96
Janko Glaser: Pred tovarno.
„ich komme an" iz arrivare, pL/.o»xavSapw recommandare; kar je torej popolnoma na isti stopinji kakor nemški recommandieren; dalje je ta ital. -ire, -are sprejela tudi škipetarščina kot celovit del glagolov n. pr. succidirti „folgte", pensarti »dachte" itd. — Če so torej Slovenci in drugi Slovani sprejeli nemške glagole na -ieren s to končnico, so ravnali popolnoma pravilno; oni še niso šli niti tako daleč kakor Nemci glede svojega -ieren, novi Grki glede svojega -are, Škipetarji (Albanci) glede svojega -ar, -ir, -it, Srbi in Bolgari glede glagolov na -sati, -isati. Potemtakem tudi ne gre Slovencem prikrojati glagolov na -irati tako, kakor uči dr. Tominšek, pred njim g. Ivanov (in deloma Bežek), da moramo namreč poiskati italijanski (romanski) glagol in ga pretvoriti tako, kakor se pretvarjajo izposojenke iz italijanskega jezika, to je: namesto fabricirati moramo po italijanskem fabbricare napraviti f a b r i k a t i; namesto k o n f i-scirati po confiscare pa konfiskati in podobno. S tem bi se mnogokrat za nas izgubila že vdomačena in vsem razumljiva oblika, dostikrat pa tudi pomen, ki ni še eo ipso vedno enak italijanskemu, če je romanska beseda prišla k nam po Nemcih. Taka umetna popravila narodovega jezikovnega delovanja so nepotrebna in samo motijo; tujka je narodu umljiva samo v obliki, v kateri jo je on sprejel, ne pa v popravku tega in onega jezikovnega mojstra.
(Konec tega poglavja prihodnjič.)
no
Dfi5
Janko Glaser:
Pred tovarno.
JLako neizmerno prežalostni          Utrujeni so — in ne vidijo,
so dnevi pri nas —                      kako razsut a kaj je ljudem, ki tu mimo gredo    neba je večernega dih nocoj
v ta mračni čas?                            do umazanih rut.
Utrujeni so — in obraze imajo      Ne vidijo — topo, brez srca
nizko v tleh:                                 mimo sopo:
ukopan na ramena pretežki dan     svoje ljubezni več nimajo,
trdo je kot greh.                           čez tujo gredo . . .