Ust t/baja od okfoora kot tednik — Od 1 januarja 19S8 kot poltednik — Od *• fanuaria 1960 trii Višina preživnine bo določena V mesečnem znesku glede na Rednost kmetijske zemlje, ki jo jc kmet prenesel v družbeno astnino in na vrednost lesa, ki se ga še lahko poseka v času njegovega Življenja. Seveda je tu upoštevana tudi starost kmetov. "r;»v tako jc z. odlokom določeno, če se zaradi povišanja življenjih stroškov povišajo pokojnine, se bodo sorazmerno povečale tudi preživnine za kmete. Ce se zgodi, da upravičenec do preživ-njnskega varstva umre, postane nosilec pravice do tega vdovec Bli vdova itd. In kateri so še dohodki sklada za preživninsko varstvo kme-!°v? Razen kupnine in druga odplačila za zemljišča so še del cene t>sa, k[ jo plačajo gospodarske organizacije, katerim so bili dobljen j v upravljanje gozdovi upravičencev do preživninskega •arsiva, nadalje občinska sredstva, ki se bodo vsako leto določila * občinskem proračunu, obresti od naloženih sredstev sklada in pispevki ter darila in drugi dohodki. Določeno je tudi, da sklad ^hko najame tudi posojilo . Torej kot lahko ugotovimo, se bodo s temi ukrepi, ki jih J? sprejela občinska skupščina, precej izboljšati življenjski pogoji J^tih kmetov na področju škofjeloške občine, predvsem v hri-P°vskih predelih (teh ni malo), ki. zemlje iz že zgoraj opisanih Ugotovitev ne bodo mogli obdelovati. M. Ž. Prvi del blagovnice A dograjen Radovljica, 6. junija — Danes dopoldne bosta trgovski podjetji Murka Lesce in Specerija Bled odprli nove trgovske lokale v radovljiški trgovsko poslovni zgradbi. Objekt je sicer še v gradnji in urejujejo v njem še prodajne prostore tovarne Almira in Mesarskega podjetja ter več pisarniških prostorov. Muzej nova pridobitev Tržiča Na zadnjem zasedanju obeh zborov občinske skupščine so soglasno sprejeli sklep, da se ustanovi samostojni zavod pod imenom tržiški muzej. Do sedaj je sicer obstojalo muzejsko društvo, ki pa ni bilo več kos nalogam, katere so mu bile postavljene. Za časa svojega delovanja je muzejr sko društvo zbralo že precej gradiva in materiala, ki pa kliče po tem, da se uredi in da na vpogled občanom. Zavodu so poverili nalogo, da hrani znanstveni, kulturni, gospodarski in vojni ter ostali material, ki služi kot zgodovinska dokumentacija o razvoju Tržiča in okolice. Poleg tega pa je glavna naloga zavoda zbiranje dokaznega gradiva o razvoju mesta Tržič in okolice, kakor še nadaljnje zbiranje in ureditev dokumentov, orožja ter ostalih predmetov iz časov NOB. Imenovani so tudi člani v svet zavoda, ki bodo na podlagi razpisa imenovali upravnika muzeja. r* Obisk mladine iz Sovjetske zveze KRANJ, 5. JUNIJA — Preteklo sredo, 3. junija, je kranjsko tovarno »ISKRA« obiskala 35-član-ska mladinska delegacija iz SOVJETSKE ZVEZE. Gostje iz SZ so si najprej ogledali vse obrate kranjske tovarne, nato pa so se sestali na skupnem pogovoru s predstavniki mladine iz Iskre. Sovjetski mladinci so se predvsem zanimali za društveno življenje mladine, kako mladi sodelujejo v delavskem samoupravljanju in v boju za dvig produktivnosti. Iz Iskre, kjer so se zadržali več kot dve uri, so gostje iz ZSSR odhajali zelo zadovoljni. Popoldne so odšli v Ljubljano, kjer so si v Ihanu ogledali farmo bekonov, nato pa so nadaljevali pot proti Rovinju, Puli in naprej v Beograd, od koder se bodo vrnili v domovino. M. 2. Prva brigada odhaja KRANJ — Jutri bo odpotovala na zvezno delovno akcijo prva gorenjska mladinska delovna brigada, ki bo sodelovala pri gradnji jadranske magistrale v črnogorskem Primorju. V brigadi, ki se bo imenovala I. ljubljanska MDB »France Prešeren«, bo sto srednješolcev iz Kranja in dvajset z Jesenic. V glavnem bodo dijaki tehniške tekstilne šole, gimnazijci, vajenci ter učenci Iskrinega šolskega centra in jeseniške meta- Ugodna prodaja za devize že prvi meseci letošnjega leta, v katerih Je bil obisk tujih turistov nekoliko močnejši, opravičujejo upanje, da bodo trgovska podjetja precej prodala za devize. Trgovsko podjetje Murka Lesce, ki ima več prodajaln na Bledu, v letošnjem letu beleži visok porast devizne prodaje. Primerjava med lanskim in letošnjim prometom je več kot razveseljiva. Medtem, ko so v maju 1963 prodali za devize blago v vrednosti 75 tisoč dinarjev, so v maju letos prodali za 2 milijona 30 tisoč dinarjev. Dobršen del tega prometa je bil dosežen na Bledu, nekaj pa tudi v Lescah. Zanimivo je, da prodajo za devize tudi precej pohištva (zanj se posebno zanimajo sosednji Avstrijci) in tehničnih predmetov, ki jih tuji državljani pogosto kupijo sorodnikom, ki jih pri nas obiščejo. Med iztrženirni tujimi plačilnimi sredstvi je naj-» več funlštcrlingov, nemških mark, lir in šilingov. Tudi pri podjetju Kokra Kraj ugotavljajo, da je letos prodaja s popustom za devize že sedaj, ko se sezona niti še ni začela, dokaj ugodna. Tudi to podjetje ima prodajalno na Bledu, s prodajo za devize pa so začeli tudi v Zireh. Posebno veliko tujci nakupijo v novi trgovinici Lipa v Kranju, ki ie dobro založena z izdelki domaČe in umetne obrti. V preteklem mesecu so samo v blagovnici prodali za okoli 300 tisoč dinarjev. O težavah in cenah v preskrbi z mesom Inšpekcije niso dovolj Kako vzpodbuditi živinorejce? Na' torkovi seji občinske skupščine Radovljica so med drugim obravnavali tudi Problem inšpekcijskih služb v občini. Na Vrsti je bila razprava o delu tržne, sanitarne, gradbene, gozdarske inšpekcije ter inspekcije dela. Navzlic obilici pisanega gradiva, ki so ga inšpekcije pripravile za razpravo, njihovo delo ne zadovoljuje v taki mori, kot bi bilo to potrebno. Prav zategadelj Se že dalj časa kaže potreba po reorganizaciji teh služb, Kazalo bi morda tudi združevali nekatere od teh ter jih okrepiti s. strokovnim kadrom. Le tako bi se izognili okorelosti pri delu, službe pa bi morale pokazati več iznajd jivosti lastne pobude in spretnosti. Odborniki so pravilno poudarjali, da inšpekcijska služba ne sme biti zgolj nekakšen kontrolni in avtoritativni organ, ki izvaja le sankcije in odmerja kazni za prekrške, marveč z lastno pobudo^in s preventivnimi vzgojnimi merami pripomore k zboljševanju obstoječega stanja v gospodarskih dejavnostih, v komunalnih zadevah ter v družbenih službah. Odborniki so načeli tudi nekatera konkretna vprašanja, kot so težaven položaj v preskrbi z mesom, higienska tehnična neurejenost v stanovanjskih naseljih; grajali so nedovoljene ali d'vje gradnje in se zavzemali za večjo aktivnost nadzornih or- ganov v gradbeništvu. V zadnjem času so se cene mesu spet precej zvišale. Odborniki so menili da, čeravno so cene na tržišču proste, z neprestanim zviševanjem še ne bomo zagotovili, da mesa ne bi primanjkovalo. Potrebno bi bilo začeti tudi z drugačnimi ukrepi, ki bi spodbudili proizvajalce živine, da bi gojili živino v mnogo večjem številu kot doslej. Le tako bi postopoma povečali živinski fond. Kako si moremo razložiti primer, da so kmetje redili nekdaj mnogo več živine, medtem ko imajo danes le po nekaj glav v hlevu! Nujno bo potrebno omogočiti boljše pogoje za proizvajalca, da bi tako zbudili pri njem večji interes za gojitev živine. To je važno zlasti za nekatere bolj živinorejske predele v občini. V nasprotnem primeru, če ne bomo ničesar storili, pa bo mesa še naprej primanjkovalo. To pa je toliko bolj kritično za območje z razgibanim in maloobmejnim prometom. Za najbolj kritično obdobje sicer hranijo »zlato rezervo«, vendar pa je vprašanje, če tudi ta ne bo prehitro pošla. — J. B. lurške šole. Glede udeležbe srednješolcev v delovni brigadi s6 se letos zelo slabo odrezali dijaki kranjske ekonomske šole, ki imajo v enoti komaj nekaj predstavnikov. Gorenjska mladinska delovna brigada, ki ji bo jeseni sledila še delavsko-kmečka, se bo naselila v taboru »Mladi borac« v Pod-bišču. Komandant brigade bo Boris Macarol, ki je že sedemkrat sodeloval v mladinskih delovnih akcijah, predsednik brigadnega sveta pa-Karlo Cej, predsednik mladinskega aktiva Zlato polje, ki je bil doslej trikrat v brigadi. — J. Naravni prirastek na Gorenjskem Po podatkih zavoda za zdravstveno varstvo Kranj se je lani v petih gorenjskih občinah rodilo 2612 otrok, ali 18,99 na 1000 prebivalcev. Najvišja nataliteta (20,47) je bila v škofjeloški občini, kjer se je rodilo 509 otrok, sledi tržiška z nataliteto 20,15 in 229 rojstvi, kranjska z nataliteto 19,90 in 980 rojstvi, jeseniška z nataliteto 17,28 in 437 rojstvi. Na zadnjem mestu je radovljiška občina, kjer se je na tisoč prebivalcev rodilo 17,06 otrok ali skupaj 457. Rojstnost je na Gorenjskem nekoliko nad republiškim povprečjem, kjer se giblje med 17 in 18, vendar še zdaleč ni tolikšna, da bi bili z njo lahko zadovoljni. Nad republiškim povprečjem je tudi naravni prirastek (to je dviganje števila prebivalcev, če odštejemo umrle), na Gorenjskem. Lani je znašal 10.89 (na 1000 prebivalcev). Slovenija je leta 1962 zabeležila prirastek 8.31, jugoslovansko povprečje pred tremi leti pa je bilo celo 13,6. Za primerjavo še nekaj podatkov o nataliteti v drugih državah, ki potrjujejo, da se gibljemo nekje v povprečju evropskih držav: Avstrija 17,8, Francija 17,9, Švedska 13,7, Italija 18,5. Na Gorenjskem se že skoraj desetletje število rojstev bistveno ne menja. Giblje se med 2400 in 2600. BLED, 6. maja — Drevi bo v festivalni dvorani na Bledu zaključni večer petega jugoslovanskega Jazz festivala, kt »ta ga organizirala domače turistično društvo in jugoslovanska radio televizija. Na njem nastopa sedem domačih orkestrov in Jazz glasbeniki iz 11 držav. Nocoj se bo občinstvu med drugim predstavil tudi The Modern Jazz Ouartet z znanim pianistom I.evvisom in kitaristom Almeido. — Na sliki vidimo tenor-saksofonista Rlfa Anderssona, pozavnlsta Ejea Thellna in basista Romana Dvlanga, člana švedskega kvinteta, ki je prvi večer navdušil številne poslušalce. — Foto: F. Perdan sobota, 6. Junija MM » j.,^?o ^o^-^m 411 -•i"i?» Kn rlo^n^ki # Lludle in dogodki # Liiid*** !r» d^- ^?o, t.y .....iu: m * »i««ti. Te oni po sueiu Predsednik Tito na Finskem Predsednik Tito je na povabilo finskega predsednika Kekkoriena /a en dan podaljšal obisk na Finskem. Podaljšanje je bilo, veliko presenečenje, saj se je lokrnt prvič /podilo, da je neki državnik podaljšal obisk v finski dežel). Obrsk spremlja izredno prijateljsko ozračje med gostitelji m gosli. Obisk na Finskem obeta tudi razširitev trgovine z našo drŽavo. Predsednik Tito, njegova soproga in člani spremstva so si ogledali že več finskih podjetij in zanimivosti. Soproga Jovanka je imela v četrtek ločen program in si je ogledala eno največjih in najbolj priznanih tovarn porcelana. Izredno stanje v Koreji V sedmih južnokorejskih mestih je v četrtek demonstriralo proti pre&sedniku Paraku okoli 14 tisoč študentov. Zahtevali so njegov odstop in ukinitev policijske ure. Vlada jc uvedla izredno stanje, številne študente so aretirali in okrepili policijske in vojaške sile. BELEŽKA Turizem in čistoča V vsakem stanovanjskem naselju 'je zelo potrebna in važna stvar urejenost, nič manj pa seveda tudi čistoča in higiena. To pa se posebej Vlflja za obljudene ' turistične kraje, ki jih vsak dan obiščejo številni turisti. Da bi zadostili tem zahtevam, je potrebno v večjih našel'jih redno odvažanic smeti in odpadkov. V nekaterih, zlasti večjih krajih so za to že poskrbeli in smeti ter odpadke redno odvažajo s posebnimi zaprtimi vozovi- .?c povsem neurejeno je to na Bledu ter deloma tudi v Radovljici in v Bohinju, v naših najbolj razvitih turističnih krajih. Občina poskusa ta problem urejati, vendar pa bi bilo odvoz potrebno organizirati bolj redno in v posebnih zaprtih vozovih, ki omogočajo popolonma higiensko opravljanje tega dela. Menda pa tak voz stane kar okoli 14 milijonov, kar jc za občino prehudo breme. Prej ko slej pa ga bo potrebno nabaviti, sai ta problem terja rešitve. — /. B. Seminar za predsednike in tajnike ŠKOF.TA LOKA, 5. junija — V sredo, 3. junija, so v Škof j i Loki zaključili seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, ki ga je organiziral Občinski sindikalni svet. Ta je bil zadnji v okviru pretekle sezone' izobraževanja. V jeseni nameravajo s podobnirn izobraževanjem nadaljevati, vključili pa bodo v to čim širši krog članov sindikata iz. škofjeloških podjetij. Program seminarja je bil dokaj pester, saj so obravnavali vrsto različnih tem od nalog sindikata po V. kongresu, o sedemletnem perspektivnem ^načrtu občine, o vodenju sestankov in podobno. Pred desetimi leti je velika ofenziva gibanja Victkonga prebila francosko utrdbeno črto pri Dien Bien Fuju, letos ta nevarnost preti južnovietnams.kim položajem, če jih ne bo rešilo obilno deževje, ki zdaj prihaja in onemogoča praktično za nekaj časa sleherne vojaške premike in napade. Sajgonska vlada je v škripcih, prav tako pa tudi ameriška politika v jugovzhodni Aziji, ki doživlja neuspeh za neuspehom ne samn v južnem Vietnamu, temveč tudi v sosednem Laosu in Kambodži. Z ameriškimi nasveti so skušale desničarske skupino v Batffomi iiin Vietnamu uskladiti načrte za skupen naskok proti napredovanju Vletkonga in Patet Laosa, pa Je ostal njihov trud krepko neuspešen. Resne kritike je ameriška politika v deželah jugovzhodne Azije deležna ne samo v azijskih deželah, temveč vedno bolj tudi v zahodnoevropskih vladnih središčih. Posebno v Parizu s kritičnimi očmi ugotavljajo, da gre ameriška politika v tem delu sveta »rakovo pot«. Ko se je v drugi polovici meseca maja vrnil s svojega petega obiska v Sajgonu ameriški obrambni minister Mc Namara nazaj v Washington, so bile njegove ocene vojaškega položaja v Južnem Vietnamu veliko bolj kritične kot ob prejšnjih vrnitvah. Ameriške pozicije res niso v zavidljivem položaju. Slej ko prej katere zahodne države so z nepristransko presojo prišle do sklepa, da M svet jugovzhodne Azije nevtralizirali z mednarodnimi jamstvi. Takšna rešitev bi pomenila prilagajanje stvarnim razmeram, saj bi Kitajcem, ki materialno podpirajo gibanja s severa priznali prednost v azijskem križišču. n pelje do nezaželenih posledic. Po bitki pri Dlen-Blen Fuju leta 1954 so se namreč Francozi in gibanje Vietminh sporazumeli, da v tem prostoru ne bodo uporabljali težkega orožja. Sporazum naj bi preprečil. razširitev vojne na celotno področje jugovzhodne Azije. Sporazum je prepovedoval uporabo reaktivnih letal, težkega Puške pokajo so. Američani spoznali, da bitke v Južnem Vietnamu ne bodo dobili vojaki sajgonske vlade, ki več ne obvlada položaja. Za uspešnejši konec državljanske vojne bi Američani najbrž morali vključiti tudi svoje čete, kar pa bi znalo povzročiti odkrito vmešavanje v vietnamsko vojno tudi Kitajcev. Tako moramo na tem azijskem bojišču upoštevati vezanost potez, ki lahko ob napačnem zaporedju pripeljejo do večjega zapleta. Ne- Po zadnjem pregledu ameriškega obrambnega ministra Mc Na-mare južnovietnamsklh položajev, so v Washingtonu sklenili še bolj povečati vojaško pomoč Sajgonu v vseh oblikah. Ko se je ameriški predsednik tri dni posvetoval s svojim obrambnim ministrom In vojaškim svetom, so sklenili, da sajgonske vldde ne bodo pustili na cedilu. Večja ameriška vključitev v vojno in uporaba modernejšega orožja pa lahko pri- topništva in atomskega orožja. Ta določba je prišla tudi v ženevski sporazum, ki je leta 1954 pripeljal do miru v Indokini. Poznejši razvoj je pokazal, da je ostal ženevski sporazum krpa papirja. Američani šo raztegnili svoj vpliv na Južni Vietnam, Kitajci pa so s svojim orožjem oskrbeli pristaše osvobodilnega gibanja Viettyonga. Na tiho pa sta se obe strani držali sporazuma o prepovedi uporabe težkega orožja iz strahu, da vojna ne bi dobila širšega obsega. Najbrž tudi v prihodnje ne bo prišlo do vključevanja težkega orožja, čeprav si v ZDA, zelo prizadevajo, da bi popravile svoj slab vojaški položaj v jugovzhodni Aziji. Posvetovanja na samem vrhu ameriške administracije so v zadnjih dneh pripeljala do sklepov, ki kažejo, da vojne v džungli še ne bo konec. Ameriška vlada, ki vsako leto na račun vojaške in gospodarske pomoči Južnemu Vietnamu pošlje v Sajgon 550 milijonov dolarjev, je sklenila povečati pomoč za novih 125 milijonov dolarjev. Razen tega bodo poslali ameriške vojaške strokovnjake, ki naj bi izurili novih 50 tisoč vietnamskih vojakov za borbo na »riževih poljih«. Gotove obveznosti v financiranju vietnamske vojne pa na i bi prevzele tudi Zahodna Nemčija, Avstralija In Formoza, ki so pripravljene za temeljne cilje zahodnega sveta odstopiti kakšen dinar za vojaško pomoč sajgonskl vladi. »Male vojne« v jugovzhodni Aziji po zbiranju sredstev še ne bo tako kmalu konec. ' Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • IJud?« in rWodki Minil* lw ftty A^ Bojazen za svoje udobje SVET ZA ZDRAVSTVO O POROČILU KOMISIJE ZA DOVOLITEV SPLAVA Kranj, 11. junija — Komisija za dovolitev prekinitve nosečnosti ugotavja pri svojem delu dve posebno nerazveseljivi stvari: med prosilkami jo tretjina takih, ki prosijo za splav že drugič ali tretjič jn se torej niso hotele odločiti za veliko bolj enostavne in manj nevarne preprečevanja zanositve; narašča število prosilk z enim otrokom, ki v prošnji težko navedejo kaj več kot bojazen za svoje udobje. Dobra izkušnja: med povratnicami ali tistimi, ki se po zavrnjeni prošnji obračajo še na komisijo II. stopnje, ni žena, katerih može so tudi poklicali na razgovor. «i1 Zato bi bilo idealno, da bi pri komisiji za dovolitev splava stalno delal'socialni delavec, ki bi lahko vodil obširnejše razgovore z ženo in možem, obenem vsaj delno reševal njuno problematiko, po eventuelno izvršenem splavu pa poskrbel, da se vzroki zanj ne bi več ponovili. Predvsem gre tu za poučenost zakoncev o kontracepciji in pridobitev zanjo. Poročilo o delu komisije za dovolitev splava za leto 1963, o katerem je na današnji seji razprav jal svet za zdravstvo občinske skupščine Kranj, navaja, da je bilo lani v kranjski občini odobrenih in izvršenih 236 umetnih splavov in 144 spontanih, nasilnih pa niso zasledili. Vendar je znano, da se pod spontanimi splavi skriva dokaj visoko število nasilnih splavov, ki pa jih ni mogoče dokazati. Analize o tem, koliko žena, ki jim splav ni bil odobren, donosi, niso izdelane, vendar obstajajo približni podatki, da je teh žena silno malo. »Pomoč« poiščejo drugje. Strogost komisije v obravnavanih primerih torej ni povsem zalegla, jc pa zadostno opozorilo, da do odobritve splava ni mogoče priti brez tehtnih vzrokov in je tako tudi prosilk manj. Komisiji obeh stopenj sta lani zavrnili 60 prošenj. Medtem, ko je bilo vseh splavov v primerjavi s predlanskim letom manj (1962. leta 431, lani 380), se je število dovoljenih splavov povečalo od 217 na 236. Največ prosilk je bilo starih med 20 in 29 let, na drugem mestu so žene, starejše od 30 let. Število prekinitev nosečnosti pri dekletih do 19 let starosti še ni problematično in znaša letno okoli 10. Med najbolj pogostimi vzroki, ki jih navajajo prosilke so: zaposlenost obeh roditeljev, ki nimata nikogar, da bi varoval otroke, slabše socialne razmere ali stanovanjske razmere, dokajšnja starost žene in odraslost otrok in podobno. Pri 30 prime-merih so odobrili splav zaradi bolezni. Načrt za bolnico na Jezerskem Specialna bolnica za očesno tuberkulozo na Jezerskem gostuje v depandansi »Doma na Jezerskem« in si že dalj časa prizadeva, da bi si zagotovila lasten objekt. Na Jezerskem ima že odobreno lokacijo, pred kratkim pa so bili izgofovljeni tudi načrti. Po njih naj bi bila zmogljivost novega objekta 80 postelj, predračun pa predvideva, da bo gradnja veljala 240 milijonov dinarjev. Na osnovi tpga načrta bodo skušali poiskati vire financiranja gradnje. Ker očesna tuberkuloza ni zelo razširjena, obstajajo predlogi, da bi bil objekt namenjen bolnikom iz več republik, niso pa brez osnov trditve, da bi bilo mogoče pritegniti tudi bolnike iz sosednje Avstrije. Strokovnjaki so z raznimi meritvami 'namreč ugotovili, da je Jezersko za zdravljenje te bolezni izredno primeren kraj. Primerjajo ga z znanim zdraviliščem Da-vos v Švici. Odločen ukrep odbornikov Na zadnji seji so predložili občinski skupščini Radovljice v razpravo tudi predlog o razpisu volitev v zadružni svet delovne organizacije KZ Jelovica. Znano je, da sta bivši zadrugi v Radovljici in na Jesenicah prenehali delovati, ker je bila s 1. januarjem letos izvedena pripojitev jeseniške k radovljiški zadrugi. S tem je odpadlo tudi staro članstvo, obenem jc prenehal obstajati tudi nekdanji zadružni svet pri KZ Jelovica. V delovni organizaciji odslej sploh niso delovali samoupravni organi. V KZ Jelovica namreč niso po pripojitvi izvolili novega zadružnega sveta. Takšen odnos do samoupravnega organa pa so odborniki na zadnji seji skupščine odločno grajali. Izvolili so 4-člansko komisijo z. namenom, da prouči stanje glede vloge samouprave v kmetijski zadrugi in s tem zavrnili tudi predlog, da bi občinska skupščina razpisovala volitve. — J. B. Letos več delavcev na morju 9e nekaj dni nas loči od začetka glavne dopustniške in turistične sezone. V škofjeloških delovnih kolektivih se na to z vso vnemo pripravljajo. Kot smo zvedeli, se je letos prijavilo za letovanje na morju preivj več delavcev, kot prejšnja leta. Do tega jih je gotovo pripeljalo spoznanje, da je bivanje nekaj dni na morju prav gotovo bolj koristno in zdravo, kot da svoje dopustniške dni izrabijo za razna dela doma in podobno. V škofjeloški občini ima precej delovnih organizacij svoje počitniške domove in so povečini za julij in avgust že vsi zasedeni, medtem ko je še nekaj prostora v posezonskih mesecih, v septembru in oktobru. Sedaj vsaka delovna organizacija, na primer Občinski sindikalni svet, Občinska skupščina, Jelovica, Predilnica, delovni kolektivi Selške doline, organizacija Zveze borcev, rdečega križa in druge, razpolaga vsak s svojim počitniškim domom. Prav zaradi te razdrobljenosti se je pokazalo, da ti domovi niso vedno popolnoma izkoriščeni. Zato občinski sindikalni svet v škofji Loki pripravlja za letošnjo jesen posebno konferenco za oddih in rekreacijo, za področje škofjeloške občine. Osnovni namen tega zborovanja bo, da se bodo pogovorili in izvolili posebno stalno komisijo (za obliko se bodo dogovorili kasneje), ki bo skrbela za oddih in rekreacijo vseh delovnih ljudi v škofjeloški občini. Ta bo nekako združevala vse počitniške domove, ki jih ima sedaj vsaka delovna organizacija zase in skrbela, da bodo enakomerno izkoriščeni tudi takrat, kadar ni glavna dopustniška sezona. Tokrat že kar zares r KRANJ, 6. Junija — V ponedeljek bodo štiri kvalificirane kuharice, ki bodo zaposlene v novem obratu družbene prehrane v Kranju, odšle na enotedensko prakso v sodobno samopostrežno restavracijo v Maribor. Obrat V Kranju bo namreč prav tako kot mariborski opremljen z vsemi dosegljivimi gospodinjskimi aparati in kolikor mogoče mehaniziran. Izgledi za to, da bo obrat v Kranju res kmalu dokončno urejen, so precejšnji. V tem času montirajo opremo, v nekaterih prostorih še polagajo pod in zaključujejo z ostalimi podobnimi deli. Po tem sodeč rok začetka poskusnega obratovanja, ki je oddaljen še okoli mesec dni, ni pre-t i ra n. Tn kakšna |e nova samopostrežna restavracija? Vtis, ki ga bodo lahko dobili njeni obiskovalci, bo, verjetno kar najlepši. Jedilnica je velika in svetla, posebno mikavna zaradi prijetnega vijoličnega W naz poda, lesenega stropa, lepih zaves in podobnega. V njej bo lahko obenem obedovalo (ali malicalo) 240 ljudi. Pult, s katerega bodo delili hrano, ima ogrevalne in hladilne naprave tako, da bo vsaka jed primerno ogreta oziroma ohlajena. Ob njem jc V0' sebno mesto za delitev hrane, ki jo bodo abonenti nosili domov. Za kuhinjo, ki je od jedilnice, ločena le z omenjenim pultom, se" skriva kopica pomožnih prostorov: pomivalnica, slaščičarna, shrambe, jedilnica za osebje, pisarne, pripravijalnica zelenjave i* pripravljalnica mesa ter podobno. Treba je pri/nati, da so razporejeni in urejeni tako kot je bila V danih pogojih najboljša rešitev. Obenem pa ni odveč pripomnit'' da tudi s tem vključevanjem starega objekta ni bilo mogoče »odkrili Amerike«. Investicija je daleč presegla vsoto, s katero so zagovorniki adaptacije zmagali pred zagovorniki novogradnje, pa Še marsikaj ni bilo mogoče urediti tako, kot bi bilo treba. Na primer: več stranskih prostorov, v katerih bodo delali v eni ali dveh'1 izmenah, dobiva le posredno dnevno svetlobo ali pa še te ne. Izkušnja več! Izprijen goljuf pred sodiščem Za svoja dejanja je dobil 1 leto in 8 mesecev strogega zapora Ko je VIDO JAPELJ, kot predsednik občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije v škofji Loki, predajal leta 1961 posle novemu predsedniku, je pustil za okoli milijon dinarjev neporavnanih računov. Novemu predsedniku se je to zdelo dokaj nenavadno, zato je predlagal, da vse poslovanje pregleda finančni inšpektor občinske skupščine. Ugotovitve inšpektorja so pokazale, da poslovanje res ni bilo v redu. Zato se je trenutno brezposelni čevljar VIDO JAPELJ zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Kra-nj.u. Obtožen je bil, da je kot predsednik občinskega komiteja ZMS v Škofji Ljpki in kot tajnik pripravljalnega odbora za pra- znovanje 20. obletnice vstaje v Škofji Loki od meseca maja 1960. leta do sredine januarja 1961. leta ponever:1 na škodo občinskega komiteja ZMS v Škofji Loki ter občinskih odborov SZDI. Škofia Loka in Jesenice znesek 456.564 dinarjev. Razen tega je Vido Japelj kot odgovorna Oseba v družbeni organizaciji, v uradne listine vpisal lažne podatke in tako za kritje prilaščenega denarja napisal razna lažniva potrdila. S tem je obtoženi Japelj storil kazniva dejanja poneverbe, ponarejanja in uničevanja uradnih listin. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo, na ENO LETO IN OSEM MESECEV STROGEGA ZAPORA. Kot olajševalno okoliščino je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo to, da je Japelj še nekaznovan, da je poročen in da mora skrbeti za enega otroka. V obtežilno pa mu je štelo, dn je skrajno grobo izkoriščal zaupano mu funkcijo, da si je prisvajal denar na škodo mladinske organizacije, razen topa pa jc kvaril tudi ugled te organizacije. Janelj se. je pokazal kot zelo izprijen, saj je priči MIMICI KRAJNIK, ki se je na prvi obravnavi zanj še celo zavzemala, v času do druge obravnave ukradel 12.000 din iz njene torbice v pisarni Delavske unjver-ze v škofji Loki. Za to dejanje Japelj še ni bil obtožen, je pa to za odmero kazini ena bistvenih obtežilnih okoliščin. — M. Z. Vlom za 70 dinarjev Pred Okrožnim sodiščem v Kranju se je zagovarjal MILAN KONČAN, nekvalificiran delavec iz Kranjske*gore. Milan Končan je bil obtožen zaradi tega, ker je v noči od 4. na 5. marec lani razbil steklo na oknu blagajniškega prostora upravne zgradbe Zavoda žičnica »VITRANC« v Kranjski gori, zlezel skozi okno in povsod iskal denar. Toda na njegovo žalost je naše) v blagajni le 70 dinarjev. Obtoženec jc 5. marca lani na silo odprl zaprta polkna na wee-kend hišici št. 161 a v Kranjski gori, last podjetja INTERTRANS-GLOBUS iz Ljubljane. Razbil je še okenski stekli ter skozi okno zlezel v hišico. Povsod po hišici je iskal denar, todu našel ni ničesar. Da ne bi odšel praznih rok je v/el SLAVKU MARTINČKU usnjene rokavice, vredne okoli 4500 dinarjev. Predrzen vlomilec je svoja q"c" janja nadaljeval 18. marca lani. Spet je vlomil istega dne na dveh krajih, in sicer prvič v počitniški dom »SUBOTIČKO DJEČJE ODMARALIŠTE« in drugič v skladišče ekonomske enote LIP Bled v Kranjski gori. Povsod je ostal brez plena. Iskal je le denar, toda to pot »ni imel sreče« pri svojem delu. \ Sodišče ga je za ta kazniva dejanja obsodilo na enotno kazen 1 LETO in 3 MESECE ZAPORA. Po kartanju strel v glavo V našem listu smo 28. marca letos objavili poročilo o samomoru Janeza Markeljh iz Zalega loga pod naslovom: »Po kartanju — strel v glavo«. V pojasnilo k temu sestavku dodajamo, da jc bil sum o nepravilnostih pokojnika pri njegovem delu — popolnoma neutemeljen, ker se je s finančno kontrolo ugotovilo, da njegovo denarno poslovanje pri Zavarovalnici Kranj ni bilo povod in najmanj vzrok za samomor. GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER — BLED POKLICNA ŠOLA JESENICE, JESENICE, CESTA ŽELEZARJEV št. 5 razpisuje vpis v I. razred jesenskega in pomladnega oddelka — za vsakega po 22 učencev, to je skupaj 44 učencev — v šolskem letu 1964/65 Za šolanje, ki traja tri leta, so potrebni naslednji pogoji: 1. dokončanih osem razredov osnovne šole 2. starost od 15 do 18 let 3. telesne in duševne sposobnosti za delo v gostinstvu in obratih javne prehrane. Prijave za sprejem (obrazec 1,20), kolkovane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole do 25. junija 1964. Prijavi je potrebno priložiti: ' 1. rojstni list 2. zdravniško spričevalo 3. mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih učenca 4. izjava staršev o vzdrževanju 5. spričevalo o dovršenem osmem razredu osnovne šole 6. življenjepis Vsi vpisani kandidati bodo prišli v Solo v petek, 26. junija 1964 ob 9. uri, da bodo o vsem potrebnem poučeni. Za kandidate izven Jesenic In okolice je na razpolago internat Železarskega izobraževalnega centra, v katerem je mesečna vzdrževalnina 11.500 din. I Potrebne informacije lahko dobite v pisarni Poklicne gostinske šole na Jesenicah, Cesta ž.elczarjev št. 5 v dopoldanskem času, ali pa pismeno, če je vprašanju priložena frankirana ovojnica. t, l„„f., ;!)•» Uomiiii CJl i/ nŠTIPENDIJI NA VIŠJI UPRAVNI ' ŠOLI 6. 19 ŠTIPENDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI V LJUBLJANI a) 2 na oddelku za glasbo b) 5 na oddelku za matematiko in fiziko c) 2 na oddelku za biologijo in kemijo č) 3 na oddelku za tehnično vzgojo in fiziko d) 2 na oddelku za knjižničarstvo s kombinacijo slovenščine ali tujega jezika oziroma zgodovine ali zemljepisa e) 5 štipendij na oddelku za ortopedagogiko 7. 4 štipendije na Višji pedagoški šoli na Reki a) 2 na oddelku za strojništvo b) 2 na oddelku za elektroniko 8. 1 štipendijo na pravni fakulteti 9. 11 štipendij na filozofski fakulteti a) eno na oddelku za arheologijo b) 1 na oddelku za slavistiko — slovenščina - ruščina b) 1 na oddelku za slavistiko — slovenščina - srbohrvaščina č) 2 na oddelku za germanistiko d) /2 na oddelku za romanistiko e) 2 na oddelku za zgodovino f) 2 na oddelku za zemljepis 10. 6 štipendij na fakulteta za naravoslovje in tehnoh ij j o a) 4 na oddelku za matematiko in fiziko b) 2 na oddelku za kemijsko tcehnologijo 11. 2 štipendiji na tekstilni fakulteti 12. 2 štipendiji na strojni fakulteti 13. 2 štipendiji na elektrotehniški fakulteti 14. 1 štipendijo na akademiji za upodabljajočo unv.i e t — restavratorski oddelek 15. 2 štipendiji na akademiji za glasbo a) na oddelku za violončelo b) na oddelku za violino 16. 9 štipendij na akademiji za igralsko umetnost — radio in televizijo a) 4 štipendije na igralskem oddelku — moški b) 3 štipendije na igralskem oddelku — ženske c) 2 štipendiji na oddelku za režijo ali dramatur-w gijo Prošnje naj bodo naslovljene na Komisijo za štipendije pri občinski skupščini Kranj. Prošnje je treba kole-kovati s kolekom za 250 din, vse priloge pa s koleki za 30 din. Otroci padlih borcev so takse oproščeni. Rok za vlaganje prošenj je 10. julij 1964, kandidati pa naj prošnji priložijo: • a) življenjepis ' b) potrdilo o premoženjskem stanju c) potrdila o zaslužkih staršev č) zadnje šolsko spričevalo d) mnenje mladinske organizacije ali druge družbenopolitične organizacije e) otroci borcev NOB pa še potrdilo Zveze borcev. Posebne ugodnosti imajo študentje na oddelku za ortopedagogiko na Pedagoški akademiji in študentje matematike in fizike pri višini štipendije. Prednost ob razpisu imajo prosilci s prebivališčem v občini Kranj, otroci borcev NOB in socialno šibkejši kandidati. Kandidati, ki bodo izbrani na podlagi razpisa za šolanje na zavodih pod točko 1 in 2, bodo po končanem šolanju zaposleni v vzgojno-varstvenih ustanovah občine Kranj. Kandidati pod točkami 3, 4, 5 in 8 bodo zaposleni v upravi občinske skupščine Kranj. Kandidati pod točkami 6, 7, 9, 10, 11, 12 in 13 bodo po končanem šolanju zaposleni v ustreznih zavodih s področja šolstva. Kandidati pod točkami 9 a) 14, 15 in 16 pa bodo po končanem šolanju zaposleni v ustreznih zavodih s področja kulture. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE pri občinski skupščini Kranj Ivanov - Leonov: 35 In prav tako bo blato pogoltnilo njo — Vanžiko. Geturi se je bo spominjal, vendar nikoli — nikoli ne bo zvedel, kaj se je zgodilo z njegovo zvesto mlado Vanžiko. Po licih so ji tekle solze. V prsih je drhtela žalost. Le kako bo Dedan živel brez nje? Niti lepih sinov mu ni rodila. Zakaj so jo predniki tako kaznovali? Misli so ji dale novih moči in tako je pomislila, da mora dalje. Spet se je plazila dalje in odganjala komarje. Zagledala je veliko kobro. Vanžiko je odrcvenela od strahu. Kača se je jezno zvijala in udarjala z repom po zemlji. Nad njo je lebdel rdj komarjev. Napadli so kobro. Kmalu je prenehala udarjati z repom, odprla je usta, poslednjič vzdrhtela in nepremično obležala, podobna dolgi progi. Vanžiko je prestrašena legla v toplo in smrdljivo vodo, potopila glavo vanjo in sprala komarje z obraza. Vendar so še vedno kakor teman oblak krožili nad njo ... Sonce je zahajalo. Vanžiko jc vedela, da mora pohiteti. Če ostane tukaj prek noči, bo umrla. Obraz, roke in noge — vse jc bilo krvavo. Toda Vanžiko se je plazila, dalje. Potem je zatisnila oči an za trenutek postala, da bi se odpočila. Takoj so komarji planili nanjo, ji zamašili nos, usta in oči. Vanžiko jc prenehala dihati. Z otečenim jezikom in prsti se je otepala komarjev. Vanžiko jc vstala in zategnjen in glasen krik obupa jc prebudil močvirje in se razlegel v večernem zraku nad zelenimi valovi pragozda. Vanžiko je pričela teči. Njeno lepo telo se je komaj odražalo med črnim šumečim viharjem komarjev. Ni dolgo tekla. Kmalu je padla. Vstala jc na kolena, žalostno kriknila in se pričela poslavljati od življenja. Z obrazom je zadela v podrto t rohneče deblo. Iz grla, ki so ga zamašili komarji, so se razlegali hripavi kriki. Z vseh strani se je spuščala tema. Vanžiko je odhajala na dolgo pot v domovino prednikov. XIII. POGLAVJE Geturi je zamišljen stopal pred majhnim odredom — ki se ie premikal po bregu, poraslem z grmovjem. Odred se jc vračal z ižvidniškega pohoda. Steza se je včasih razširila, potem pa spet spremenila v nizek zeln predor, tako da so se morali borci sklanjali. Iz doline se je kakor slaboten vetrov piš razlegel komaj slišen krik. Krik je bil prav slaboten, toda Geturi je napeto prisluhnil. Zaznal je, da je zakričala njegova Vanžiko. Tečj je treba, pohiteti na pomoč! Geturi jc pogledat- borce. Na obrazih dveh borcev je videl praznoveren strah. Po sončnem zahodu poskušajo gozdni duhovi privabiti človeka, da bi ga umorili. Dolg, zategnjen in oVžen krik se jc ponovil. Mkola je pogledal druga dva borca in oklevaje dejal: »Kolikokrat so nam pri šolskih urah govorili, da nj hudobnih duhov . . .« Geturi je ukazal, naj mu sledijo in zavil s steze. Oba borca sta neodločno obstala. Dedan Geturi se je obrnil in strašno namrščil. Na čelu mu jc izstopila debela žila. »Če lahko poveljnik ... lahko tudi mi...« Mkola jc odšel za Geturijem. Borca sta po kratkem oklevanju odšla za njima. Geturi je tekel po bregu. Trn; so ga bodli skozi obleko in jo trgali. Borci so mu komaj sledili. Sonce je naglo izginjalo v kraljestvo teme. Tod se je začenjalo močvirje. Izpod stopal jim je brizgalo blato. Komarji so napadali ljudi, ki so prodrli v njihovo kraljestvo. Dedan je obstal rn težko dihal. Ozrl se je na vse strani. V daljavi je zaslišal zamolklo stokanje. Geturi je pričel teči. Spotikal se je in skakal prek grmovja. Številne misli so mu švigale po glavi. Kaj je to? Jo je napadel panter? Jo je pograbil krokodil ali pičila kača? Kdo jo je pripeljal sem? Prav v bližini je zaslišal težaj vzdihljaj. Geturi je razgrnil veje. Na zemlji jc ležala Vanžiko, zagrnjena v teman oblak komarjev, ki so brenčali. Dekle jc komaj dihalo. Geturi in Mkola sta vrgla dekle v vodo in sprala komarje« Borca sta divje mahala z vejami. V taborišče so prišli pozno ponoči. Vanžiko so položili na nosila iz kopij in zavili na stezo. Geturi je položil Vanžiko v kolibo na leopardovo kožo. DekW je oslabelo in ni moglo govoriti. Toda njene oči so se lesketale v siju slabotnih plamenov z ognjišča. Geturi jc našel sreco, o kateri je sanjal. Pozabil je na mos^o dostojanstvo in na bojevniški ponos. Nj ognjišču je skuhal hrano in pital Vanžiko. Veselo je sledila sleherni njegovi kretnji. Geturi je želel zjutraj proslaviti slovesni dogodek, zato je sklc"_ nil postaviti novo kolibo. Mkolo je poprosil, naj mu pomore. Mkola je poklical deset borcev. Kolibo je treba postaviti v enem dnevu. Prek noči ne sme stati nedograjena — vanjo bi H lahko naselili sovražni duhovi. Toda Geturi ni želel, da bj nj '.';,vl borci gradili kolibo zanj in za Vanžiko. Geturi in Mkola sta se lotila dela. Mkola, ki jc gradil stet-T je moral premagovati večje težave: nekatera debla so bila trda, druga so pomenila tabu za gradnjo. Vrhu tega ima sleherno drevo dušo — kakor človek. To je pomenilo več dela. Mkola znal ravnati z duhovi. Prepovedano in nevarno je puščati nevidflr gospodarje dreves brez hiše. Okrog posekanih dreves ic polafcj veje, da bi lahko duh zlezel vanje. Potem jc naglo ro'Jfc duhovi; Da bi se duhovi ne jezili, jim jc žrtvoval — posipal jc ol »Ijj drevjg nekaj drobtinic kruha iz. manioke in odnesel zatem vejo daleč v g°z Geturi je delal streho. Vanžiko je razrezala listje divjih banan ,ga zvaljala in sešila p1 lepo hasuro. ' .g Koliba je bila udobna. Notranjost je uredila Vanžiko. Sfeši'f • pel0 preprogo iz trave. Iz ilovice je napravila lonce. Pregnala je mravlje, ki so prišle v novo kolibo. Geturi naj čuti njeno pozorn('s^ V odredu so bile trj ženske. Že delj časa so Bile V gozdu i'1 bolnišnici so negovale ranjence. Vse so imele može, vendar f zavidale Vanžiko. »Srečna si,« so govorile. »Da, Vanžiko jc nasrečnejša ...« SOBOTA, «. junija 1964 prodam ostalo Poceni prodam sobne rastline: Mlada zakonca, brez otrok išče- fModondron, fikus. Klavčič, Be- ta sobo in kuhinjo v Kranju ali gunjska 9, Kranj 2592 okolici. Naslov v oglasnem oddel- Prodam večjo količino lucerne ku 2424 — sena. Vprašati Vidmar, Kranj, AMD Skofja Loka zaposli takoj Cankarjeva 2 2405 KV avtomehanika. Pismene po- Ugodno prodam skoraj nov mo-Ped colibri. Zibert Alojz, Kidričeva 17, Kranj 2409 Prodam novo vseljivo hišo 8 km tz Kranja, poleg avtobusne postaje. Poizve se Verje 30, Medvode 2414 Prodam dobro ohranjen moped. Cerklje 8 2440 Prodam motorno kolo DKW 250 cem v odličnem stanju, radi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku 2441 Prodam samokolnico z gumi ko nudbe poslati na AMD škof ja Loka 2421 AMD škof ja Loka — šola za šoferje amaterje obvešča interesente, da prične v kratkem z novim tečajem AB kategorije. Prijaviti se jc pri tov. Jcsenovcu v trgovini PEKO Skofja Loka 2422 Brivsko ali frizersko pomočnico sprejme salon Vajt Gabrijel, Titov trg 19, Kranj 2557 Ob težji nesreči, ki je doletela Jožeta Oreharja iz Predoselj pri Kranju, iskreno želim, da bi čimprej ozdravil. Njegova Mafija ne (v štirih stopnjah) c) tehniško risanje (osnove) č) šestmesečni začetni tečaj knjigovodstva (temelji dvojnega knjigovodstva) d) trimesečni tečaj analitične evidence e) šestmesečni tečaj industrij-sk 'ga knjigovodstva I) petmesečni tečaj trgovinskega knjigovodstva Dopisni pouk je deloma kombiniran s slušnim. Prospekt, prijavo in pojasnila dobite na DOPISNI SOLI, Ljubljana, Parmova 39 — telefon: 36-043, 32-141. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1964. Skupščina občine Kranj razprodaja najdene predmete, med katerimi je večje število dvokoles. Javna dražba bo 8. junija 1964 ob 9. uri v garažah Skupščine občine Kranj, Trg revolucije h lesom. Naslov v oglasnem oddel- Val te 2558 ku 2442 Nudim hrano in stanovanje žen- Prodam moped »Colibri« v do- ski za varstvo dveh Otrcfc in za orem stanju. Poizve se pri Jarc pomoč v gospodinjstvu. Naslov v Valentin, mizarstvo, Cirče 62, oglasnem oddelku 1559 Kranj 2443 Prodam desni namizni štedil-JJft ne rjaveč, ležalno peč in balkonska vrata z oknom. Luznarje-va 26, Primskovo, Kranj 2444 Ugodno prodam smrekove 50 Gost Una Bencdik v Stražišču sprejme servirko za v nedeliah popoldan 2560 Zamenjam trosobno stanovanj* v Kranjski gori za enakega ali dvosobnega v Kranju ali Škofji ALPSKI LETALSKI CEN. TER LESCE razpisuje delovno mesto honorarnega računovodje. Nastop službe takoj, honorar po dogovoru, pismene prošnje dostavite na naslov Alpski letalski center Lesce. Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna mera 5,25 °/o nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 n/o nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 n/o nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 ft/o nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 9/o ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 milimetrske plohe in nekaj desk Loki. Rogelj Loj za, Kranjska