridobivanje žensk v vrste socializma. Saj tudi kapitalistične stranke delajo propagando med ženstvom, seveda na svoj poneumnjevalen način, poleg pa jim pomagajo cerkve.
Dopovedujte vašim ženam volilkam, zakaj je potrebno, da glasujejo za socialistične kandidate. Tolmačite jim, da je vreden njihovega glasu človek, ki je nominiran od stranke, katera je bila ves čas v borbi za osvoboditev ženstva izpod duševne sužnosti io brezpravnosti. Tolmačite jim, da je brez pomena, ako je kandidat Slovenec, pri tem pa služi privatnim interesom. Nobene razlike ni, kdo te izkorišča, dokler si izkoriščan. In tudi v kapitalističnih hlapcih ni razlike, pa bili Slovenci ali kdorkoli.
Kandidatje kapitalističnih strank nimajo prepričanja, razun v dolar. Zato zasledujejo samo svoje osel> ne interese. Nominirani so navadno le odvetniki, dragi profesionalni političarji in včasi kak trgovec. Seveda se dobe tudi taki odvetniki in trgovci, ki imajo prepričanje in vero v socialistične ideale. Končno, trgovec je lahko vseeno dober socialist in pri delu za socializem lahko stori več kakor pa marsikak delavec. Seveda je takih trgovcev malo.
čitala sem, da se je sodrug Nace Žlemberger pri delu ponesrečil. Razmere, ki so ga pognale na delo, pri katerem je skoro izgubil vid, so vzrok vsem takim poškodbam, ki so jih deležni trpini delavci in delavke v današnji družbi. Poznam sodruga Žlembergerju osebno in vem, da ko bi jih imeli med delavstvom ved takih kakor je on, bi profitarskemu sistemu pel ie mrtvaški zvon. Neutrudljivemu sodrugu Žlembergerfj pa želim skorajšnjo okrevanje. Imel bo en vzrok več da bo še bolj širil misel osvoboditve delavskega rai reda.	i. .1.
Zdražbariti in delati sta dve reči. Navadno i zdražbarji bolni na živcih, ali pa so podli po svo| naturi. Največkrat velja zadnje.
KAKO DEMAGOGI "REŠUJEJO" DELAVSTVO.
CLEVELAND, OHIO. — Kakor po drugih večjih idustrialnih središčih, • tako se gibljejo gospodarske lere tudi v Clevelandu zelo počasi napram temu, smo včasih poznali za normalne razmere. Tako isi se giblje, kakor polomljena ura, in včasih dobi ek vtis, da bo kar zastalo in da bo treba zopet najti, upiti in drezati ljudi k biznisu. Kapitalisti si zadevajo na vse načine, da bi povzroči kak prepih, naj bi bi izpihal prah iz kolesja bizniške ure, da bi t šla, toda vse prizadevanje ne pomaga mnogo, jezapažena, obrabljena in v kolikor gre, je njeno nikanje več ali manj pod težo zunanje sile, kakor ir pomagamo nihalu z roko, da dobi kolesovje normalni zamah. Treba bo urarja umetnika, da to nestanovitno gospodarsko tik-takanje. Ta ne more biti seveda nihče drugi, kakor delavski rnred, ki mora ves ustroj te gospodarske ure reorga-:irati iz temelja. To delavski razred v gotovi meri la — odnosno pripravlja oder za popravljanje te fomne gospodarske in politične ure; toda več dela pripravljanju tega odra bi bilo opravljenega, če ne bilo tukaj toliko vsakovrstnih demagogov. En tak demagog se nahaja v Clevelandu. Njegovo je Kalčič, in je zaposlen pri eselpistih, da rovari ti Proletarcu in J. S. Z. Ta človek dela na ta način delavsko izobrazbo in solidarnost, da hodi od hiše hiše in zabavlja čez list, ker ne pripada k S. L. P., strančici, ki jo v Ameriki ne uvažuje živ krst. s stvarnimi argumenti ne more nastopati proti li-mu ne preostaje drugo, kakor da mora lagati. In je postalo njegovo orodje pri delu za "sociali-", ki ga podpisuje S. L. P., laž. Znano mi je, da se iti to skisano človeče tudi po drugih slovenskih na-iah, kjer so naši klubi in naročniki Proletarca ter
i	odgovarja, naj ne čitajo list. Kajpak jo mora revež
rti največkrat praznih rok in z dolgim nosom, vsled gobezdavosti in padanja na socialistično inko ga naši ljudje kmalo spoznajo, da ni za stvar-dek>, ampak da se hoče le ponašati in bahati. Naši Ije namreč vedo prav dobro, da je bil Proletarec ;aj in je oral socialistično ledino, ko so bili taki tiči je Kalčič še v starem kraju pri materi. In če jim čajno kdo sede na limanice, so to le taki, ki hočejo eti malo "heca" in "špasa", bodisi sami s seboj, ž ni ali pa z vsemi skupaj.
Je pač tako, da ima vsak poklic svoje parasite, de in kukavice. Tako je tudi med delavci za socia-liino propagando. Jaz bi tega Kalčiča vprašal, zakaj gre organizirati tiste Hrvate in iSrbe — pa magari li Slovence— ki še niso nikjer, namesto, da se lovi »krog takih, ki so že pri naši organizaciji in čitajo je glasilo? Mednje pojdi Kalčiče, pa jih pripravi tega, da se bodo pričeli zavedati, kaj je razredni , ne pa da samo za špas ali iz drugih škodoželjnih livov "hecaš" delavce proti njihovim nalogam. Ali najete pri S. L. P. to za izobrazbo delavskega raz-a'? Pri nas, v socialistični stranki, imenujemo tako o vandalov, delo ljudi, v katerih glavah ni vse prav.
ii	se, Kalčiče, in pazi na svojo S. L. P., da jo nekega ■ ne proglasijo inerodajni krogi za stranko brez-vcev. - L. G.
NA ZNANJE.
MILWAUKEE, WIS. — V pogledu štrajkovnega fonda, o katerem je bilo priobčenih par dopisov v Prosveti in v Proletarcu, tikajoč se Frank Novaka, ki je izjavil, da je denar izročil tukajšnjemu socialističnemu klubu, naznanjam, da sem od tajnika kluba prejel znesek $58.00, katerega mu je izročil g. Fr. Novak.
S tem smatram zadevo za poravnano od naše strani.
Za slov. socialistični klub — M. Rožič, blagajnik.
NAŠIM SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V OHIO.
V začetku meseca julija bo obiskala večje sloven-e naselbine v Ohio, meddrugim Cleveland in nasel-ne v bližini Oevelanda, sodruginja Frances A. Tau-lar na agitaciji za pridobivanje naročnikov Prole-rcu,
Sodruginja Tauchar je po lastni iniciativi obiska-nekatere naselbine v Illinoisu in v Wisconsinu in
£h njenega dela je bil označen v številkah pod ru-> "Agitatatorji na delu."
Kakor so ji šli sodrugi in somišljeniki na roko v "linah, katere je obiskala dosedaj, tako upamo, o ž njo sodelovali tudi sodrugi in somišljeniki tistih naselbinah v Ohio, katere bo obiskala.
Upravništvo Proletarca.
KAKO SE SE ODZVALI ČLANI SKUPINE 400-TERIH
za poravnanje Proletarčevega dolga do 24. junija 1922.
Po državah so se odzvali člani skupine 400-terih, da zbrišejo "Proletarčev" dolg do 24. junija kakor sledi:
Illinois:
Auchin Mary, Chicago.....................$5.00
Cainkar Vineenc, Chicago . ................... 5.00
Čemažar John, Chicago...................... 5.00
Florjančič Frank, Chicago.................... 5.60
Godina Filip, Chicago ......................5.00
Gottlicher Frank, Chicago.................... 5.00
Ileršich Frank, Virden....................... 5.00
Judnich Martin, Waukegan..................5.00
Kauchich Simon, Virden..................... 5.00
Keber Mike, Dixon..........................10.00
Petrich Frank, Chicago...................... 5.00
Pogorelec Charles, Chicago.................. 5.00
Stempiihar Frank, Virden.................... 5.00
Verhovnik Peter, Chicago . . ................'.. 5.00
Zaitz Frank, Chicago......................5.00
Zavertnik Jos. St., Chicago.................... 3.00
Kansas:
Štefančič Martin, Franklin . . . . :..............................5.00
Michigan:
Jugosl. soc. klub št. 210 JSZ. Detroit..........10.00
Ivec Joseph, Detroit................................................3.00
Klarich Joseph, Detroit............................................5.00
Ocepek Joseph, Detroit............................................5.00
Šestanonich Nick., Detroit ....................................5.00
Topolek Joseph, Detroit............................................5.00
Topolak Joseph, Detroit..........................................5.00
Minnesota:
Pishler Joseph, Ely,......................... 5.00
Vider Fred A., Ely.......................... 2.50
New Jersey:
Stichauner Math., Hudson Heights........................5.00
Ohio:
Božeglav Rudolf, Cleveland....................................5.00
Bajec Stevo, Cleveland............................5.00
Bradach John, Cleveland........................................5.00
Branisel Edvard, Cleveland....................................5.00
Cerne Frank, Cleveland............................................5.00
Eržen John, Collinwood..........'......................5.00
Gorjup Lovrence, Cleveland......i...........15.00
Gorjup Valentin, Collinwood....................................5.00
Mazgon Jessie Mrs., Cleveland................................5.00
Krebel John, Cleveland............................................2.00
Jauch Joseph, Cleveland..........................................5.00
Jug John, Cleveland..................................................5.00
K aba j August, Cleveland............ •................5.00
Kodrich Joseph, Cleveland......................................5.00
Komar August, Cleveland......................................5.00
Lazar John, Cleveland..............................................2.00
Mack Frank, Cleveland.....................5.00
Medvedšček Ludvik, Cleveland................................5.00
Milavec Joseph, Cleveland......................................2.00
Podboj Mike, Collinwood...................5.00
Poljšak Leonard, Cleveland......................................5.00
Žlemberger Ignac, Glencoe......................................5.00
Oklahoma:
Kogoj Joseph, Red Oak...................... 5.00
Pennsylvania:
Cesnik Paul, Canonsburg......................................5.00
Gabrenja Jack, Conemaugh....................................5.00
Gerbec Anton, Lloydell............................................5.00
Kotar Jack, Aliquippa ..........................................5.00
Poje Anton, Dunlo.......................... 5.00
Zornik Anton, Herminie..................... 5.00
Jugosl. socialist, klub št. 181 JS7 ............20.00
West Virginia: Selak Lovro, Dartmoor....................... 5.00
Skupaj...............................$305.10
V zadnjih dneh je dospelo upravi precej pisem, v katerih se naznanja, da prispevajo nekateri člani tega bataljona svoj delež v kratkem. Člane tega bataljona, ki lahko prispevajo svoj delež takoj, prosimo, naj upoštevajo položaj lista in apel, ki smo jim ga poslali. Tisti, ki ne morejo odračunati vsega deleža naenkrat, odplačujejo lahko na obroke.
Kdor žčli, da se zasigura Proletarcu obstanek, naj vstopi takoj v vrste 400-terih in mu pomaga s svojimi prispevki. Ne poslušajte ljudi, ki trosijo okrog laži, da bo Proletarec propadel. Kdor tako govori, bi le rad videl, da bi Proletarec res propadel, in brezdvomno bo celo med člani te skupine kdo, ki bi rad videl, da bi se želja takih opravljivcev uresničila. Dolžnost drugih, zvestih članov skupine za ohranitev Proletarca je, da stoje na straži in jim te želje prekrižajo za vedno. Rešilni bataljon mora opraviti svoje delo 100 odstotno. Naprej krožek bojevnikov, dokler ne bo naš cilj dosežen. — Uprava Proletarca.
Tajništva j.s.z.
Razlika med S. P. in S. L. P.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba it 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — UčvnS6ujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
ZA CARLINVILLE. ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba it. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasuinuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka Proletarca je 772.
Če je številka poleg vašega naslova manjša kot 772, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za naročnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec nima zastopnika.
Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravnana; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki. Ne čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim pismom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen za druga dela. Prosimo, uvažujte to!
UPRAVA PROLETARCA.
Ker prihajajo na tajništvo J. S. Z. še vedno v) šanja, v čem se razlikuje Socialistična stranka od« pistične (S. L. P.), se zdi tajništvu potrebno še r1 pojasniti stvar, to pot nekoliko obširnejše.
Razlika med S. L. in S. L. P. obstaja v taktiki i delu za dosego končnega cilja socializma. Predi bi nas vodilo, če bi se hoteli spuščati v vse detajli so vir tega razlikovanja, saj segajo te razlike ctli Marksovo dobo, s to izjemo seveda, da so zavzemali časa do časa in na raznih mestih različne oblike. Oi jiti se bo treba torej le na najpoglavitnejše točke, se tičejo teh dveh strank v Ameriki.
Te razlike med S. P. in S. L. P. so:
1.	S. L. P. podcenjuje minimalni ali delovni j gram socializma, kar pomeni negiranje ali nevpošte nje socialističnega razvoja. S. L. P. ima sicer i minimalni program, toda ne za praktično delo, samo za propagando. Svoje stališče za to podpiral zorom, da kakor hitro se proletariat praktično dot' ne minimalnega programa, se stranka takoj iznei svojemu revolucionarnemu cilju, odnosno načelu, držanje pa vodi logično do nazora, da čim slabejiejl tim bolje bo, ker se bo proletariat zdramil le tedi če bo slabo, ne pa, če bo bolje.
2.	Poleg te taktične modrosti, vstraja S. L. P.i stališču, da je treba sedanje trade unije kot je A. F. L. strmoglaviti ali zrušiti ter namesto njih zgraditi vs obsežno industrialno unijo po vzorcu njihove I. ff.' U., kot desno ali levo roko S. L. P. odnosno socialisti nega gibanja.
Stališče teh zadev od strani socialistične stri (S. P.) je:
1.	S. P. uvažuje minimalni program ali mimoidoi zahteve delavstva kot stopnji kamen k socialistična cilju — to je odprava kapitalistične družbe z nadomt stitvijo socialistične — kar pomeni priznavanje ra voja ali stopnjevalnega napredka; v tem smislu jeip no geslo bolje in bolje, dokler se ne doseže končni d)
2.	Vpoštevajoča dejstvo, da se je strokovno gl nje delavstva v Ameriki drugače razvijalo kot v s rem kraju, kjer so ta gibanja poklicali v življenje so alisti, stoji stranka na stališču, da je treba obstoj« strokovne in industrialne unije delavstva podpirati njihovih bojih, da se čim bolj pojačajo in prepojes« cialističnim duhom, ne pa jim diktirati, kakšno Ion organizacije in bojevno taktiko imajo zavzemati v 1» jih proti kapitalizmu; stranka smatra, da je to stir unij samih. To seveda ne pomeni, da socialisti i člani unij ne smejo vplivati, da zavzemajo unije ved« tako taktiko, ki je z ozirom na čas in razmere najti tja, ampak ravno narobe: stranka priporoča, da seli vrši potom prijateljskih odnošajev. V tem smislu dd S. P. vedno za pojačanje delavskih vrst in solidarnosti kjerkoli.
S tem smo na kratko označili teoretično in praktik no razliko teh dveh strank pri delu za vršitev in in» šitev socialističnih nalog in ciljev. Sedaj nam jet razlike samo še raztegniti, da vidimo, kako dela ena ii druga na političnem in gospodarskem polju.
Poglejmo najprej, kako se drži glede politične i cije v praksi S. L. P.
Glede politične akcije je o S. I- P. kot kaki t riteljici političnega življenja ameriškega delavstva-to se pravi kot predstavnici tega delavstva — spk' težko govoriti. Ne morda zato, ker S. L. P. ne ceni p litične akcije, ali ker noče živeti politično zivljaj marveč, ker ga kot doktrinarska in v zgolj teorije,! bubljena stranka ne more živeti. Ne more živeti t(| življenja, ker ne vpošteva razmer, temveč plava a razmrami, ki so tukaj.
Nepriznavajoča, da je treba iz sedanjih raw ustvarjati pogoje za druge razmere, govori samo«J voluciji, ne da bi zanjo doprinesla kaj stvarne«. S tem seveda ni rečeno, da S. L. P. nima ''načrta" I
socialističnega cilja. Da, ima ga. Patentiral je to toseganje" pokojni De Leon, katerega smatra S. L. P. Wj nezmotljivega kakor Karla Marksa samega. De M je bil namreč tista "luč", ki je priporočil zruše-:A. F. of L. in druge trade unije in reorganiziranje " sil v industrialno organizacijo, ki naj bi postala ia ali leva roka "mogočne" S. L. P. Toda taktika iosego socialističnega cilja po teh metodah ni hold) iti ameriškemu delavstvu v glavo, in posledica
S je bila, da je S. L. P. zgubila vse ameriške socia-to je člane, ki so spadali k S. L. P. ter so si ustalili sedanjo S. P. Na ta način je ostala S. L. P. do taasnjih dni politična stranka peščice tujezemskih ttialistov, največ škandinavcev, Madžarov, par ži-ov in nekaj Srbov, Hrvatov ter Bolgarov. O njihovi ifctrialni organizaciji, ki naj bi imela v ameriškem nijskem gibanju in bojih kak ponj en, more biti tako ulo govora, kakor o njeni politični akciji. Industrial-likakor politični boji ameriškega delavstva se vrše, liar da ni S. L. P. nikdar obstojala, med tem ko se lista organizacija, ki jo je hoela S. L. P. zrušiti (A. ;L) vzlic svoji organski in taktični zaostalosti razvi-i do precejšnje moči in je vodila in še vedno vodi po-aembne industrialne boje. Danes se slišijo iz njenih rot celo glasovi, da zavzame v bližnji bodočnosti gle-t industrialne forme in politike tako taktiko, kakr-10bi morala po naših nazorih in gotovp tudi po na-HH-ih eselpistov zavzeti že pred leti. Vse to pa ne prihaja toliko vsled kakšnih posebnih teoretičnih dik-tovte ali one politične stranke, kakor vsled povojnih npodarskih razmer. Teh razmer se dotaknemo kas-
I K.
Rekli smo, da ne igra S. L. P. v političnem življe-ij« ameriškega dela nobene vloge. Poglejmo sedaj od fe, zakaj ne.
S. L. P. smatra vse zadeve, ki se tičejo delovnega i minimalnega programa za reforme, vsled česar od-inja vsako praktično delo pri zakonodajstvu.
V	mestni, državni ali zvezni zakonodaji ali kon-(rtsa pridejo naprimer na dnevni red vprašanja o litarnih, šolskih, odškodninskih, zavarovalnih itd. njivah; vprašanja o brezposelnosti, o javnih delih, ki mvezana s kakovostjo kontraktov, materiala, grafta, ■c, davkov, delovnih pogojev, pri katerih je delavko gotovo vitalno prizadeto — in po nazorih S. L. P. sstopnkii ali poslanci te stranke ne morejo glasovati »ali proti predlogom, ker se jih te stvari ne tičejo. Stališče S. L. P. je, da njihovi zastopniki, ako bi bili iivoljeni v postavodajo, ne razpravljajo in ne glasu-
0	predlogih, ampak samo kritizirajo stvari, ki so. ibova naloga v zbornicah je, da vodijo propagando socialno revolucijo, kajti oni hočejo vse ali pa nič. sicer ne zveni slabo, samo zlodej je, da se s tako
nikamor ne pride ne le na strani razreda, iaterega ima proletariat tirjatve, ampak tudi na ii delavskega razreda samega.
Spričo tega se ni torej prav nič čuditi, da je S. L. F.ubila sama sebe politično in gospodarsko takoj ob ' 'u,
poglejmo sedaj, kakšno stališče zavzema glede lolitifne in industrialne akcije socialistična stranka, re del je Jugoslovanska socialistična zveza.
V	političnih nalogah imajo socialistični zastopniki postavodajah dolžnost vdeleževati se vseh važnejših mprav, ki so v zvezi s splošnimi interesi dežele, in
nisamo z besedo, ampak tudi z glasovanjem za ali i, kakršna je že zadeva. V ta namen prirejajo kra-t socialistične organizacije od časa do časa svoje ivkuse ali sestanke, kjer se o zadevi, ki je v postavo-dnevnem redu, razpravlja in daje zastopniku iisi na podlagi minimalnega programa ali drugače, tetivo, kako naj v postavodaji glede te ali one zade-nastopa.
Stoječa na stališču, da je treba vpoštevati razmere, so plod razvoja, podpira socialistična stranka vsako
1	organiziranemu delavstvu podvzeto pametno in ricno akcijo, ki ima tendenco izboljšavati delavske družabne razmere kjerkoli.
Z ozirom na unijsko gibanje delavstva in njihove diistriaine boje, ima socialistična stranka že dalj ča-odmerjeno stališče, ki se glasi: "Nasproti gospodarski sili kapitalističnega razre-Imorajo delavci postaviti svoje gospodarske organi Kc in svojo politično moč. Ako so previdni in raz-
redno zavedni, se delavci s tem orožjem lahko i kapitalističnemu razredu, razbijejo spone mezdn nosti in se pripravijo na bodoči družabni red, i nadomesti kapitalizem.
"Socialistična stranka pozivlje torej mezdne lavce, male farmarje in vse ostale koristne delavce, se organizirajo za gospodarsko in politično akcijo. Z, vezuje se, da bo vselej in pri vsaki priliki podpirala1 delavce, bodisi na polju, v tovarnah in v rudnikih v njih pravičnem boju, kajti od poraza ali zmage delavske stranke v tem novem boju za gospodarsko svobodo zavisi tudi poraz ali zmaga širokih plasti priprostega ljudstva, zavisi padec ali triumf ljudske vlade . . ."
Ne diktatura, kako morajo in kako ne smejo ravnati delavske unije v svojih bojih, če hočejo doseči takojšne in trajfce uspehe, ampak prijateljsko sodelovanje in navajanje na socialistično misel in tendence, je stališče, ki ga zavzema socialistična stranka napram gospodarskim organizacijam delavcev. To stališče je zavzela socialistična stranka, ko o kakšnih organizacijah ali na pol organičnih vezah med socialistično stranko, farmarji in trade unijami niti govora ni bilo. Na clevelandski konvenciji pa je storila stranka v tem oziru korak naprej, ko je sprejela predlog, da se pridruži gibanju za ustanovitev Labor party po angleškem vzorcu, kar pomeni, da bo odslej iskala z gospodarskimi organizacijami farmarjev in delavcev vse večje in večje stike.
Mnogo vzrokov, ki so onemogočevali tesnejše druženje socialističnega gibanja z gospodarskimi organizacijami ameriških delavcev in farmarjev, je odpravila zadnja vojna. Individualizem ameriškega delavca, ki se je do predvojne tako krepko odražal v vsem življenju, se je skrhal, kajti zemlje po zapadu, kamor se je ameriški delavec naseljeval in mu je nudila v veliki meri s tem predpogoj za njegovo individualistično dr-žanje, ni več. Kapitalizem je zaprl s tem vsa pota za izbegavanje izpod njegovih krempljev. Razredni boj je bil s tem začrtan za miljone ameriških delavcev čim jasnejše. Doba konsolidacije delavskih in farmarskih elementov, ki streme za temeljnim predrugačenjem sedanjega družabnega sistema, je stopila v zgodovini ameriškega življenja v ospredje; skupni politični in gospodarski nastop je postal s tem dejstvom pred očmi, imperativen.
Sedanjii čas je čas velikega dela in s tem v zvezi velikega orodja za to delo. Tako veliko orodje pa ne more biti kakšna v teorije zabubljena in sama sebe za nezmotljivo proglašajoča strančica, kot je naprimer S. L. P., Workers party in druga za praktično delo brezpomembna krilca te ali one frakcije, ampak ena Labor party po angleškem vzoru, ki ima objeti vse te raztresene delavske sile v veliko telo, ki bo v političnem in gospodarskem oziru med miljoni ameriških produktivnih sil res kaj štela in tako pospešila cilj, za katerega propagiramo socialisti.
Brez naslova.
V nedeljo 18. junija so v jolietskem farovžu jedli in pili. Ker je bil premajhen za take'slavnosti, so na-jeli tudi dvorano. Župnik Plevnik je imel srebrno mašo. Bilo je skoro tako lepo, kakor ob Aleksandrovi poroki v Belgradu, vse v paradi, deklice in dekleta v belih oblačilih, število ministrantov, procesija, veliko duhovnikov, samo Kazimirja ni bilo vmes. Celo čestitke ni poslal Rev. Plevniku. On že ve zakaj. Plevnik je bil prvi, ki je organiziral slovensko faro v Chicagi. Imel je veliko truda, vendar pa ne toliko, kolikor so pripovedovali govorniki na slavnosti 25-letnice maš-ništva. Plevnika so se čikaški farani naveličali in prišel je Sojar. Izmed njegovih največjih zaslug je ta, da je zgradil lep farovž, seveda ne s svojim denarjem. Potem je prišel Kazimir v Chicago na misijon in župni-šče se mu je tako dopadlo, ravno tako tudi čikaški radodarni verniki, da je sklenil izpodriniti svojega duhovnega sobrata. To je storil in Tone premišljuje o nehvaležnosti tega sveta sam ne vem kje. Plevnik, ki je srečnejši, je tudi mislil na tiste dneve v Chicagi, ko je gradil za frančiškane. Še srečnejši se je počutil, ko so mu dali v dar okoli $2,000. Pri tem si je želel,
.mel vsaki dan srebrno mašo skozi par let, po-i bi slekel duhovniško obleko in se prijel kake-Česnihgega posla. Ampak kdo bi želel reči, ki se ne do-Gabre Plevnik je dva dni potem odšel v stari kraj na Gerb(. Dva, tri tisoč dolarjev je za mal obisk že pri-Kptna vsotica, in jaz mu jo nisem nevoščljiv. Toda Paj bi rekel g. Klepetec, Kazimir in taki gospodje, ko bi imel kdo naših starih sodrugov kakšno 25-letnico in bi mu dali par tisočakov v dar. Psovali bi delavce, da ne bi bilo ne konca ne kraja. Zato pa, slovenski delavec, si pameten samo dotlej, dokler daješ za maše in šenkuješ prezente duhovnikom. Bognedaj, da bi prispeval kaj za socialistični tisk.
Nekdo piše v glasilu frančiškanskih šifkartašov in "javnih notarjev" v dopisu iz Penna. *ied drugim: '"Tudi meni se je že večkrat pripetilo, da sem prišel v razgovor z ljudmi, ki oznanjajo po svetu evangelij darvinizma. Toda vsakemu sem še imenitno odgovoril kar se tiče glede vere. Ljudje, ki vedo manj kakor jaz, me ne bodo učili. In če ne vem ničesar drugega že, kakor samo to, da je naša katoliška vera edina prava in zveličavna, vem dovolj in več kakor evangelisti darvinizma, ki to taje."
Yes, fant, če bi ti to vedel bi res vedel več. No, pa dokaži in raztolmači, zakaj je tvoja vera edino prava in zveličavna. Pojasni, zakaj pravoslavna ni prava, ki istotako trdi, da so vse druge krivoverske. če bi bil dopisnik mohamedanec, bi se ravno tako zaklinjal, da je njegova vera edino prava. Taki dopisi so dobri za Edinost. Enim so v zabavo, drugi pa mislijo, da si s čitanjem takega lista služijo nebesa.
Kazimir, ali kdorkoli že največ čečka za "fleč-kajnarske cajtenge" na 22. cesti, je naštel celo vrsto fondov, katere je v družbi opojnih duhov "topliral". Potem, ko se je streznil, so pa vsi izginili, knjige, denar, vse je šlo k vragu. V farovžih dobro vedo, kako izginjajo fondi. Zato pa duhovniki tudi zapuščajo tisočake in kupujejo žlahti domačije, poleg tega pa u-dobno žive. "Knjige, kar nikjer jih ni več." To je za farovške fonde staro pravilo. In Kazimir ve to, pa o-brača svoje ljudi od svojih fondov drugam. Nepošteni ljudje sodijo druge po sebi in tatovi upijejo "držite tata". To jim pomaga, da zbeže, ali pa da ljudje mislijo, da je tat tam nekje daleč naprej in ga ne bo več mogoče ujeti.
Kazimir obratuje tiskarno s patri in par delavci. Seveda je neunijska. Če bi bila unijska, ne bi mogla eksistirati. Tako pa se z izrabljanjem delavcev še kako izhaja. Patre plača fara. Lastnik tiskarne, obeh listov in menda tudi hiše, ako jo nimajo v najemu, je slovenski frančiškanski klošter. Delavci nimajo pri njegovem "podjetju" prav nikake pravice. Patri pa jih imajo za bedake in jim pripovedujejo, da je njihov listič delavski list. "Vaš list je," se derejo, ob večerih se pa smejejo, kakor se smejejo le patri po "tru-dapolnem" delu pri čašah "vinca rajnega". Da bi stvar bolj vlekla, so proglasili kolekto za premogarje. "Vidite, dragi slovenski delavci, Edinost se je potegnila za vas, ki ima "velikanski, "strašanski", "grozni" vpliv po vsem svetu. Ona je vaš list, delavski list, premogar-ski list in sedaj kolekta za vas." Ko so bili zadnji teden v pondeljek vsi trije patri uredniki skupaj, jim je Kazimir raztolmačil idejo in se prisrčno smejal. Frančiškan Hugo Bren je pripomnil: "Misliš, da bo šlo?" Kazimir se je prenehal smejati, ošvrknil je Brena s hudim pogledom in potem ga je ozmerjal. Enkrat se je nekaj podobnega zgodilo s patrom Knobleharjem, ki je bil takrat urednik Edinosti. Kazimir, ki je šef kloštra, ga je štrafal. Knoblehar ni dobival potem niti zadostne hrane in je moral prosjačiti okoli dobrih ljudi. Sedaj se pokori za svoj greh nekje na vzhodu.
"Neupogljiv stavkar", ki dopisuje v "G. N.", bi moral imeti malo več razuma in vedeti, da če je on neupogljiv" v stavki, je vendar nekaj takih, ki so se upognili. Saj je Prosveta polna dopisov, v katerih se pripoveduje o skebih, čeprav jih tam ne imenujejo všled gotovih vzrokov s tem imenom. Sicer pa, bogzna kje se kujejo tisti dopisi za glasilo Jadranske banke, ki ji je za "neupogljivega" stavkarja toliko kakor A-leksandru za brata Jurija.
JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, IL1
TAJNIŠTVO. Tajnik-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland 1 Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Frank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip
Zajec, S. Bojanovič, O. Maslač, Miloje V. LnOčIgl tar Sekulič.
NADZORNI ODBOR.
F. S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske sociali ze, je naslavljati na tajništvo JSZ.
Bedne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti i v mesecu, izredne po potrebi.
ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zaja
pisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher 1
ry Udovich. Organizator: Chas. Pogorelec.
ODBOB SBBSKE SEKCIJE. Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, 0.: lach in Mitar Sekulič.
PROLETAREC,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Zveze.
Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; . Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. cher in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec. T. č. upravnik: Frank Petrich.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte a i slov Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme le za tiste članke, priobčene t listu, ki so spisani v l. ništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudaikl» odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le i odgovornsti, kolikor zahteva zakon.
SLOVENSKI AKTIVNI KLUBI:
83, Jenny Lind, Ark.—Tajnik Frank Goreac, R.1,1 208, Bonanza, Ark.
1,	Chicago, 111. — Tajnik Frank Zaitz, 2124 S. Craw: Ave.,
47, Springfield, HI.—Tajnik Frank Besjak, 1974 S. 17 8 50, Virden, 111. —Tajnik Frank Stempihar, E. F. D.! Box W.
128, Nokomis, 111. — Tajnik Ernest Kružič. 213, Carlinville, 111—Taj. Joe Korsic, 736 N. Broad S 219, E. Moline, 111.—Taj. Katy Brejc, 243—15th Ave. 224, Pullman, 111.—Tajnik Peter Vrhovnik, 60 E. lOitl 8 Chicago, 111.	j
25, Indianapolis, Ind.—Taj. Frank Bavdek, 969 Holmes i 217, Madrid, Iowa. — Tajnik Frank Omerza, B. 2, Soi3" 81, Skidmore, Kans. — Tajnik Frank čemažar, Coli Kans., R. R. 3, Bx 261. 157, Gross, Kans. — Tajnik Aat Sular, Box 194. 114, Detroit, Mich.— Taj. Peter Kisovee, 8971 Shereot 22, Chisholm, Minn. — Tajnik Jos. Ule, Bx 814
2,	Gteneoe, Ohio. — Tajnik Igu. Zlo^.borger, Bm : Redne seje vsako 3. nedeljo popoldne pri Zlembergerjn.
27, Cleveland, O. — Tajnik Leo. Poljšak, 6710 Blia Framk Mack, organizator. Seje vsako drugo n« S. N. Domu.
49, Collinwood, Pa. — Tajnik John Prndich, 12761 168th Street.
222, Girard, O. — ,Tajnik Frank Kogovšek, 710 Pew i Niles, Ohio.
t, Forest City, Pa. — Tajnik Harry Stanioh, Box 408.
I, P.amsay, Ohio. — Tajnik Louis Bregant, Bx 165.
i, Svgan, Pa.—Taj. Frank Pustovrh, Bx 86, Morgan, Pa.
I,	W. Newton, Pa.—Tajnik Jos. Juvan, RFD. 2, box 101.
E. Johnstown, Pa. — Tajnik Frank Semrov, 829 Bradley ! Alley.
!, Herminie, Pa. — Tajnik Ant. Zornik, Box 202.
II,	South View, Pa. — Tajnik Anton Rnpnik, Box 55. I, Wick Haven, Pa. — Tajnik John Bizelj, Box 4.
"8, Hostetter, Pa.—Tajnik John Rešnik, box 185., Whitney, Pennsylvania.
III,	Lloydell, Pa. — Tajnik Tony Zalar, box 152.
I, Meadowlands, Pa. — Tajnik Leonard Lenaasi, Bx 563. Ik Lawrence, Pa.—Tajnik John Terželj, Box 161. ft Aliquippa, Pa. — Tajnik Bartol Yerant, Bx 287. It, Greonaburg, Pa.—Tajnik Florian Aueee, R F D 7, bx 12. ft Ložem«, Pa. — Tajnik John Matichich, 376 Miller St. M, Bon-Air, Pa.—Taj. John Bizjak, R. D. 2, box 80, Johnstown, Pa.
«1, Irwin, Pa. — Tajnik Jernej Kokelj, R. F. D. 2, Bx 135. B, Cuddv, Pa. — Tajnik Andr. Gaber, Bx 129. E, Avella, Pa. — Tajnik Dom. Feltrin, Bx. 136. 8, Murray, Utah.—Tajnik Vencel Branisel, No. 24 HWoods Row.
R, Morgantown, W. Va. — Tajnik Jernej Kajin, Bx 280. O, Library, Pa. — Tajnik John Vehar, Bx 132.
SRBSKI KLUBI:
ti, Chicago, 111. — Tajnik L. Golo, 2306 Clybourn Ave. Avenue.
J), Detroit, Mich.—Tajnik N. šestanovich, 648 Frederick St. E.
POSAMEZNI ČLANI (at large): »t Teran, Ely, Minn, hank Bolieh, Hudson, Wyoming. Joto Eezelj, W. Allis, Wis. Join Petrich, Youngstown, O. Prank Smerdu, Moline, 111. Frank Bataie, Foreat City, Pa. Prank Lipar, Trommald, Minn. Frank Knafels, Edmond, Okla. Jno. Ban, box 214, Verona, Pa. John Klun, Ghisholm, Minn. Paul Ohesnik, Canonsburg, Pa. Lovr. Selak, Dartmore, W. Va. Hooie Selak, Dartmore, W. Va. Jas. Kogoj, Red Oak, Okla. Max Martz, Buhl, Minn.
UŽSO ZA ROJAKE f HERMINIE. Socialistični klub it. 60, JSZ, zboruje VSAKO 7TJ0 NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvo-draitva Frostomicleci, it. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naii organizaciji, d« s tem i naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
POLITIČNA DRAMA.
G. Volenti.
V vročih poletnih dnevih potrebujete LED, Za naročila se obrnite name. Oskrbujem tudi PREMOG. Pri selitvi se obrnite za PREVOZ POHIŠTVA na moj naslov.
Kadar želite led, ali premog, ali pre-
toi pohištva, boste najbolje postreženi, »ko se obrnete na prevoznika
JOSEPH GRUM, 2323 So. Hoyne Ave., Chicago, III.
Tel. Canal 5777.
Naslov. — Jaz nisem Marioneta, ampak predsednik republike.
Godi se v Zedinjenih državah.
Cas. — Sedanjost.
Osebe. — 40 jeklarskih kraljev, predsednik in množica 100-procentnih bedakov.
Prvi prizor.
Jeklarski kralj št. i. (Gary): Mnogo denarja smo potrošili, da smo omogočili izvolitev Hardinga. Stvari se zelo neugodno razvijajo in med masami se širi nezadovoljstvo. Napravimo s predsednikom Hardingom skupni banket in mu dopustimo, da bo propagiral o-semurni delavnik v jeklarski industriji, tako da bo ljudstvo zopet dobilo zaupanje v naše institucije in v marionete, katere najemamo, da jih upravljajo.
Drugi kralji: Dobro povedano!- Bravo!
Drugi prizor.
Banket^ Navzočih je 40 jeklarskih kraljev, predsednik in množica.
Predsednik: Gentlemani, jaz sem ne samo predsednik ampak človek. Res je, da sem odklonil sprejeti otroke političnih jetnikov, ki so prišli v Washington, da izprosijo za svoje roditelje osvoboditev iz ječe. Zakaj jih nisem sprejel, ne bom razlagal, toda ker sem človek, vam priporočam, da odpravite 12-urni delavnik v jeklarski industriji in uvedete 8-urni delavnik in to v dobrobit naše domovine. Vsi razumete, da me vodijo k temu priporočilu blagi nameni. Jaz nisem marioneta, ampak predsednik.
Množica 100 procentnih bedakov: To ti je človek! Tako se mora govoriti! Živijo naš predsednik Harding! Živila republikanska stranka!
Finis.
Vabilo na piknik
ki ga priredi
SOCIALISTIČNI KLUB ŠTEV. 114,
J. S. Z., DETROIT, MICH, v nedeljo dne 2. julija 1922.
Piknik se vrši na prostorih rojaka
FRANKA TRAMPUŠA
Vzemite Woodward karo do Six Miles Rd., od tam Stivenson do Ten Miles Rd.
Pričetek piknika ob 10. dopoldne.
Za dobro postrežbo bo preskrbljeno.
ODBOR.
Delavci so sedaj veseli, če morejo dobiti delo s plačo od 20 do 30c na uro. Dobili so "normalne čase", za katere so glasovali. Voliti socialiste se jim je zdelo neameriško, pa so poverili vlado dežele patriotu Hardingu.
Namesto kooperativne družbe so si izvolili še v nadalje imeti družbo dolarskega patriotizma. Razmere, kakršne vladajo, si je delavstvo samo ustvarilo.
Če si res socialist, pristopi v socialistično organizacijo in postani organizator in agitator za socializem.
KAKOR MANHATTANSKI INDIJANCI.
V mesecu maju 1. 1626. je prvi generanli direktor nove holandske naselbine na otoku Manhattan, Peter Minuit, dospel na svojo službo. Svojo upravo je pričel s tem, da je kupil otok. Indijanski glavarji so prejeli nekaj malenkosti, vrednih 24 dolarjev. To je bila prva poseštvena transakcija v zgodovini newyorškega mesta. Čitaje o tej "prodaji" se ne moremo zdržati smeha. Toda koliko ljudi hodi danes po poti tistih Indijancev? Kadar trpe na slabi slasti, zaprtju, glavobolu, ali kaki drugi želodčni nerednosti, si kupijo cenen posnemek, ker ima nakazen listek ali kako čudno ime. S tem mečejo svoj denar na cesto. Pametni ljudje zahtevajo od svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili Trinerjevo grenko vino, ki je sedaj že 32 let na glasu kot zdravilo, ki vedno pomaga. "Trinerjevo grenko vino se je izkazalo za izvrstno zdravilo v moji želodčni bolezni", je nam pisal Mr. Josip Jagos iz Van Werta, Ohio, dne 11. maja. Tudi vam bo pomagalo. Zato poizkusite Triner-jeva zdravila najprej!
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialatični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, milwaukee, wis.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Tntfth&uJes
možeie fisfo njeH
KcHero -
qader]i 1 e
5EVERA 5
HAIR POMADE
Izv/rstrja, priprdVd za ne<o las, I idealna, zdravilna, ir) čista.
CENA 25C Vprašijle \J lel\<jrr)dt).
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
Povej tvojemu prijatelju, ili je v njegovo lastno korist, asi postane čitatelji in nar Proletarca-

mrnnnnt
Kadar...
Kadar mislite na potoTuji stari kraj;
kadar želite poslati svojim i rokrajskim sorodnikom, prijtt Ijem ali znancem demar,
ali kadar imate kak drug t s starim krajem,
obrnite se na trrdfeo
ZAKRAJŠEK & CESAREI 70—9th AVE.
new york, n.v
Edini slovenski pogrebnih
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pi
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socialisti nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto mi Ijo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem doni Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši orgs zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v i stah socialistične stranke. — Frank Kramar, orp zator.	___
. m m m mm m ■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ BHBBg
Edini
Jugoslovanski pegrebnik in balzami
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtrašlcih odrov, imamo urejeno posebna kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakcu
Sašu.
josip pavlak
1814 So. Throop St., Chicago, III. Telefon Canal 5903.