NAJ MEDICINSKA
SESTRA/	p
MEDICINSKI TEHNIK 2012 ipzl^H
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časopisa.
Zdravstvo
Ptuj • Kdo ukinja ortopedijo: politika ali stroka?
O Stran 3
Ptuj, torek, 14. avgusta 2012
letnik LXV • št. 64 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
* Q9tQ*9QČ'\04-t3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
tyu*t«0A/4*to
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Štajerski
Šport
Nogomet • Druga zmaga Aluminija, drugi poraz Zavrča O Stran 11,12
Športno plezanje • Nov
vrhunski rezultat Markovičeve
O Stran 12
Jursinci • Ponosni na večnamenski kulturni center
Milijon evrov za kulturo
Čeprav se veliko spodnjepodravskih občin lahko pohvali z milijonskimi naložbami v vaško-gasilske ali športne objekte, pa je občina Juršinci ena redkih ali celo edina, ki je milijon evrov vložila v posodobitev stavbe, namenjene v prvi vrsti kulturnim dejavnostim.
Popolnoma dotrajano stavbo v centru občine, ki je bila dobrih deset let prazna, je občina pred tremi leti odkupila od mariborske škofije za 100.000 evrov. Temeljito prenovo zapuščenega objekta so začeli lani; po razpisu je dela izvajalo podjetje GP Project ing, d. .o. o. Prenova objekta s celotno opremo je stala 1.047.000 evrov, večino denarja, 710.000 evrov, pa si je občina zagotovila iz razpisa Regionalnih razvojnih programov
V prenovljenem večnamenskem kulturnem centru ima odslej svoje prostore osem juršinskih društev, urejena je tudi lična kulturna dvorana z vso potrebno opremo, vi-noteka in učilnica za različna predavanja ali izobraževanja. V Juršincih zdaj upajo, da bo z obnovitvijo hrama kulture ponovno zaživela tudi nekoč zelo aktivna gledališka dejavnost.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Ljutomer • Pridobitev na hipodromu
Odprli kasaški muzej
Na ljutomerskem hipodromu je bil v sklopu dogajanj ob 56. občinskem prazniku slavnostno odprt muzej o ljutomerskem kasaču, kar pomeni nov mejnik v delovanju kluba.
pak predvsem, da nam daje pogum pri doseganju novih zmag in uspehov na vseh delovnih področjih,« je na otvoritvi dejala ljutomerska županja Olga Kar-
ba, potem pa je muzej slavnostno odprl prvi slovenski kmetijski minister in prleški rojak Jože Osterc.
NŠ
Prleška prestolnica se kot zibelka reje kasaških konj in prirejanja kasaških dirk ponaša s 138-letno tradicijo. Prve konjske dirke na slovenskih tleh so namreč bile 12. septembra 1874 na 2000 sežnjev dolgi podeželski cesti od križa na Lokavskem polju do Globetkinega mostu pri Ljutomeru. Leto dni pozneje (1875) je v Gradcu bilo registrirano prvo športno društvo - Društvo za dirkanje s kobilami
Nastopili bodo:
Ans. PETKA-Dobje Ans. SLOVENSKIH 6-Celje Ans. TAPRAVI FALOTI - Šoštanj Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR - Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR-Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA1 PA NE -Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
v kasu v Ljutomeru. O teh zgodovinskih dogodkih obstaja pisna dokumentacija, razstavljena v muzejskih prostorih.
Sicer pa je muzej bil urejen in pripravljen za odprtje ob podpori enajstih prleških občin - s finančnim vložkom je izstopala predvsem ljutomerska - gospodarskih družb ter s pridobljenim manjšim zneskom na razpisu evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Pri posta-
vitvi muzejskih zbirk sodi med najzaslužnejše Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj kot avtorica in strokovna snovalka tekstov z eksponati.
»Muzej je spomenik velikanom, preizkušnjam in zmagam preteklosti, obenem pa postojanka tradicije v spreminjajočem se času negotovih družbenih razmer in nestanovitnih vrednot. Vloga muzeja ni zgolj to, da nas spomni na preteklost, am-
Muzej je spomenik velikanom, preizkušnjam in zmagam preteklosti.
Foto: NS
9771581625005
Slovenija • Agrarni ekonomist Kuhar pravi:
Ocene podražitve hrane so oblikovane le na podlagi slutenj
Nemogoče je napovedati, kdaj bomo na trgovskih policah na cenah hrane v Sloveniji začutili posledice slabe letine na svetovnih trgih, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. »Kdor je tako drzen, da napoveduje, kdaj in za koliko se bodo podražila živila, govori precej na pamet oz. so to napovedi na podlagi slutenj,« je še dejal Klinar.
Zaradi velikih suš in poplav, ki so na svetovni ravni močno prizadele proizvodnjo hrane, predvsem žit, bo cena hrane višja tudi v Evropi in Sloveniji. Kdaj bomo pri nas začutili ta dvig cen?
Na globalni ravni sta dve žarišči, ki se prej ali slej čutijo tudi v Evropi in posledično v Sloveniji. Ena zgodba so ZDA, kjer je velika suša. ZDA so največji izvoznik koruze in letos polovico zasejanih površin označujejo kot izrazito slabo letino. Pričakovati je, da bo za svetovne trge na razpolago okoli 25 odstotkov manj količin, kar pomeni velike pritiske na ceno. Poleg tega
je letošnja poraba v ZDA za proizvodnjo biogoriv ponovno napovedana na rekordni ravni. Pridelek bo manjši, na domačem trgu pa bodo po napovedih za proizvodnjo bioe-tanola porabili največ koruze doslej, kar zagotovo pomeni eksplozijo cen koruze na svetovnih trgih. Ko se draži koruza, se draži po verigi vse navzdol - predvsem v živinoreji, perutnini, prašičereji -, pojavljajo pa se še posredni vplivi, saj se podražitev prenese tudi na sladkor. Ključni sladkorni nadomestek, glukozno fruk-tozni sirup, ki se masovno uporablja v živilski industriji, se namreč prav tako proizvaja
iz koruze.
Drugo veliko žarišče je čr-nomorski bazen - bivša Sovjetska zveza, predvsem Rusija, Ukrajina, tudi Kazahstan, kot ogromne proizvajalke in velike izvoznice pšenice na svetovni trg. Tam letos govorijo o stoletnem vročinskem valu, čigar posledica je suša in manj pridelka.
Ponovno je tako ogrožen izvozni potencial Rusije na pšeničnem trgu. Tudi Rusi letos govorijo o 50-odstotnem izvoznem potencialu, to je približno toliko kot dve leti nazaj, ko je Rusija sprejela izvozni embargo. Rusija je sicer po 20 letih pogajanjih postala članica Svetovne trgovinske organizacije, kar pomeni, da bo nekoliko omejena glede trgovinskih ukrepov. Pristopni sporazum Rusijo obenem zavezuje k zmanjševanju političnih transferjev, torej subvencioniranja domačega kmetijstva ter odpiranja ruskega trga evropski in ameriški živilski in kmetijski industriji. Rusija bo gotovo domačemu kmetijstvu skušala pomagati.
Kdaj bomo posledice teh žarišč tudi dejansko začutili na evropskih in slovenskih trgovskih policah?
To je nemogoče napovedati. Oblikovanje cen poteka zelo zapleteno. Ko slišimo podjetnike napovedovati o podražitvah, so to napovedi na podlagi pričakovanj dogajanja v prihodnje. Podjetniki večinoma še ne vedo popolnoma natančno, po kakšnih cenah bodo kupovali surovine za potrebe letošnjega leta, ampak na podlagi signalov, ki jih sedaj dobivajo s trgov, napovedujejo, za koliko morajo
Nova obtožnica v primeru prevzemanja Pivovarne Laško
Na specializiranem državnem tožilstvu so na vprašanje, ali je tožilstvo vložilo novo obtožnico v primeru menedžerskega odkupa Pivovarne Laško in Istra-benza, odgovorili, da je tožilstvo na Okrožno sodišče v Ljubljani znova vložilo obtožnico zoper osem fizičnih in dve pravni osebi zaradi kaznivih dejanj zlorabe
dražiti. Napovedi so osnovane tudi na podlagi tega, ker vseh prejšnjih podražitev surovin niso uspeli prenesti na maloprodajne cene.
Zviševanje cen v agroživil-ski verigi je zelo neprijetna reč. Trgovci ne želijo dražiti blaga, ker tako pri potrošnikih izgubljajo percepcijo kot ponudnika ugodnih cen. Zato stiskajo dobavitelje in ne želijo dražiti njihove dobave. Dobavitelji pa so prisiljeni kupovati surovine po višjih cenah. Na tnalu podražitev globalnih surovin je živilska industrija, ki kupuje dražje surovine, hkrati pa stežka te stroške prenese na končnega potrošnika. Cikel podražitev v Sloveniji traja okvirno tri mesece, zato je potrebno podražitve, tudi preko medijev, sporočati javnosti, da bi tako trgovci bili pripravljeni potrdili višje cenike.
Lahko pričakujemo, da v prihodnjih letih prav zaradi tovrstnih naravnih dogajanj, ki povzročajo žarišča, ki ste jih omenili, hrana vse dražja dobrina?
Smo v obdobju intenzivnega dogajanja na področju cen hrane. Na to močno vplivajo velike vremenske nevšečnosti in tudi ekonomsko demografske spremembe. Povečuje se populacija v razvijajočih se državah, ki imajo čedalje več razpoložljivih prihodkov. Svetovna populacija pritiska na prehranske trge, ker želi več in drugačno hrano. Drug pomemben element je tudi sprememba kmetijskih politik v najrazvitejših državah. Stare kmetijske politike so intenzivno posegale v delovanje globalnih kmetijskih
položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in pranja denarja. Tožilstvo je neposredno obtožnico zaradi domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško vložilo leta 2010, a jo je sodišče nato lani zavrnilo in uvedlo preiskavo.
Preiskava je sedaj končana. »Tekom preiskave so bili zbrani oz. zavarovani določeni dokazi, ki so bili podlaga za vložitev obtožnice po preiskavi,« so povedali na tožilstvu.
trgov preko subvencioniranja kmetijske proizvodnje v EU, tudi pri nas in v ZDA. Svet je bil preplavljen z viški, ki so bili dumpinško plasirani, zato je bila globalna cena blaga kmetijskih surovin nižja. Pred več kot desetletjem pa so države začele umikati tovrstne oblike podpore domačemu kmetijstvu, kar je posledično pomenilo večjo negotovost na globalnih trgih. Po obdobju globalnih viškov po dumpin-ških cenah iz razvitih držav so sedaj trgi bliže prostemu delovanju ekonomskih silnic in zdaj smo v obdobju iskanja novih globalnih ravnovesnih razmer. Tu so tudi biogoriva, pomemben dejavnik dražitve hrane. Cene hrane se bodo povečevale, dokler se svetovni sistem na nek način ne uravnoteži.
Je že opaziti države, ki stremijo k večji samooskrbi, samozadostnosti, da niso več tako zelo odvisne od cen osnovnih surovin na svetovnih trgih?
Samozadostnost je precej dvomljiv koncept, ki se ga sodobne države ne poslužujejo na tak banalen način, kot se ga lotevamo v Sloveniji. Razvite države na tem področju delujejo, ne pa popularizirajo in polemizirajo. Neposrednega političnega prizadevanja na področju zviševanja samooskrbe ni. Sam agroživilski sistem si prizadeva k temu, da bi bil konkurenčnejši, sposobnejši in si tako zagotovil mesto na trgovinskih policah. Z nekimi dekreti in političnimi aktivnostmi Slovenija v tujini lahko izpade nekoliko nenavadno. Samooskrba se brez tega, da bi se povečala konkurenčnost slovenskega agroži-vilskega sistema, ne more povečati brez škode na blaginji potrošnika. Naloga povečanja samooskrbe je predvsem v sektorju kmetijstva, živilske industrije in trgovine, ki mora še bolj okrepiti svojo konkurenčnost. Druga pa je naloga države, ki mora zagotoviti institucionalno okolje, ki bo preprečevalo izkrivljanja, dumpinške uvoze, nedovoljena tržna ravnanja v agroživil-ski verigi. Če vse to sestavimo in dodamo še učinkovito generično promocijo, da bi
Tožilstvo konkretnih podatkov in imen ni razkrilo, saj da ni pristojno za dajanje konkretnejših informacij, ker je obtožba na Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Tožilstvo naj bi novo obtožnico zoper nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja ter druge fizične in pravne osebe zaradi domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško med procesom lastninjenja in menedžerskega odkupa vložilo prejšnji teden, je objavil spletni
slovenske potrošnike osvešča-li, da bi bili bolj pozorni pri izbiri hrane, bo proces počasi krenil navzgor. Dokler pa bo energija usmerjena v populariziranje in spodbujanje fobij pred tujim, ne bo rezultatov. Da pa ne bo pomote - nizka samooskrba je absolutno ekonomsko zelo pereč problem, ki se ga je treba lotiti z vso resnostjo in ne samo s populizmi.
Katere osnovne surovine bi bile lahko tiste, v katerih bi Slovenija lahko postala veliko bolj samo-oskrbna, kot je, da bi bili manj odvisni od gibanja cen na trgih?
V kmetijstvu imamo takšno posestno in tržno strukturo, da se ne moremo na široko lotiti pridelave poljščin. Krušnih žit zaenkrat ne znamo pridelati dovolj konkurenčno in dovolj kakovostno, da ne bi bili odvisni od uvoza. Imamo majhne, polprofesionalne kmetije in konkurenčna pridelava žit je pogojena s tem, da imaš nekaj 100 hektarjev monokulture. Naše njive pa so njivice in ne moremo konkurirati globalnim igralcem.
Zato bi se bilo smiselno preusmeriti v verige, ki imajo višjo dodano vrednost. Bliže nam je samooskrba v živinoreji, predvsem prireji mesa, goveda, tudi mleka, potem odprta zgodba na sadjarstvu, vinarstvu in vinogradništvu. Za pridelavo zelenjave imamo primerno velikostno strukturo, vendar bi za to, da pridelamo zelenjavo v ustreznem kakovostnem in cenovnem rangu, da bi izrinili konkurenčne tuje pridelovalce zelenjave, potrebovali zelo resen program izobraževanja, tehnološkega, marketinškega, logističnega profila. To so zahtevni procesi, ki jih s populizmom ne moremo rešiti. Zelenjadarstvo je ena najzahtevnejših kmetijskih panog v tem trenutku, gre za viso-kotehnološki sektor. Imamo tudi take potrošnike, ki želijo ob vsakem trenutku svežo, lepo solato, sočen paradižnik. Tega v Sloveniji še ne znamo pridelati dovolj, žal to za nas boljše naredijo tujci.
STA. (Pripravlja: SM)
portal Požareport. Po pisanju portala naj bi bila nova obtožnica sestavljena predvsem iz ovadbe Zorana in Damjana Jankovica zoper Šrota in Bavčarja, ki se nanaša na trgovanje z delnicami Istrabenza, ter poslovanja med povezanimi družbami znotraj skupine Pivovarne Laško.
Državni tožilec naj bi se po novem postavil na stališče, dodaja portal, da naj bi Bavčar in nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski »napeljevala« Šrota, česar da tožilstvo v prvi obtožnici ni trdilo. Takrat so Bavčarju očitali pranje denarja. (sta)
Uvodnik
Za domovino s potrpljenjem - naprej!
Čeprav je bila včasih zelo popularna trditev, da na mladih svet stoji, je dejstvo, da to že dolgo ni, ali bolje rečeno, ne bi smelo biti tako. Mladi se tega zavedajo, mnogi na to tudi opozarjajo, žal pa nimajo prav nobenega vpliva, da bi odnos politike preusmerili tako, da bi bilo življenje za mlado generacijo bolj znosno in optimistično. Organizacija združenih narodov, ki je leta 1999 razglasila 12. avgust za svetovni dan mladih, je to storila zaradi tega, da bi lahko mladi iz vsega sveta opozarjali na svoj položaj v družbi, na svoje težave, želje in potrebe. Kljub temu pa mladim tudi v razvitem svetu to ne uspeva, žal pa je med tistimi, ki so nad svojim položajem nezadovoljni, tudi vse več mladih v naši domovini.
Pretežni del mladih Slovencev se nikakor ne more otresti očitkov, da študirajo do 30. leta in še dlje, a kaj ko tudi po končanem študiju ne dobijo redne zaposlitve. Razen redkih primerov, ki so običajno posledica poznanstev, sorodstvenih vezi ali naklonjenosti vladajoči politiki. Tisti, ki jim po študiju vendarle uspe dobiti delo po normalni poti, pa se v glavnem soočajo z nestalno zaposlitvijo prek študentskih servisov ali začasnih in izkoriščevalskih pogodbenih zaposlitev ter priložnostnega dela na črno, kar pa jim kljub ustrezni izobrazbi in želji po delu še vedno ne zagotavlja finančne stabilnosti in neodvisnosti. Da o neurejeni in do mladih neprijazni stanovanjski politiki ter pregrešno dragih stanovanjih ne govorimo.
Vse to vpliva na življenje mladih, na to, da se lahko vse kasneje osamosvojijo ter otresejo odvisnosti od staršev, da se lahko vse kasneje in redkeje poročajo in da kasneje poskrbijo tudi za svoje potomstvo. Najodgovornejši v državi in nekateri predstavniki politične elite sicer tudi ob letošnjem svetovnem dnevu mladine niso skoparili s sladkimi besedami in obetajočimi ugotovitvami, da se bajne obetajo mladim boljši časi, tudi s skorajšnjim sprejetjem nove delovne zakonodaje. A vprašujem se, kako jim bo to uspelo. Samo letos nam bo v državnem proračunu zmanjkalo več kot milijarda evrov, pa se še sedaj ne ve, ali in od kod jih bomo lahko vzeli. In četudi jim bo to ogromno finančno luknjo uspelo zakrpati, težko verjamem, da bodo imeli mladi od tega kaj prida koristi, saj je denar v prvi vrsti potreben za toliko drugih, za državo pomembnejših zadev. Še dobro, da je ena od slovenskih vrlin poleg nepogrešljive zavisti tudi potrpljenje. Tega bomo vsi skupaj še kako potrebovali; tako nekdanji kot sedanji mladinci. Zatorej: za domovino s potrpljenjem - naprej!
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Še o programu ortopedije v ptujski bolnišnici
Kdo ukinja: zdravstvena politika ali stroka?
Do konca avgusta naj bi se poiskala rešitev za ptujsko ortopedijo. Ne ogroža je stroka, temveč „način" plačevanja izvajalcev programa, ki naj se ne bi skladal z varčevalno politiko. Po neuradnih podatkih tudi že več ne naročajo novih bolnikov, čeprav tako vodstvo bolnišnice kot predsednica sveta zavoda zatrjujeta, da ne ukinjajo programa, ki se je v teh štirih letih, odkar ga izvajajo, dobro prijel in dosega dobre rezultate v zadovoljstvo stroke in bolnikov, ob tem pa izkazuje tudi pozitiven finančni izid.
Zakon o uravnoteženju javnih financ nalaga javnemu sektorju, da omeji sklepanje pogodb ne glede na širše družbene koristi, ki iz tega programa nedvomno izhajajo. Kot poudarja asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, koordinator ortopedskega programa v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, zaposlitev enega ortopeda zagate ptujske ortopedije ne bi rešila, potrebovali bi štiri ortopede ali celo pet, da bi lahko zagotavljali še 24-urno varnost za bolnike; to sedaj nudi osebje kirurškega oddelka in oddelka za anesteziologijo. Potrebovali bi še tudi novo operacijsko dvorano, ker tega programa v rednem delu ni mogoče narediti, saj so operacijske dvorane dopoldne zasedene.
Izvajalci ortopedskega programa vztrajajo pri pogodbah tudi zato, ker gre za izvajanje programa, ki se izvaja v pro-
Foto: Črtomir Goznik
Bodo varčevalni ukrepi ogrozili program ortopedije v ptujski bolnišnici?
stem času, zunaj njihovega osnovnega delovanja. „Tega ne moremo delati oziroma tudi ne želimo v obliki obvodov, kot se nam sedaj ponuja," so pove-
dali. „Gre za preprosto logiko: bolnišnica je program dobila, za to najela izvajalce, kot to počnejo številni koncesionarji v Sloveniji, ki so za to celo jav-
no hvaljeni; če pa to želi početi bolnišnica, pa so težave. Gre za edinstveno sprenevedanje. Potrebno se bo odločiti, kaj bomo bolnikom nudili za javni
denar, postaviti nova pravila, kajti sedaj jih ni več," dodaja Teodor Pevec.
Ministrstvo: izvajalci zahtevajo preveč
Vprašanje, kaj in kako s ptujsko ortopedijo v bodoče, smo naslovili tudi na ministrstvo za zdravje, kjer odgovarjajo, da naj bi glede na informacije, ki so jih pridobili po pogovoru z vodstvom ptujske bolnišnice, izvajalci za izvajanje ortopedskega programa zahtevali plačilo, ki presega priznane cene s strani plačnika. Če ne bo dosežen dogovor na ravni bolnišnice, se lahko zgodi, da bo program ortopedije realiziran v drugi zdravstveni ustanovi. Hkrati v ministrstvu za zdravje dodajajo, da se ministrstvo zaveda pomena Splošne bolnišnice Ptuj za regijo. Poudarjajo pa, da bolnišnica ne razpolaga z ustreznim oddelkom za orto-pedijo in nima redno zaposle-
nega specialista ortopeda. Program se izvaja s pogodbenimi delavci, ki pa se morajo zavedati sedanje finančne situacije in odgovornosti za uravnoteženo poslovanje in zagotavljanje zdravstvenega varstva na vseh področjih, še dodajo v ministrstvu za zdravje.
Ne glede na vse bi morala biti na prvem mestu pacient in njegove potrebe. Ortopedija se je s pridobitvijo dejavnosti v ptujski bolnišnici, ki je dobila tudi mesto v statutu bolnišnice, približala tudi temu delu Slovenije. Potrebe po tej dejavnosti so zaradi staranja prebivalstva vedno večje, temu primerno se mora odzivati zdravstvena stroka, še pred njo pa zdravstvena politika, ki v tem trenutku gleda le na centre, periferijo pa odriva na rob. Morda pa je sedaj čas, da svoje povedo tudi bolniki, katerih glas se vse premalo upošteva.
MG
Ptuj • Še o sanaciji vičavskih brežin
Zavoda za varstvo narave zahteva preveč
V Dravskih elektrarnah Maribor glede sanacije območja leve brežine Drave, ki je po naravovarstveno in kulturnovarstveno zaščito, pravijo, da so sedaj največji problem (pre)ostri pogoji, ki jih je za sanacijo postavil Zavod za varstvo narave, kar delo zelo podraži. Kot je povedal direktor Viljem Pozeb, je njihovo stališče, da gre za širši problem ARSO, MO Ptuj in DEM. Trenutno sofinancerja išče tretji udeleženec, ARSO.
Projekt sanacije je pripravilo podjetje VGP Drava Ptuj, vrednost del pa je ocenjena glede na zahteve Zavoda na 1,6 milijona evrov. Sicer pa direktor DEM poudarja, da je njihovo podjetje vselej opravilo dogovorjeni del obveznosti. Nazadnje so se na Vičavi opravile meritve dna struge.
V imenu gradbene službe DEM je Vladimir Krajcer povzel dosedanje aktivnosti pri reševanju problematike dravskih brežin na Vičavi. Že leta 1982 so DEM pri Geološkem zavodu
Ljubljana naročile strokovno mnenje o stabilnosti brežine. Ta je zapisal, da je z izgradnjo jezera bistveno spremenjen vodni režim in da ni več nevarnosti za porušitev. V letu 2001, tako izhaja iz zapisnika ministrstva za okolje in prostor - ARSO, je bilo ugotovljeno, da primerjalni podatki iz let 1975 in 1999 ne kažejo bistvenih sprememb oziroma da je stanje nespremenjeno. V tem letu je bil tudi sprejet sklep, da se izdela projektna naloga za sanacijo brežine na celotnem območju Vičave.
V letu 2008 so se na sestanku pri koncesionarju za vzdrževanje obrežij reke Drave (navzoči so bili predstavniki VGP Ptuj, ARSO in DEM) dogovorili, da VGP Ptuj ponovno naroči geomehansko kontrolo, DEM pa ponovno naroči meritev območja, da se ugotovi trenutno stanje. »V letu 2010 smo naročili meritve, predvsem so nas zanimale globine dna na obravnavanem območju. Predali smo jih koncesi-onarju, VGP Drava Ptuj. Na osnovni opravljenih meritev
dna struge je ta pripravil projekt sanacije, v katerem je tudi dogovorjena vrednost del. Nadaljnje aktivnosti financiranja izgradnje vodi ARSO - Urad za upravljanje z vodami - Oddelek za porečje Drave, Maribor. Projekt obravnava širše območje Vičave, ne samo objekta na
Vičavi 15,« so povedali v DEM Maribor, kjer ugotavljajo, da je bilo na temo sanacije na Vičavi v dobrih treh desetletjih veliko zapisov, dopisov in strokovnih poročil.
Izpodjeda pod parcelo, na kateri stoji objekt Vičava 15 in še nekoliko širše, je bila prvič
omenjena v dopisu Krajevne skupnosti Olge Meglič v letu 1979, torej v času izgradnje akumulacije za HE Formin. V njem je delegacija krajanov tega območja opozorila, da je treba zaščititi erozijsko območje.
Kot smo izvedeli od direktorja občinske uprave MO Ptuj mag. Janka Širca, so pogovori glede sanacije najbolj kritičnih točk na Vičavi v polnem teku. Prizadevajo pa si, da bi našli cenejše rešitve, kot izhajajo iz že omenjenega projekta sanacije; ocenjujejo, da jih je mogoče najti. Pogoji Zavoda za varstvo narave so preostri. Ljudje pričakujejo rešitve, treba jih je
najti.	MG
Foto: Črtomir Goznik
V DEM zagotavljajo, da so svoje dogovorjene obveznosti, kar zadeva vičavske brežine, opravili.
Ljutomer • 20 let društva Janeza Puha
Ob jubileju mednarodno srečanje
Ob dvajsetletnem delovanju prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puch Ljutomer so se v okviru 56. občinskega praznika na prostoru pred Mestno hišo zbrali številni člani in privrženci društva, ki so visokemu jubileju namenili mednarodno srečanje z razstavljenimi jeklenimi konjički zavidljive starosti.
Pred krožno vožnjo po poteh Prlekije so se spomnili ustanoviteljev društva, ki je bilo na pobudo Ludvika Bratuše registrirano 31. julija 1992. Ob Bratušu, ki je vse do nenadne smrti (2001) bil prvi predsednik društva, so ustanovni člani bili: Jože Gorjak, Janko Kau-čič, Miran Preinig, Oto Smolkovič, Boris Novak, Jože Kune, Zvonko Štefanec, Andrej Repija in Milan Pušenjak. Na tokratnem srečanju sta v središču pozornosti bila častna člana društva Ludvik Knez in Edi Berden. Društvu, ki šteje okoli 315 članov iz vse Slovenije, v mandatnem obdobju 2012-2016 predseduje Milan Belec. nŠ
Na srečanju smo videli avtomobile zavidljive starosti.
Ormož • Ob koncu festivala O.F.A.K.
Dogajanje razgibalo ormoški vsakdan
V soboto zvečer se je s hiphop koncertom zaključil letošnji Ormoški festival aktivnih klubov in lahko rečemo, da je O.F.A.K. našel svoj prostor na koledarju poletnih prireditev in širši krog obiskovalcev, kot bi bilo glede na organizatorja pričakovati.
Ormoški študenti, dijaki in drugi pomočniki so bili dober teden dni pošteno vpeti v organizacijo dogodka in spremljanje dogajanja, ki se je začelo vsak dan z obvezno zumbo s Petro Zabavnik na velikem grajskem dvorišču, kafetkanjem in šolo hiphopa s Tadejo Jurinec. Pozni popoldnevi so bili namenjeni meditativnim doživetjem z jogo smeha, gongi in tai či-jem, ki so se jih udeleževali Ormožani vseh starosti. Bolj energični so se udejstvovali v športnih aktivnostih - teku, odbojki na mivki ali žongler-ski delavnici in hoji po vrvi.
Večeri so bili namenjeni najrazličnejšim umetniškim dogodkom - od literarnega, gledališkega do filmskega. Na večeru stand-up komedije, na katerem so nastopili trije srbski komiki, smo bili priča dejstvu, da mlade generacije zares ne razumejo srbskega jezika, saj so se smejali samo obiskovalci, stari nad 40 let. To je opazil tudi komik, zato je začel spontano govoriti v angleškem jeziku, mladina pa se začela smejati.
Na večini prireditev je bilo opaziti precej publike,
Foto: Viki Ivanuša
Domača izvajalca Nuša Rajh in Niko Keček sta s svojim nastopom lepo napolnila malo grajsko dvorišče.
v 9 M j it^ s wm	
' mf	
n v v — > -1------- v , ' W Foto: Viki Ivanuša	
Foto: Viki Ivanuša
O.F.A.K. je nudil tudi priložnost za realizacijo nenavadnih kreativnih idej, recimo v delavnici dežnih plaščev, ki so jih udeleženci izdelali iz vrečk.
Literarno obarvan večer s Primožem Obrežanom in njegovimi me-tamehaničnimi pesmimi
ki ima svoja študentska leta že kakšno desetletje za sabo, a jih je ponudba očitno prepričala in pritegnila.
Lani, ko je vzporedno z O.F.A.K.-om v Ormožu potekal še kulturni festival ŠTUNF, so organizatorji izvedli več natečajev. Letos so razpisali le likovni natečaj, ki je potekal v dveh kategorijah. Udeleženci do 14 let so ustvarjali na temo Vsak dan je dober dan, nad 14 let
pa so ustvarjali na temo Prihodnost Evrope. Ocenjevalno komisijo sta sestavljali študentki pedagoške fakultete Tadeja Ozmec in Anita Škrlec. Zmagovalca natečaja sta vsak v svoji kategoriji postala Tea Dogša in Jernej Gojkovič. Kot nagrado sta prejela grafične tablice.
Po dogodkih je običajno sledil še afterparty, zvrstilo pa se je tudi več koncertov različnih glasbenih zvrsti.
Vstopnice so bile zares po simbolni ceni, saj so v pred-prodaji za dijake in študente stale 3, za ostale pa 5 evrov. Zato je težko najti vzrok, zakaj se je nekaterih prireditev udeležilo tako malo obiskovalcev. Organizatorji sicer pravijo, da jih to ne moti in ne skrbi, da imajo raje manj obiskovalcev, pa takšne, ki naredijo dobro vzdušje.
Viki Ivanuša
Rogoznica • Deveti praznik četrtne skupnosti
Veselo druženje krajanov
Pod geslom Praznujmo skupaj bodo tudi letos potekale prireditve ob 9. krajevnem prazniku ČS Rogoznica.
Praznične prireditve pričenjajo že to soboto, 18. avgusta, ko se bo ob 9. uri v prostorih doma krajanov Rogoznica svečano pričela že 10. mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2012. Osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom bodo pripravili v Spodnjem Velovleku 1. septembra; tam bodo letos izvedli večino prazničnih prireditev.
Organizacijski vodja mednarodne kolonije Maks Me-noni je povedal, da so letos k sodelovanju povabili 381ikov-nikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, upajo pa, da se jim bodo pridružili mdi umetniki iz Bosne in Hercegovine. Ustvarjali bodo na območju praznične lokacije - naselja Spodnji Velovlek. Predvsem je njihova želja, da umetniki na platno prenesejo okolje, v katerem bodo letos potekale praznične prireditve, in njegove značilnosti. Tudi letos jih bodo oskrbeli s platnom
in osnovnim slikarskim priborom. Ob 10. obletnici mednarodne likovne kolonije, praznovali bodo jeseni, bodo izdali tudi katalog.
Letošnje praznične prireditve so v rokah članov PGD Spodnji Velovlek, pokroviteljica pa je ČS Rogoznica. Predsednik PGD Spodnji Velovlek Janez Zagoršek je povedal, da je organizacija
letošnjih prazničnih prireditev čast tako za kraj kot za društvo, priznanje širše lokalne skupnosti, priložnost, da kljub majhnosti dokažejo svoje organizacijske sposobnosti pri izvedbi prazničnega druženja krajanov. Delujejo že od leta 1948, imajo 59 članov, od tega 23 operativnih. Njihov dom je center dogajanja v Spodnjem Ve-
Foto: Črtomir Goznlk
Janko Ceh, predsednik sveta CS Rogoznica: »Letos praznujemo v Spodnjem Velovleku.«
lovleku. Vsako leto na svoj občni zbor povabijo krajane, organizirajo postavljanje majskega drevesa in druženje pod njim, tradicionalna prireditev je dan odprtih vrat PGD Spodnji Velovlek, ko izvedejo gasilsko vajo in organizirajo družabno srečanje. V soboto, 18. avgusta, tako vabijo na gasilsko tekmovanje za memorial Jožeta Horvata v hidrantni vaji.
V torek, 21. avgusta, bo v dvorani PGD potekal že tradicionalni turnir v namiznem tenisu, dan kasneje bodo na igrišču pred gasilskim domom izvedli turnir košarkarskih trojk, 24. avgusta vabijo na turnir v kartanju in šahu, 25. avgusta pa na kolesarjenje po ČS Rogoznica. Pripravljajo še turnir v pikadu, ki bo 28. avgusta, 29. avgusta pa bo pri kleti PGD Podvinci potekal turnir v ruskem kegljanju. Zadnji avgustovski dan bo v znamenju turnirja v malem nogometu na igrišču v Spo-
dnjem Velovleku. Slavnostna prireditev ob 9. krajevnem prazniku ČS Rogoznica s kulturnim in družabnim srečanjem bo 1. septembra na prireditvenem prostoru v Spodnjem Velovleku. V dopoldanskem času bodo izvedli slavnostno sejo sveta ČS Rogoznica, ob 15. uri bodo odprli razstavo likovnih del 10. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2012, priznanja zaslužnim krajanom pa bodo podelili na popoldanskem družabnem delu s kulturnim programom. Za veselo razpoloženje bo letos skrbel ansambel Zreška pomlad.
Letos so na območju ČS Rogoznica preplastili štiri odseke cest v Spodnjem Ve-lovleku v skupni dolžini 500 metrov. Sto tisoč evrov, kolikor jih ima v proračunu ČS za cestni program, skušajo vsako leto kar najbolje porabiti, pravi predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh. Lani so uredili tudi povezovalno cesto iz Spodnjega Ve-lovleka v Kicar. Na območju
Spodnjega Velovleka načrtujejo še ureditev glavnega križišča. Prestaviti pa bo treba še avtobusno postajo, ki stoji na zelo nevarnem območju, kjer so zabeležili že dve nesreči. Ne bi si odpustili, če bi do nesreče prišlo ravno v času, ko na avtobus čakajo šolarji, pove Čeh.
V tem trenutku je na območju ČS Rogoznica samo še ena cesta brez asfalta, gre za 400 metrov ceste v Žabjaku. V ČS Rogoznica pričakujejo, da bo še letos prišlo tudi do obnove doma krajanov Rogoznica, na Slo-venskogoriški cesti pa naj bi se še letos nadaljevala dela II. in III. etape. Še pred začetkom novega šolskega leta bodo postavili novo avtobusno postajo v Kicarju.
Z opravljenim v letošnjem letu so zadovoljni, nekoliko manj pa s potekom del pri rekonstrukciji prve etape ceste skozi Podvinci v dolžini enega kilometra, kjer se po mnenju krajanov dela izvajajo prepočasi.
MG
fit RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
Zavrč • Slovesno ob 16. občinskem prazniku
»
Ni nas veliko, a zmoremo veliko!
«
Foto: M. Ozmec
Završka podžupanja Marta Bosilj je izrazila prepričanje, da bo prišel čas, ko bo država svoja sredstva razdeljevala pravičneje.
V občini Zavrč so sklenili krog prireditev v počastitev 16. občinskega praznika z osrednjo slovesnostjo v soboto, 11. avgusta, v kulturni dvorani v Goriča-ku. Plaketo občine je prejelo Športno društvo Zavrč, občinska priznanja pa mladinska gasilska desetina PGD Zavrč ter Ivan Vuzem in Anton Turščak.
»Številčno nas res ni veliko, a skupaj zmoremo veliko,« je po uvodnem pozdravu zavr-škega župana Mirana Vuka v slavnostnem nagovoru poudarila podžupanja Marta Bo-silj ter zbranim domačinom, županom, predstavnikom sosednjih občin in drugim gostom predstavila dosežke in pridobitve od zadnjega občinskega praznovanja. Poleg številnih investicij, o katerih smo že poročali in pomenijo glede na razmeroma skromen občinski proračun za to malo haloško občino pomemben dosežek, precejšen del sredstev namenjajo za izobraževanje in socialo, čeprav se krizni časi že krepko poznajo tudi pri njih. »Kljub recesiji pa nismo izgubili upanja in trmasto vztrajamo naprej, saj imamo pripravljene že nove razvojne projekte. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo država svoja sredstva razdeljevala pravičneje. Zato bomo še naprej ostali delavni, enotni in predvsem ponosni, da smo Zavrčanci!« je poudarila Mar-
Tudi ob letošnjem prazniku so nadpovprečno aktivnim in zaslužnim izročili najvišja občinska priznanja; pri tem
opravilu sta se županu Miranu Vuku pridružila še podžupan Janko Lorbek ter direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. Po sklepu občinskega sveta so priznanje občine Zavrč prejeli mladinska gasilska desetina PGD Zavrč pod vodstvom mentorja Emila Kočevarja, ki je z zadnjem obdobju dosegla več pomembnih uspehov na gasilskem tekmovalnem področju, tudi v medobčinskem in regijskem merilu. Za večletno uspešno in prizadevno delo v Društvu upokojencev Zavrč je priznanje občine prejel Ivan Vuzem iz Hrastovca, za večletno delo v Čebelarskem dru-
štvu Zavrč in posebne zasluge za razvoj čebelarstva pa čebelar Anton Turščak iz Goriča-ka. Najvišje priznanje, plaketo občine Zavrč, pa je za izjemne dosežke na športnem področju prejelo Športno društvo Zavrč, ki je v zadnjem obdobju doseglo nadpovprečne športne in delovne uspehe; v imenu uspešnih športnikov je priznanje sprejel podpredsednik športnega društva in občinski svetnik Robert Vu-zem. Za izjemne dosežke na področju športa pa so javno čestitali in zaploskali tudi mladi domačinki Veroniki Domjan, dijakinji Športne gimnazije Ptuj in uspešni člani-
Foto: M. Ozmec
Letošnji dobitniki občinskih priznanj (z leve): mentor mladinske gasilske desetine PGD Zavrč Igor Kočevar, podpredsednik Športnega društva Zavrč Robert Vuzem ter Ivan Vuzem in Anton Turščak.
ci Atletskega kluba Ptuj, ki je v zadnjem obdobju dosegla več vrhunskih športnih rezultatov v suvanju krogle in metu diska tako v državnem kot v mednarodnem merilu. Zato so ob čestitki izrazili upanje, da bo njeno trdo delo čez štiri leta okronano z nastopom na olimpijskih igrah. V imenu vseh županov in predstavnikov sosednjih občin je pri-
dnim in delavnim Zavrčanom ob prazniku čestital Cvetko Pepelnik, podžupan občine Majšperk.
S kulturnim programom so osrednjo slovesnost popestrili skupina ljudskih pevcev Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča, učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, učenca Lara in Luka sta skupaj s svojimi sošolci predstavila nekaj iskric iz za-
vrške šole, zaplesala pa je tudi otroška folklorna skupina OŠ Zavrč. Po slovesnosti so praznovanje zaokrožili z veselim druženjem, na katerem so za zabavo skrbeli Boštjan Kone-čnik, ansambel Iskrice iz Laškega ter pevka Tanja Žagar, katere nastop sta krajanom podarila župan Miran Vuk in svetnik Robert Vuzem.
M. Ozmec
Lovrenc na Dravskem polju • Športne igre društev Invalid Slovenije
Kidričani slavili v ruskem kegljanju in ribolovu
V Lovrencu na Dravskem polju so minulo soboto, 11. avgusta, potekale športne igre Zveze društev Invalid Slovenije. Blizu 200 tekmovalcev se je pomerilo v ruskem kegljanju, pikadu, streljanju z zračno puško in ribolovu.
V lepem in ne preveč vročem vremenu se je na dopoldanski otvoritveni slovesnosti pod prireditvenim šotorom v Lovrencu na Dravskem polju zbralo blizu 200 članov društev Invalid skupaj s predstavniki tekmovalnih in sodniških komisij iz vse Slovenije. Organizatorjem je udeležbo prijavilo kar 38 ekip iz osmih društev Invalid v državi: Bohinj, Brezno Podvelka, Brežice, Konovo, Ruše, Termoelektrarna Šoštanj, Vuzenica in Kidri-
čevo. V imenu organizatorjev in gostiteljev je vsem udeležencem zaželel dobrodošlico Silvester Skok, predsednik Društva Invalid Kidričevo, s pozdravnim nagovorom pa se mu je pridružil še Karol Stra-šek, predsednik Zveze društev Invalid Slovenije, ki je poudaril, da gre za športne igre, ki so odprte tudi za vse druge člane invalidskih organizacij v državi, zato bodo veseli, če se jim bodo prihodnje leto pridružili tudi drugi. V imenu občine Ki-
dričevo je goste iz vse Slovenije pozdravil tudi župan Anton Leskovar.
Tekmovanje v ruskem (visečem) kegljanju je potekalo na kegljišču društva upokojencev v Lovrencu, v pikadu pod prireditvenim šotorom v Lovrencu, v streljanju z zračno puško v sodobnem strelišču nove športne dvorane v Kidričevem, v lovu rib s plovcem pa ob ribniku Ribiške družine Ptuj na Rogoznici.
Nekaj po 14. uri so pripravili
svečano razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov, medalj in priznanj. V disciplini pikado - ženske so osvojile prvo mesto članice DI iz Vuzenice pred DI Konovo in DI Kidričevo. V pikadu - moški so zlate medalje prejeli člani DI Vuze-nica, srebrne DI Kidričevo, 3. mesto DI Konovo. V disciplini pikado - mešano: 1. Konovo, 2. Ruše, 3. Bohinj. V ruskem kegljanju je med ženskami slavila domača ekipa DI Kidričevo pred ekipama DI Konovo in DI
Brezno Podvelka. Tudi v moški konkurenci so bili najboljši ke-gljači iz DI Kidričevo, ki so slavili pred ekipama DI Konovo in Vuzenica. Domačine pa je spremljala športna sreča tudi v disciplini kegljanje - mešano, saj so 1. mesto prav tako osvojili člani DI Kidričevo pred DI Konovo in Brezno Podvelka. V streljanju z zračno puško so bili najboljši člani ekipe DI Konovo s 662 krogi, 2. DI Ruše s 652 krogi, 3. DI Kidričevo s 641 krogi. V ženski konku-
renci je v streljanju z zračno puško sodelovala le ekipa DI Kidričevo in dosegla 460 krogov. V tekmovanju v lovu rib s plovcem je bila najboljša ekipa DI Kidričevo, ki je ujela 29.630 gramov rib, druga ekipa DI Vuzenica z 11.180 grami rib, tretja pa ekipa DI Termoelektrarne Šoštanj. Po uradnem delu pa so zbrani nadaljevali prijateljsko sobotno druženje, na katerem je za zabavo skrbel Štajerski Mišo z glasbeno spremljavo.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Članice ženske ekipe skem kegljanju.
DI Kidričevo so osvojile prvo mesto v ru-
Tudi v moški konkurenci so zlate medalje v kegljanju prejeli člani DI Kidričevo.
Zmagovalna ekipa ribičev iz DI Kidričevo je nalovila dobrih 29 kg rib.
Ljutomer • Slavnostno ob prazniku občine
Najvišje občinsko priznanje Nadi Tomanič
Ob 56. prazniku občine Ljutomer je županja Olga Karba na slavnostni prireditvi v svojem nagovoru poudarila, da gre za dan, ki združuje vse občane, ki jim je v dosedanjem mandatnem obdobju namenila največ pozornosti.
»Ljudem velja prisluhniti, slišati njihove težave in zamisli ter jih pri tem spodbujati k udejstvovanju in naprednemu razmišljanju. Ustvarjati je treba nove priložnosti za delo, razvoj in dodano vrednost, saj le na tak način lahko z optimizmom zremo v prihodnost Prlekije. Ponosna sem na vašo vztrajnost in marljivost,« je med drugim dejala Karbova.
Poudarila je najpomembnejša dela, opravljena v minulem obdobju, ki se zlasti izkazujejo na področju urejanja prostora in okolja ter gospodarskega zagona, v prvi vrsti obrtništva in malega podjetništva. Po njenih besedah je za drugo polovico letošnjega leta načrtno zastavljen cilj, kjer bo sprožen širok proces oblikovanja dolgoročnega plana razvoja občine. Kot je zagotovila, je nekaj nastavkov za ta načrt že danih, vendar bodo morali o številnih temah opraviti daljše razprave na ravni občine in krajevnih skupnosti.
Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi občinska priznanja. Za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraže-
Plaketo občine Ljutomer je prejela Nada Tomanič, upokojena ravnateljica OS Mala Nedelja.
vanje je plaketo občine Ljutomer z denarno nagrado prejela Nada Tomanič, upokojena ravnateljica OŠ Mala Nedelja. Priznanja županje so prejeli: Ludvik Rudolf (za aktivno delovanje na društvenem področju in ohranjanje ljudskega izročila), Veronika Bogdan (za dolgoletno in predano skrb do soljudi skozi odlično strokovno in prostovoljno humanitarno delo pri izvajanju
izobraževanja na področju prve pomoči), podjetje Cle-angrad (za 10 let uspešnega delovanja v znamenju novih delovnih mest in uspeha na mednarodnih trgih), Marko Slavič (za vodilno vlogo pri povezovanju lokalnih kmetijskih potencialov v ekološko kmetovanje pod blagovno znamko Ekoprlekija), Kun-štni Prleki (za prizadevno delo, mednarodno promocijo
prleških tradicij in zgodovine), Katja Lihtenvalner (za
udejstvovanje na družboslovnem področju v mednarodnem prostoru), umetniška skupina Big Band (za oživitev delovanja v letu 2012) in Športna zveza Ljutomer (za izjemne športne uspehe na mednarodnem področju in prizadevnost v delu z mladimi).
NŠ
Senešci • 90 let Marije Furjan
Zgovorna in čila slavljenka
Otroštvo Marije Furjan iz Senešcev je bilo žalostno, zato je toliko lepše slišati, da je 90. rojstni dan zadovoljna in srečna praznovala v krogu svojih domačih.
Rodila se je 10. 8. 1922 v Zavrču. Pri sedmih letih ji je umrla mama in vse tri Juršiče-ve sestrice so odpeljali na različne konce služit. Mali Miciki je bilo težko, saj je morala še pred šolo napasti krave. Po-
tem je bila devet let pri Vento-vih pri Veliki Nedelji, kjer jo je opazil Franc Furjan in se z njo oženil. V Senešcih sta si ustvarila dom in začeli so prihajati otroci. Najstarejši sin Franc je lani umrl. Danilo, Danica in
Foto: Viki Ivanuša
Marija Furjan si je za 90. rojstni dan zaželela le zdravja, saj če bo zdravje, bo vse, je povedala.
Milica pa so mami pri roki, ji kuhajo ter poskrbijo, da je vse urejeno. To je za Marijo velika tolažba, saj je vse življenje trdo delala. Doma je skrbela za kakšno kravo in prašičke ter nekaj zemlje, nekaj zemlje pa je imela tudi v najem, zato je hodila delat tudi k drugim kmetom. Ko se spomni na življenje, ki ga je živela, pravi, da je danes veliko bolje. Kljub težkemu življenju pa je bila vedno vesela in je rada pela in plesala. Še danes se rada spomni, kako prijetno je bilo na kožuhari ali drugih podobnih delili.
Kljub težkemu življenju ji zdravje še vedno dobro služi, malo ji ponagajata le srce in astma. „Z dobro voljo gre vse," je povedala Marija Furjan. Popoldne rada gleda televizijo, saj odkar so ji operirali sivo mreno, spet odlično vidi. Ne-
koliko težje hodi, pa tudi na to ne gleda s slabe plati, saj pove, da ko se utrudi, pač sede, in dokler lahko človek hodi, mu je še dobro.
Ker je že dolgo vdova, je vesela, da živijo otroci v neposredni bližini in ji pomagajo. Seveda pa se nič ne more primerjati z radostjo, ki jo daje pet vnukov in tudi že osem pravnukov, saj skrbijo, da je pri Furjanovih živahno. Doma se je zbralo tudi okrog 35 sorodnikov, ki so v soboto prišli na praznovanje devetdesetletnice. Mariji so za rojstni dan prišli zapet tudi člani upokojenskega pevska zbora iz Veliki Nedelje, ki ga vodi Renata Horvat. Marija je namreč še vedno zelo rada na vseh upokojenskih zabavah in piknikih. Da je res čila in živahna, pa priča podatek, da se je po sobotnem praznovanju 90-letna prababica v nedeljo dopoldan odpravljala še na rojstni dan k pravnukinji v Podvince. Tako kot ima navado, ji je sama napisala čestitko in v kuverto zataknila denar za darilo.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Člani likovne sekcije DU razstavljajo
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču Lužnik na Ormoški cesti na Ptuju, ki bo jeseni praznovalo 15. obletnico odprtja, so 2. avgusta odprli razstavo članov likovne sekcije DU Ptuj.
Na ogled bo do 6. oktobra. Z deli v oljni in akrilni tehniki se predstavlja 16 članov: Oto Mesarič, Nada Ivančič, Jožica Fajt, Marija Gregorc, Franc Simonič, Bogomir Jurtela, Rozina Šebetič, Mirko Jaušovec, Tonči Šoemen, Jože Špi-car, Milivoj Radin, Branko Gorjup, Kristina Kolar, Frida Brenčič, Jože Ekart in Mihaela Omladič. Na 79. razstavi v razstavišču Lužnik prevladujejo motivi pokrajin in cvetja. 80. razstava bo jubilejna, saj jo bodo združili s slovesnostjo ob 15. obletnici odprtja razstavišča.
MG
Ljutomer • Prleški sejen po celen Lotmerki
Da je Ljutomer sejemsko mesto, se je izkazalo tudi na tokratni, že osemindvajseti največji gospodarsko-turistični prireditvi v prleški prestolnici, ko so minulo soboto mestno središče preplavile stojnice z najraznovrstnejšo ponudbo sejemskih udeležencev -bilo jih je 120 iz številnih slovenskih krajev. Pred Mestno hišo sta prevladovali domača in umetnostna obrt, kjer je bil za člane strokovne sekcije pri pomurskih območnih obrtno-podjetniških zbornicah prostor brezplačen. Tudi dogajanje na Starem trgu je bilo pestro - kot običajno se je na stojnicah ponujala suha roba, rokodelci pa so prišli iz Prekmurja, Gorenjske, okolice Ljubljane in seveda Ribnice. Gostinska ponudba je bila kakovostna in raznovrstna, za sejemski dan je svoja vrata odprl tudi sicer že od decembra lanskega leta zaprt hotelJeruzalem! Postavitev mestnega klopotca je bil osrednji dogodek. Izdelal in s pomočjo domačinov ga je postavil ter ga podaril občini ob njenem prazniku Matija Bratuša iz Brega v občini Središče ob Dravi.
NŠ
Cirkulane • Zlata poroka zakoncev Gomilšek
Foto: zasebni arhiv
V krogu svojih bratov, sester, sinov in drugih sorodnikov sta praznovala zlato poroko Anton in Anica Gomilšek. Anica, rojena Žuran, se je rodila 21.4.1942 kot sedmi otrok kmečke družine. Po končani osnovni šoli je zaključila učiteljišče v Mariboru in poučevala v Zgornjem Leskovcu, v Lehnu na Pohorju in v Cirkulanah. Anton je bil rojen 1. 1. 1941 v Gorišnici. V Gorišnici je tudi obiskoval osnovno šolo, nato pa se je izučil za poklic mizarja. Poročila sta se leta 1962; rodili so se jima hčerka Tanjo ter sinova Igor in Zlatko. V tem času sta si v Cirkulanah zgradila hišo,, v kateri stanujeta skupaj s sinom Zlatkom in njegovo družino; sin Igor in hčerka Tanja pa sta si ustvarila svoja domova drugje. Babici in dedku v pokoju veliko veselja nudijo pogosti obiski šestih vnukov in treh pravnu-kov, dedku pa so v veselje tudi njegove čebelice.
ZG
Foto: NS
Juršinci • Odprli nov večnamenski kulturni center
Otvoritveni triptih: slovesno, humoristično in slastno
V petek zvečer se je v središču Juršincev zgodila težko pričakovana otvoritev popolnoma prenovljenega večnamenskega kulturnega centra dr. Antona Slodnjaka, v katerem je poleg lične kulturne dvorane s 118 sedeži urejenih še več prostorov za domača društva, učilnica in vinoteka.
Za prenovo objekta je občina namenila 1.047.000 evrov; od tega je večino denarja pridobila iz Regionalnih razvojnih programov (710.000 evrov), razliko pa dodala iz proračuna. Občina je sicer stavbo imela v najemu precej časa, vendar se zaradi dotrajanosti v njej že dobrih 10 let ni dogajalo nič. Pred tremi leti pa je objekt za 100.000 evrov odkupila od lastnika, domače župnije oz. mariborske nad-škofije ter pripravila projekt in vso ostalo potrebno dokumentacijo za prenovo. Slednja se je pričela lani, izvedlo pa jo je podjetje GP Project ing, d. o. .o., iz Ptuja.
Ob otvoritvi, ki se je začela z blagoslovom stolnega kanonika Jožeta Goličnika ob asistenci domačega župnika, nadaljevala pa s simboličnim prerezom traku ter krajšo slovesnostjo v kulturni dvorani, je župan Alojz Kaučič v svojem nagovoru poudaril:
„Danes je za nas velik dan, ki bo v zgodovino kraja gotovo zapisan z zlatimi črkami. Veseli smo, da nam je v kratkem
času uspelo iz propadajočega objekta narediti lep in uporaben center kulture in družabnega življenja občanov.
Ptuj • Na Ormoški še ena trgovina
Ali Lidl zdaj res prihaja?
Ormoška cesta postaja vse bolj trgovska cona. Supermestu, Qlandiji, Ho-ferju ... se bo kmalu pridružil še tretji trgovski center: na območju dosedanjega Petovia avta, ki se seli na staro lokacijo, naj bi že decembra letos odprli trgovino Lidl, čeprav podjetje, ki je zaprosilo za izdajo gradbenega dovoljenja, tega ni želelo niti zanikati niti potrditi.
Območje gradnje novega trgovskega centra na Ormoški cesti 23 (njegova vrednost je 1,9 milijona evrov) sodi v območje predkupne pravice MO Ptuj, a je MO Ptuj ne bo uveljavila. Potrdilo o tem je izdala za potrebe prometa z ne-
premičninami. Investitorica v novi trgovski center je družba JVG, d. o. o., Ljubljana, vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja pa je vložila družba Erigo iz Slovenske Bistrice. Kot so povedali na Upravni enoti Ptuj, bo le-to izdano v dveh
mesecih, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.
V povezavi z novo trgovsko gradnjo na Ormoški je veliko govora tudi o gradnji novega krožišča; o tem so na julijski seji spraševali tudi mestni svetniki. Kot je povedal direktor
Posebni zahvali za dobro izvedeno prenovo centra ter za sodelovanje pri prenovi so prejeli domači župnik Anton Fras in predstavnika podjetja GP Project ing, d. o. o., Aleš Vobner in Zdenka Pauko (na posnetku skupaj z županom in obema podžupanoma).
Simbolični prerez traku v znak uradnega odprtja večnamenskega kulturnega centra dr. Antona Slodnjaka v Juršincih so opravili župan Alojz Kaučič, podžupana Dragica Toš Majcen in Alojz Herga ter predsednik KUD dr. Antona Slodnjaka Darko Bokša.
Tu se je vedno igralo, plesalo in pelo, od tod izhajajo znani igralci kot je Franček Vičar in ta prostor je bil od nekdaj
Foto: Črtomir Goznik
Na Ormoški 23 naj bi že pred koncem leta odprli nov trgovski center.
občinske uprave MO Ptuj Janko Širec, so v Mestni hiši v zvezi s tem krožiščem dobili „neko" skico, ki pa še ni projekt, za morebitno izgradnjo krožišča bo treba pripraviti projektno dokumentacijo v sodelovanju z Direkcijo za ceste RS.
Za gradnjo Lidla na Ptuju je bila dolgo časa v igri lokacija v trikotniku med Belšakovo, Puhovo in Ormoško cesto, torej območje, ki se ureja kot glavna vpadnica v mesto. Svojo nepremičnino na tem območju, propadajočo hišo na Belšakovi ulici s pripadajočimi zemljišči, ki jo je sicer prvotno namenila za Varno hišo Ptuj, je nameravala prodati tudi MO Ptuj. Ker so se gradnji na tej lokaciji odločno uprli krajani tega območja, ki so očitali MO Ptuj, da ne ščiti interesov občanov tega dela Ptuja, potencialni investitorji niso uspeli zagotoviti vseh potrebnih zemljišč za gradnjo na lokaciji, ki je bila sporna tudi iz prometnega vidika. MO Ptuj je propadajočo nepremičnino v Belšakovi ulici s pripadajočimi zemljišči neuspešno prodajala že leta 2009 po izhodiščni ceni 66.800 evrov. Po spremenjenem in dopolnjenem posamičnem programu ravnanja s stvarnim premoženjem v lasti MO Ptuj pa se je izhodišča cena povišala na 159.425 evrov. Zanjo razen potencialnih investitorjev v prvotni Lidl na Ptuju doslej ni bilo zanimanja.
MG
center kulturnega dogajanja. Res je, da je za nekaj let vse skupaj nekoliko zamrlo, saj prostori niso bili več ustrezni za ustvarjanje, vendar smo zdaj to popravili. Naša društva in ustvarjalci imajo odslej na voljo popolnoma opremljene prostore od kulturne dvorane naprej. Pridobili pa smo tudi lepo dvorišče in zgledno urejeno središče občine. Vesel, ponosen in zadovoljen sem, da smo v občinskem svetu dosegli dogovor o prenovi, prav tako sem vesel, da smo imeli odličnega izvajalca del. Želim, da ta naš center živi in da se v njem nenehno kaj dogaja -to je stavba, ki je namenjena vsem nam in za vse nas!"
Po nagovoru je župan Kau-čič skupaj s podžupanoma Darinko Majcen Toš in Alojzem Hergo izročil posebno zahvalo za korektno izvedeno naložbo predstavnikoma podjetja GP Project ing, d .o. o., Alešu Vobnerju in Zdenki Pauko ter domačemu župniku Antonu Frasu za podporo in sodelovanje pri izvedbi projekta.
Ivek se je srečno oženil, župana pa si je vzela ciganka ...
Slavje ob odprtju kulturnega centra se je v nabito polni dvoranici nadaljevalo s humoresko Ta veseli dan ali Ivek se ženi, ki sta jo prav za to priložnost spisali Lidija Kunčnik in Ksenija Žmauc (slednja je tudi režirala), po dolgih letih gledališkega mrka pa so glavne vloge odigrali domačini Jana Godec, Cvetka Vratič, Roman Frlež, Darko Bokša, Lidija Kunčnik in Dragica Toš Majcen. Ivek se ženi je komedija, napisana predvsem za juršin-sko občinstvo; zgodba je sicer
izmišljena, a zajema vse posebnosti domačega človeka. Komedija je pisana v narečju, govori pa o tem, s kakšnimi težavami se bodejo Ivek, ki bi se rad oženil, njegova mama, ki ji bodoča snaha ni všeč, pa Ivekova ljuba Meri in Ivekov oče, ki mora ubogati svojo gospodovalno ženo. Za dodatne zaplete pa poskrbi najprej vaška opravljivka Zofka, nato pa še ciganice ... Igralci, čeprav naturščiki, so se odrezali odlično, polna dvorana obiskovalcev pa je odmevala od smeha vse do konca prestave, ki se je zaključila z vsesplošno svatbo, na kateri so zaplesali tudi gledalci, pri čemer je najkrajšo potegnil ubogi župan Kaučič, ki si ga je vzela in neusmiljeno vrtela debela ciganka brez zoba ... Kljub temu je na koncu še zmogel toliko moči, da se je s šopkom zahvalil režiserki in soavtorici besedila Kseniji Žmauc, ki je o igri povedala: „Naslov naše igre res nekoliko spominja na komedijo Antona Tomaža Linharta, prvega slovenskega dramatika in njegovega Matička, s čimer smo hoteli poudariti željo, da bi se gledališka dejavnost z našo predstavo na novo rodila v Juršincih, tako kot se je v davnem razsvetljenstvu na slovenskih tleh začelo razvijati gledališče z Linhartovo komedijo Matiček se ženi."
Petkov pozni večer so nato razigrani občani in gledališč-niki nadaljevali še z ogledom slikarske razstave v vinoteki in društvenih prostorov, za polne želodce pa so poskrbele članice domačega društva gospodinj s svojimi slastnimi dobrotami. Seveda pa ni manjkalo niti vinske kapljice, da je šlo vse skupaj še lažje po grlu.
SM
Komedija Ta veseli dan ali Ivek se ženi, ki so jo domačini spisali in odigrali prav za to priložnost, je dodobra nasmejala številne občane, ki so popolnoma napolnili novo kulturno dvorano v centru.
Foto: SM
Foto: SM
München • Gospodarska raziskava Ifo:
Gospodarsko razpoloženje v območju evra občutno slabše
Foto: forexcrunch.com
Gospodarsko razpoloženje v območju evra se je v tretjem četrtletju močno poslabšalo in je trenutno občutno pod dolgoletnim povprečjem. V obravnavanem obdobju so se poslabšala tako ocena trenutnega položaja kot pričakovanja za prihodnjih šest mesecev, ugotavlja munchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo.
Vrednost kazalca gospodarske klime v območju z evrom se je za tekoče trimesečje v primerjavi s predhodnim trimesečjem znižala za 11,4 točke na 88,9 točke.
Vrednost tega kazalca je prvič pod mejo 100 točk zdrsnila v zadnjem lanskem trimesečju. Tedaj je strmoglavila za skoraj 27 točk na 83,7 točke, pod 100 točkami pa je vztrajala tudi v prvih treh mesecih letos.
Ocena trenutnega stanja v območju z evrom je trenutno pri 103,5 točke, potem ko je bila v trimesečju poprej pri 114,7 točke. Ocena pričakovanj za prihodnjih šest mesecev pa se je znižala za 11,5 točke na 80,3 točke.
V	Ifu znova opozarjajo, da položaj v različnih državah območja z evrom ni homogen. Kot pojasnjujejo, ocena trenutnega gospodarskega položaja Grčije, Italije, Portugalske, Španije in Cipra ostaja na ravni recesije, ocena položaja Belgije, Francije, Irske, Nizozemske in Slovenije pa je le malenkost boljša.
Ocena za Nemčijo, Estonijo in Finsko je še naprej pozitivna, vendar manj, kot je bila v drugem četrtletju.
V	raziskavo vključeni strokovnjaki ugotavljajo, da v prihodnjih šestih mesecih izboljšanja gospodarstva ni pričakovati. Ob tem dodajajo, da je ponovno razplamtela dolžniška kriza evropske monetarne unije načela gospodarsko aktivnost evr-skih držav.
V	trenutnem četrtletju so se nekoliko znižala tudi pričakovanja glede inflacije; letos naj bi se tako v državah z evrom cene življenjskih potrebščin znižale z 2,4 na 2,2 odstotka. Ključne obrestne mere naj bi se v naslednjih šestih mesecih znižale, dolgoročno pa naj bi se nekoliko zvišale. Evro naj bi v primerjavi z dolarjem v prihodnjega pol leta nekoliko izgubil. (sta)
New York •
Po Annanovem odstopu
Annana naj bi kot odposlanec za Sirijo nasledil Lakhdar Brahimi
Posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana, ki konec meseca ne bo podaljšal mandata, naj bi na položaju nasledil nekdanji alžirski zunanji minister Lakhdar Brahimi, so v četrtek sporočili diplomati. Pogajanja o novem odposlancu sicer še potekajo, v igri pa naj bi bila še Španca Miguel Angel Moratinos in Javier Solana.
V uradu generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona navedb neimenovanih diplomatov, na katere se sklicujejo tuje tiskovne agencije, za zdaj niso potrdili.
Po navedbah diplomatov naj bi bil novi odposlanec imenovan v začetku prihodnjega tedna.
Danes 78-letni Brahimi je bil med drugim posebni svetovalec nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za preprečevanje in reševanje konfliktov po svetu. Med drugim je bil tudi odposlanec ZN v Afganistanu po napadu ZDA leta 2001 in v Iraku po ameriški invaziji leta 2003. Sedaj je sicer že upokojen, vendar naj bi ga kljub temu zaprosili za pomoč pri diplomatskih prizadevanjih za končanje krvavega konflikta v Siriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi ostala kandidata za položaj, o katerih govorijo diplomati, imata bogate diplomatske izkušnje. Nekdanji španski zunanji minister Moratinos je bil posebni odposlanec EU za Bližnji vzhod, Solana pa je bil med drugim generalni sekretar zveze Nato v času vojn v BiH in na Kosovu ter visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko.
Annan je po dobrih petih mesecih neuspešnega reševanja sirskega konflikta 2. avgusta sporočil, da zaradi vse večje militarizacije spora v Siriji in zaradi nezadostne podpore mednarodne skupnosti z 31. avgustom odstopa s položaja oz. ne bo podaljšal mandata. Ob tem je napovedal, da bo moral
sirski predsednik Bašar al Asad prej ali slej odstopiti s položaja. Prav tako ni izključil možnosti, da bo njegov naslednik v prizadevanjih za mir v Siriji uspešnejši, kot je bil sam. (sta)
Rim • Italijanski poslanci gladovno stavkajo
Hočejo novo volilno zakonodajo
Skupina 25 italijanskih poslancev je začela gladovno stavko, s katero zahteva novo volilno zakonodajo. Kot prvi je pred dnevi začel gladovno stavkati Roberto Giachetti iz Demokratične stranke (PD), kasneje pa se mu je pridružilo več kolegov, ki bodo do konca avgusta vsak stavkali po en dan, poročajo italijanski mediji.
Pritisk za spremembo volilne zakonodaje, ki bi državi omogočila večjo politično stabilnost, se še krepi pred parlamentarnimi volitvami, predvidenimi za spomladi prihodnje leto. K spremembi volilne zakonodaje parlamentarce spodbuja tudi predsednik države Giorgio Napolitano. »Tedni minevajo, stranke v parlamentu pa ne predložijo dolgo napovedane reforme volilne zakonodaje,« je bil nedavno kritičen.
Tri najmočnejše stranke v italijanskem parlamentu so se marca dogovorile, da bodo še v tem sklicu parlamenta predložile predlog sprememb. Predvideno je, da naj bi v Italiji znova uvedli čisti proporcionalni sistem, poročanje italijanskih medijev povzema avstrijska tiskovna agencija APA. (sta)
Frankfurt • Napoved raziskave ECB:
Na območju evra za letos 0,3-odstotno krčenje BDP
Najnovejša četrtletna raziskava osrednje denarne ustanove v območju evra je občutno znižala napoved gospodarske rasti za območje s skupno evropsko valuto za prihodnje leto. Navzdol jo je revidirala za 0,4 odstotne točke na 0,6 odstotka. Gospodarstvo evropske monetarne unije naj bi tako leta 2013 okrevalo občutno počasneje, kot je bilo pričakovano pred tem.
Znižanje gospodarske napovedi za letos in prihodnje leto je sicer posledica bolj intenzivne finančne konsolidacije v nekaterih evrskih državah in večje negotovosti glede razreševanja dolžniške krize območja evra.
Dolgoročna rast območja evra (2017) bo medtem po napovedih poklicnih napovedovalcev znašala 1,8 odstotka. Omenjeni analitiki napovedujejo 29-odstotno možnost za dolgoročno rast v intervalu od 1,5 in 1,9 odstotka. Dolgoročna napoved sicer ostaja na ravni njihove zadnje četrtletne napovedi.
Glede inflacije strokovnjaki za letos napovedujejo 2,3-od-stotno zvišanje splošne ravni cen, za leto 2013 pa 1,7-odsto-tno zvišanje. Dolgoročna inflacija (2017) naj bi medtem znašala dva odstotka.
50 poklicnih napovedovalcev je znova podalo tudi napoved na področju brezposelnosti. Po njihovi oceni bo stopnja brezposelnosti v območju evra letos 11,2-odstotna, prihodnje leto 11,4-odstotna, v letu 2017 pa naj bi bil delež brezposelnih med delovno aktivnimi pri 9,2 odstotka. (sta)
Beograd • Afera Agrobanka
Zaradi 300 milijonov evrov pridržanih osem oseb
Foto: docstoc.com
Foto: en.wikipedia.org
Gospodarstvo območja evra se bo letos skrčilo za 0,3 odstotka, potem ko naj bi se po predhodni napovedi za 0,2 odstotka, izhaja iz četrtletne raziskave med 50 poklicnimi napovedovalci v EU, ki jo je izvedla Evropska centralna banka (ECB). Inflacija naj bi bila letos 2,3-odstotna, stopnja brezposelnosti pa 11,2-odstotna.
Glede na četrtletno napoved 50 poklicnih napovedovalcev iz finančnih in nefinančnih ustanov v EU, objavljeno v avgustovskem mesečnem biltenu ECB, letos obstaja 44,9-odstotna možnost za gibanje gospodarske dejavnosti območja evra v intervalu od -0,5 do -0,1 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano vrednost -0,3 odstotka.
Srbska policija je po večmesečni preiskavi prijela osem ljudi, ki jih sumijo, da so srbsko Agrobanko oškodovali za 300 milijonov evrov. Nekdanji vodilni v banki in z njo povezane osebe so osumljeni, da so dajali kredite v nasprotju z določbami zakona o bančništvu, s predpisi srbske centralne banke in z internimi predpisi banke.
Afera buri duhove tudi izven meja Srbije, saj je srbska centralna banka, potem ko so vse nepravilnosti izbruhnile na dan, Agrobanki vzela dovoljenje za delo in njene zdrave dele prenesla na Novo Agrobanko v državni lasti, stara Agrobanka, v kateri je imela država 20-od-stotni delež, pa je šla konec maja v stečaj.
To je sprožilo nezadovoljstvo med pomembnejšimi solastniki Agrobanke. Med njimi so avstrijska Raiffeisen Bank, East Capital Fund iz Švedske, pa tudi slovenski vlagatelji,
Gospodarstvo po svetu
Praga • Češki energetski koncern ČEZ, drugi največji izvoznik energije v Evropi, je v prvem polletju ustvaril 27,2 milijarde kron (1,08 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 14 odstotkov več kot pred letom dni. K rasti dobička so pripomogle predvsem višje cene energije. Prihodki od prodaje so se medtem zvišali za devet odstotkov na 113 milijard kron (4,5 milijarde evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Načrtovani rezultati poslovanja v celotnem letu ostajajo nespremenjeni. Skupina ČEZ pričakuje, da se bo čisti dobiček v tem letu povzpel na 41 milijard kron, potem ko je koncern lani ustvaril 40,8 milijarde kron dobička," so v sporočilu za javnost zapisali v ČEZ, v katerem ima češka vlada dvotretjinski delež. ČEZ ima dve jedrski elektrarni na Češkem, Temelin and Dukovany, ki predstavljata okoli tretjino električne energije, ki jo skupno proizvede družba.
Peking • Rast kitajskega izvoza in uvoza se je julija upočasnila že drugi mesec zapored, kar nakazuje, da se razmere v drugem največjem svetovnem gospodarstvu poslabšujejo. Izvoz se je julija v letni primerjavi povečal le za odstotek na 176,9 milijarde dolarjev, uvoz pa za 4,7 odstotka na 151,8 milijarde dolarjev. Julijski podatki o kitajski zunanji trgovini so občutno slabši od pričakovanj trgov, ki se bojijo, da Kitajska izgublja zagon. Kot pravijo analitiki, zadnji makroekonomski podatki Peking vse bolj silijo k uvedbi novih ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Zunanjetrgovinski presežek Kitajske se je z junijskih 31,7 milijarde dolarjev sedmi letošnji mesec znižal na 25,1 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trgovinski presežek Kitajske z EU se je julija znižal za 37,9 odstotka na 10,8 milijarde dolarjev, trgovinski presežek z ZDA pa je padel za 4,8 odstotka na 19,9 milijarde dolarjev.
San Francisco • Ameriški spletni velikan Google je danes v zvezi z obtožbami, da je s skrivnim sledenjem milijonom uporabnikom Applovega spletnega brskalnika Safari kršil svojo obljubo o spoštovanju njihove zasebnosti, pristal na poravnavo. Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) ga je tako kaznovala z rekordno, 22,5 milijona dolarjev visoko kaznijo. Kazen, ki je najvišja, kar jih je FTC doslej izrekel za kršenje dogovorov, h katerim se je zavezala neka družba, se ne nanaša na zbiranje podatkov, temveč izkrivljanje dejstev, poročajo tuje tiskovne agencije. Spletni velikan je oktobra lani s FTS namreč podpisal 20-letni dogovor, s katerim se je med drugim zavezal, da uporabnikov, ko gre za ravnanje, ki se tiče zasebnosti, ne bo zavajal. Obljubil je, da pri uporabnikih Safarija ne bo uporabljal piškotkov za sledenje ali jim dostavljal ciljnih oglasov, a se tega nato ni držal, so pojasnili v zvezni komisiji.
New York • Ameriška banka JPMorgan Chase je izvedla revizijo poslovnih rezultatov prvega četrtletja, ki je znižala dobiček banke, potem ko so bile spremenjene knjigovodske vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ima v lasti investicijska enota. Revizija je posledica preiskav, ki so pokazale izgubo skoraj šest milijard dolarjev v napačnih stavah. Ameriška banka je sporočila, da so v preiskavi odkrili informacije, ki nakazujejo na to, da naj bi nekateri posamezniki v banki iskali načine za prikrivanje celotne izgube banke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Notranja preiskava v banki je pokazala tudi, da so skušali vpleteni morda uničiti dokaze o napakah in izgubah. Banka je tako po popravljenih rezultatih v prvem četrtletju imela 4,92 milijarde dolarjev dobička, kar je 459 milijonov dolarjev manj, kot je bilo sprva ocenjeno.
Pariz • Evropski vlagatelji ocenjujejo, da se razmere za banke na stari celini poslabšujejo. Večina jih tako pričakuje, da bodo v prihodnjih dveh letih banke nujno potrebovale nova poceni posojila s strani Evropske centralne banke (ECB), ugotavlja raziskava ameriške bonitetne hiše Fitch. ECB je poceni posojila bankam namenila že dvakrat, decembra in februarja. Skupaj jim je v obeh operacijah za tri leta po izredno nizkih obrestnih merah posodila 1,02 milijarde evrov. 82 odstotkov v Fitchevo raziskavo vključenih vlagateljev ocenjuje, da bo v prihodnjih dveh letih potrebna nova takšna avkcija, rezultate povzema francoska tiskovna agencija AFP. Le ena tretjina pa jih takšno potezo pričakuje do konca letošnjega leta. (sta)
ki se, kot sta nedavno pisala Dnevnik in Finance, skrivajo za skrbniškimi računi pri NLB Srbija, Alpe Adria Bank in pri banki Raiffeisen. Za nakup Agrobanke se je pred časom zanimala tudi druga največja slovenska banka NKBm. Srbska policija je nekdanjega prvega moža banke Dušana Antonica, za katerega sumijo, da je hotel pobegniti, prestre-gla na mejnem prehodu z BiH. Pridržala je med drugim tudi njegovega naslednika Slavolju-ba Koricanca, člana izvršnega odbora banke Bojana Zarica in dva direktorja oddelkov banke ter direktorja in računovodjo iz z banko povezanih družb Hedkomerc in Drina timber, poročajo srbski mediji.
Agrobanka si je težave nakopala zaradi prikrivanja izgub in dajanja spornih kreditov med letoma 2006 in 2011. Lani je
ustvarila 290 milijonov evrov izgube in bila od konca leta pod izredno upravo srbske centralne banke. Banka naj bi leta 2010 vodilnim za plače in druga nadomestila namenila dvakrat več kot leto prej. Lansko leto pa naj bi kljub visoki izgubi takratnega prvega moža Antonica nagradila z 600.000 evri dodatkov.
Nekdanje vodilne v banki sumijo, da so dajali kredite, ki so jih odobrili mimo pravil. Na čelu največjih dolžnikov sta ravno podjetji Hedkomerc in Drina timber, solastnik katerega naj bi bil Antonicev sin Milan. Banka naj bi kredite sicer zavarovala s hipotekami nad nepremičninami, katerih vrednost pa je bila v več primerih nekajkrat manjša od vrednosti kredita. Nekatere je odobrila brez kakršnihkoli zavarovanj. (sta)
Sulmona, Italija • Cesarsko-kraljevi v povorki
Na srednjeveškem turnirju se pomerijo najboljši konjeniki iz Italije
V slikovitem italijanskem mestu Sulmona, dobrih 980 kilometrov oddaljenem od Ptuja, vsako leto tradicionalno izvedejo tri srednjeveške konjeniške prireditve, imenovane Giostra Cavalleresca. Na osrednjem mestnem trgu, po mnenju mnogih enem najlepših prireditvenih prostorov v Italiji, v juliju in avgustu izvedejo tri turnirje najprej med društvi mesta Sulmona, nato med društvi manjših srednjeveških italijanskih mest z gradovi ter med skupinami iz drugih evropskih mest. Drugo leto zapored so se prireditve udeležili tudi predstavniki Društva cesarsko-kraljevi Ptuj.
V Sulmoni je bilo nekoč 12 okrajev, med katerimi so potekale nenehne borbe, zato so se mestni veljaki odločili, da naredijo športni dogodek, na katerem naj se borijo za prevlado, ne pa na ulicah. To je bilo v 15. stoletju, ko so turnirje prirejali vsako leto vsaj dvakrat - v času velike noči in 15. avgusta. Kasneje so turnirje prepovedali, ta zgodovinski dogodek pa ponovno oživili leta 1995. Danes ima Sulmona, ki se nahaja v okraju Abruzzo, okrog 25 tisoč prebivalcev. Staro mestno jedro je razdeljeno na sedem okrajev in vsak ima svoje društvo za obujanje srednjeveške tradicije, ki šteje od 200 do 250 članov. Vseh sedem društev je združenih v organizaciji imenovani Giostra, ki prireja ta znameniti konjeniški turnir, ki mu v Italiji med podobnimi prireditvami že dolgo priznavajo vodilno mesto. Predvsem zato, ker so skupaj s strokovnjaki preučili srednjeveške konjeniške viteške turnirje in danes društva številnemu občinstvu predstavijo identično dogajanje takratnemu. Izjemni kostumi z bogatim vezenjem, skrbno naučena hoja nastopajočih in obveza, da znova prikažejo stare običaje igre in tradicijo, prispevajo k ponovni oživitvi bogatega in raznovrstnega srednjeveškega življenja Sulmone v času viteških konjeniških iger, kar jih naredi še bolj zanimive in privlačne.
Člani Društva cesarsko-kra-ljevi Ptuj so si letos ogledali prvo prireditev, torej turnir, na katerem je med seboj tekmovalo vseh sedem društev iz Sulmone. Vsi sodelujoči so se najprej v povorki sprehodili po ulicah starega dela mesta. Vsa-
Foto: MT
Člani Društva cesarsko-kraljevi Ptuj v družbi predstavnikov društva Borgo San Panfilo iz Sulmone.
ko društvo ima svoje barve in prapor, vsa pa imajo podobno zasedbo srednjeveških likov, ki so v povorki postavljeni po vnaprej določenem vrstnem redu: najprej gredo glasbeniki - fan-faristi in za njimi bobnarji, nato metalci zastav, ki jim sledijo kapitan (poveljnik) ter en ali dva njegova namestnika. V povorki so tudi pomembni meščani, en premožnejši par, štiri gospe, dva premožnejša meščana ter konjenik in zadnji nosač prapora. Povorka, ki si jo na vsaki prireditvi ogleda nekaj tisoč ljudi, se zaključi pri starodavnem trgu Piazza Garibaldi, ki ga organizatorji spremenijo v prireditveni prostor, saj po celotni površini nasujejo meter in pol visoko plast peska in gramoza. Okrog pa postavijo tribune, na katere se posedejo nastopajoči, navijači posameznih društev in obiskovalci. Vsako društvo najame svojega konjenika, ki ga izberejo med najboljšimi jahači
v Italiji. To je še dodatna potrditev, da tekmovanje jemljejo izredno resno, saj zmagovalec na koncu prejme zlato medaljo, društvu pa zmaga pomeni osvojitev posebnega prapora, ki ga vsako leto ročno izdelajo in izvezejo posebej za to prireditev. Sodnik na prizorišče pokliče po dva konjenika, ki sta opremljena z dolgim kopjem. Na povelje startata vzporedno drug ob drugem, vendar v nasprotno smer. Proga je v obliki osmice in na njej so posebna stojala, na katerih visijo trije obročki različnih barv in velikosti in so vredni različno število točk - najmanjši je vreden tri točke, srednji dve in največji eno. Naloga konjenika je, da v čim krajšem času premaga progo in ob tem na kopje ulovi vse tri obročke, po možnosti čim manjše velikosti. Zmaga torej tisti, ki zbere največ točk in ima najkrajši čas. Tekmovanje poteka v navijaškem vzdušju,
Konjeniki v polnem diru s kopji poizkušajo zadeti majhne obročke, pri čemer jim najmanjši prinesejo najvišje število točk. Člani Društva cesarsko-kraljevi Ptuj v Italiji obiskali prireditev Giostra Cavalle-resca di Sulmona.
ko konjeniki v polnem diru s kopji poizkušajo zadeti majhne obročke, njihovi navijači pa jih ob dobro opravljenem delu nagradijo s fanfarami, divjim bobnanjem in glasnimi vzkliki. Italijanska vročekrvnost se pokaže tudi, ko ne gre vse po načrtih. Dva konjenika sta bila na tej prireditvi namreč diskvalificirana, saj sta bila ob startu obrnjena v napačno smer in bi lahko ob tem poškodovala nasprotnika. Glede na to, da se je diskvalifikacija udeležencev zaradi tovrstne napake na tej prireditvi zgodila prvič, so razočarani kostumirani predstavniki in navijači enega izmed društev, katerih konjenik je bil diskvalificiran, protestno zapustili prizorišče, drugi so se razburjali kar na prizorišču, kjer so strasti mirili tudi karabinjeri in policisti. Kljub zapletom so prireditev uspešno izpeljali do konca in dobili zmagovalca, ki je svojemu društvu že četrto leto zapored priboril prvo mesto.
Sulmona si s Ptujem deli tudi pobratenje z nemškim mestom Burghausen, kjer sta se lani spomladi prvič sestala Paolo Alessandroni, vodja društva Borgo San Panfilo v Sulmoni, in Rado Škrjanec, predsednik Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, ter se dogovorila o medsebojnem sodelovanju društev. Lani so se člani Društva CKP kot samostojna skupina, ki so ji dodelili tudi konjenika, predstavili na Giostra Cavalleresca d'Europa, prihodnje leto pa Ptujčani na 11. Grajskih igrah, ki bodo 22. junija, pričakujejo večjo skupino iz Sulmone. Prvi konec tedna v septembru pa se bodo člani Društva CKP predstavili na renesančnem festivalu v Koprivnici, ki si ga vsako leto ogleda okrog 25 tisoč obiskovalcev.
Mateja Tomašič
Pa brez zamere
Ljubljenček v breznu
Kako nas vidijo drugi
Morda se še kdo spomni, da smo na tem mestu že nekajkrat omenili pomembnost "pogleda od zunaj", nujnost odpraviti se kdaj čez planke (meje naše dežele) ter od zunaj pogledati na nas in na našo situacijo. Kdor venomer sedi za zapečkom, mu pogled nese največ do prvega okna izbe; da bi se odpravil ven in od zunaj pogledal na svojo bajto, kraje okoli nje ter tako dobil bolj jasno sliko o domačiji, pa mu ne pade na pamet, saj je prepričan, da je poznavanje svojega zapečka popolnoma dovolj, da lahko sodi o sebi in svojem položaju. Povedano malce bolj zapleteno - kdor venomer čemi za zapečkom, se mu njegov zapeček sploh ne kaže kot zapeček.
Za malce odškrniti naoknice se sicer ni nujno treba podati v tuje kraje - marsikaj se lahko naučimo tudi iz tega, da poškilimo, kaj o nas pišejo in mislijo drugi, tisti, ki ne stanujejo na naši domačiji. Sploh se ni treba ne vem kako potruditi, da s sodobnimi komunikacijskimi orodji najdemo kak tak primer. Oglejmo si, recimo, kako je Slovenijo pred kratkim videla novinarka uglednega nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung Viktoria Großmann. Pred približno enim tednom je o naši državi v članku z zgovornim naslovom "Evropski ljubljenček v breznu" med drugim zapisala naslednje.
Majhna Slovenija, ki je kot prva od novih vzhodnih članic uvedla evro, je (pri tem) veljala za vzorno učenko EU. A v zadnjem času se država giblje v smeri italijanskega scenarija. Po-ročevalkapiše o Mariboru, na zunaj lepem in urejenem mestu, v katerem vas ob obisku pričaka informacijska stojnica o množici prireditev na EPK 2012, saj je mesto dobilo naziv prestolnica kulture 2012. A trgovine in restavracije so prazne. Nekoč vzorna mlada članica EU, ki so jo mnogi videli kot geografsko in gospodarsko mlajšo sestro Avstrije, je sedaj popolnoma v krempljih dolžniške krize. Po 2008je šlo vse navzdol: v naslednjem letu je gospodarstvo zabeležilo 8,1-odstotnipadec, izvoz se je zmanjšal za petino, nihče ni želel več investirati, razcvet gradbeništva se je končal. Ostali so slabi krediti in oslabljeni največji banki. Dolgovi so se z 22 "predkriznih" iz leta 2007 do sedaj dvignili na 48 odstotkov.
Konzervativni ministrski predsednik Janša je meseca junija prestrašil javnost z napovedjo, da bo država kmalu morala za finančno pomoč zaprositi EU, a je kmalu zatem zadeve omilil in izjavil, da mu je pri tej napovedi šlo le za to, da predrami opozicijo. A že konec julija so mediji poročali, da naj bi vlada najkasneje konec novembra zaprosila za 1,3 milijarde evrov pomoči; finančni minister Šušteršičje to nemudoma zanikal in hitel zatrjevati, daje situacija stabilna in da bo država problem slabih kreditov rešila sama, proračunski primanjkljaj pa hkrati zmanjšala s 6,4 na 3 odstotke. Načrt, ki ga mednarodni strokovnjaki označujejo za čezmerno optimističnega. Za slovensko gospodarstvo namreč ni pričakovati, da bo v doglednem času beležilo rast.
"Kje je Slovenija zgrešila?" se sprašuje avtorica. Očitno je, odgovarja, da je "plašnost"pred tujimi investicijami bila napačna pot. Telekomunikacije, železnice, pošta, zavarovalnice - država je (pre)močno prisotna v teh in še skoraj petdesetih velikih podjetjih. Ta strategija naj bi bila posledica mentalitete izpol-pretekle zgodovine, ko je bilo ljudstvo navajeno, da se je država brigala za vse, nezaposlenosti pa praktično ni bilo. Toda zdaj se bodo (bomo) Slovenci v svoji miselnosti očitno morali spremeniti, saj varčevanje poteka predvsem v socialno-družbenem sektorju. Nezaposlenost znaša 8,2 odstotka in bo še naraščala, zaposlenim v javnem sektorju se nižajo plače, učitelji bodo morali delati več, otroški dodatki in podpore za brezposelne naj bi se znižali in tako dalje; skratka, v zadnjem času običajen program okrevanja za dežele južne Evrope.
Tudi na političnem področju zadeve niso preveč stabilne, tako avtorica. Po predčasnih volitvah in propadlem poskusu oblikovanja vlade je krmilo države drugič po letih 2004-2008 prevzel Janša, ki je takoj po prevzemu oblasti zmanjšal število ministrstev, njegova najbolj kritizirana poteza je bila premestitev državnega tožilstva, prej pripadajočega pravosodnemu ministrstvu, pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve, na čelo katerega je imenoval bivšega policista in domnevnega zvestega privrženca. Za krmarjenje pravosodja ima Janša še poseben interes, saj proti njemu teče proces zaradi domnevne korupcije in podkupnine v zadevi Patria. Janšev predhodnik, socialdemokrat Borut Pahor, ki je bil na čelu vlade v obdobju 2008-2011, je sicer skušal uvesti reforme, vendar jih je parlament zavrnil.
Ali torej v jeseni lahko pričakujemo denarne injekcije s strani EU tudi za Slovenijo? Šef Evro skupine Jean-Claude Juncker je še v juliju sicer zatrjeval, da to ne pride v poštev, predsednik Evropske komisije Barosso pa državo opozarjal, da mora nujno rešiti problem svojih bank. Sedaj je poletje, čas počitnic, in turizem je edina cvetoča panoga. Slovenija ima za to dobre argumente: na majhni površini najdemo gore, jezera in sredozemska pristaniška mesta. Američani, Avstrijci, Italijani in tudi Švicarji uživajo v beneški podobi mestnega trga v Piranu in se hladijo v senci baročnih zgradb glavnega mesta. Lokali in trgovinice so jih polni - do nadaljnjega.
Tako torej o Sloveniji Viktoria Großmann, novinarka Süddeutsche Zeitung. Seveda lahko imate o zapisanem svoje mnenje; to je celo zaželeno. A Süddeutsche Zeitung niso nek brezplačen dnevnik ali tednik, ki vam ga porinejo v poštni nabiralnik - če razumete, kaj hočem reči.
Gregor Alič
P.s.: Izvirni članek v nemškem jeziku je bil objavljen 7.8.2012 na spletnem naslovu http://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/ slowenien-in-der-krise-vorgriechische-zustaende-1.1433928
Ormož • LU v minulem šolskem letu
Vsak je lahko našel kaj zase
V Ljudski univerzi Ormož so pred začetkom novega šolskega leta naredili inventuro in prišli do zanimivih številk, ki jim služijo kot usmeritev pri prihodnjem delu.
Foto: arhiv LU
Za računalniško opismenjevanje je vedno veliko zanimanje, računalnik pa je nepogrešljivo orodje tudi pri številnih drugih programih.
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Bomo lačni vendarle spregledali?
Poletje je tisto obdobje v kmetijstvu, ko že lahko ocenjujemo letošnjo letino. Toda žal je to tisti letni čas, ko kmetje trepetajo, ali bo narava terjala svoj delež. Tega si vzame v različnih oblikah: od hudih neurij z vetrom in točo do suše. Vsega tega smo v različnih koncih sveta bili deležni že tudi v letošnjem poletju. Stari ljudje so mi že kot otroku razlagali, da se po žetvi lahko oceni, ali bo dovolj kruha ali ne. In imeli so zelo prav. Če je bila letina obilna in dobra, so si v domačih kaščah naredili zaloge tudi za prihodnja leta, za vsak slučaj ...
Toda z leti je vse drugače. No, vsaj kar se trgovanja in delanja zalog tiče. Narava pa še vedno funkcionira po svojem starem tempu.
Že pred letošnjo žetvijo sem bila zelo jezna, da se vsem, ki so vključeni v verigo pridelovanja pšenice, ni uspelo dogovoriti za takšno ceno, da bi vso pridelano pšenico zadržali doma. Mlinarji so se izgovarjali, da so lani plačali pridelovalcem pšenice preveč, glede na cene, ki so se gibale na svetovni borzi. Toda dober mesec po žetvi se je izkazalo, da njihovo razmišljanje in ravnanja niso bila na mestu, kaj šele ekonomična. Zaradi suše, ki je prizadela tudi druge dele sveta, vključno z Ameriko, bomo plačevali za pšenico krepko več, kot bi jo plačali domačemu kmetu. Na svetovnih borzah so se cene drastično dvignile. Če smo doma mislili popraviti napako pri plačilu in odkupu koruze, smo se tokrat ušteli. Suša je že dodobra zdesetkala pridelek. Velikokrat se vprašam, kje so bili vsi ti finančni in gospodarstveni analitiki prej, in zakaj nam solijo pamet potem, ko je že prepozno. Omenjeni strokovnjaki bi namreč morali svetovati prej, ko bi se še dalo nekaj storiti in v tem primeru zadržati doma pridelano pšenico na domačem trgu. Tako pa so mlinarji mleli številke in stremeli za dobičkom s številkami, ki so jim ostale v glavi v lanskem letu, ko je letina bila tudi na svetovni ravni zadovoljiva. Kaj se bo zgodilo zdaj?
Slovensko pšenico so naši kmetje prodali v sosednjo Avstrijo, Italijo in tudi na Madžarsko, ker so jim tam ponudili zanjo več kot doma.Trg pa še vedno deluje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Naši mlinarji pa bodo zdaj pri njih kupovali drago in povrhu še manj kakovostno pšenico po visoki ceni in potem doma dražili kruh. Seveda pa to ni edina podražitev, ki se nam v jesenskih in zimskih mesecih obeta. Zaradi suše doma in po svetu se bodo podražile tudi vse vrste mesa in drugi prehrambeni artikli. Saj v Sloveniji ne pridelujemo soje in druge prepotrebne krme.
Nekateri, ki se ukvarjajo s prehrambeno industrijo, napovedujejo tudi do 20 odstotkov višje cene. In potem bomo na slovenskem trgu lahko zasledili še veliko več mesa slabe kvalitete, ki bo v naših trgovinah po takšnih cenah, da bo še dosegljivo našemu kupcu.
Kaj delajo odgovorni na določenih ministrstvih in strokovnih službah, če nimajo tega znanja in moči, da bi res od besed prišli k dejanjem za lastno samooskrbo?
V resnici ne znajo ali pa ne zmorejo najti ključa, s katerim bi res poskrbeli, da bi doma pridelano hrano obdržali doma in da bi Slovenci kupovali domačo hrano. Tako izpeta tema in pesem. Toda nič se ne zgodi. Le vsak dan bolj nas strašijo, da slabi časi šele prihajajo. In na vse to se mi nekje v podzavesti ponujajo v odgovor besede, ki mi jih je že davno govoril nek akademik: Ko so ljudje lačni in se borijo za to, kako bodo preživeli sebe in svoje družine, jim je vseeno, kar počnejo okrog njih politiki, znanstveniki, kulturniki in vsi drugi. Gre jim zgolj za lastno preživetje. Bi vsi odgovorni v naši državi radi ponovno dosegli to stanje?!
V LU izvajajo programe za pridobitev formalne izobrazbe, za katere je zanimanje vsako leto zelo različno. V programu Elektrotehnik PTI so se izobraževali štirje udeleženci, ki so vsi tudi uspešno opravili poklicno maturo. V programu Gastronomski tehnik PTI sta se izobraževala dva udeleženca, od katerih je eden uspešno zaključil izobraževanje. Bolj obiskan je bil program Ekonomski tehnik (PTI + PT), v katerega je bilo vključenih 26 udeležencev, 16 jih je tudi že uspešno opravilo poklicno maturo. Za poklic prodajalec si je potrebna znanja pridobivalo 12 udeležencev, od katerih je 5 z zaključnim izpitom zaključilo izobraževanje. Za poklica kuhar in natakar je bilo manj zainteresiranih, saj je bilo v program Gastronom-ske in hotelske storitve SPI vključenih pet udeležencev, zaključni izpit so opravili štirje. Tečaj za voznika viličarja pa je v treh skupinah opravilo 33 udeležencev.
Na LU Ormož so se udeleženci učili tudi tuje jezike. Aktualno je multimedijsko podprto učenje nemščine, v katero je bilo vključenih devet starejših odraslih, ter angleščine, ki so se je starejši odrasli učili kar v štirih skupinah. Vključenih je bilo 46 slušateljev, od katerih je 13 udeležencev obiskovalo tečaj pri Svetem Tomažu. Podobno, kot se Slovenci učimo tujih jezikov, pa se tudi tujci učijo slovenščine. Program je uspešno zaključilo 62 udeležencev, ki so bili razporejeni v štiri skupine.
Uspešni tudi na razpisih
Kot so nam povedali na LU Ormož, so še vedno zelo
popularni tudi programi za dvig ravni pismenosti, med katerimi prednjači zlasti program Računalniška pismenost za odrasle, ki ga je obiskovalo 36 udeležencev. Nekaj manj udeležencev je bilo v programu Računalniško in digitalno opismenjevanje, v katerem so se poleg rokovanja z računalnikom ukvarjali tudi s pametnimi telefoni in drugo napredno tehnologijo. S pridobljenim znanjem so se udeleženci lahko učili tudi v središču za samostojno učenje, kjer so zabeležili 3434 ur učenja na način in v času, ki je uporabnikom najbolj ustrezal.
Program Most do izobrazbe je namenjen vsem, ki se po izobraževalni pavzi nameravajo ponovno posvetiti pridobivanju srednješolske izobrazbe. V dveh skupinah ga je uspešno zaključilo 18 udeležencev. Prav posebna pa sta programa Beremo in pišemo skupaj in Branje za znanje, za zabavo, ki ju obiskujejo predšolski otroci oziroma
prvošolčki skupaj s svojimi starši ali starimi starši. Lani so na izzive šole pripravljali skupno tri skupine, eno tudi v Središču ob Dravi.
O nekaterih programih smo poročali tudi v našem časopisu, tako smo obiskali udeležence programa Raz-gibajmo življenje z učenjem pri Svetem Tomažu in program Knjige so zame, ki so ga izvajali v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož.
Priljubljene oblike druženja so tudi programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih, kjer so prvič izvajali program Podjetništvo - izziv našega časa in specializirane programe tujega jezika - Angleščina v IKT okolju in Nemščina v vsakdanu. Študijski krožki so že stalna ponudba LU, letos so izvajali štiri. V širše okolje se LU Ormož vključuje tudi z aktivnostmi v tednu vseživljenjskega učenja, v katerem je bilo letos na voljo 10 aktivnosti, ki se jih je udeležilo 152 udeležencev.
Velik del programov, ki jih izvajajo, si LU Ormož pridobi preko razpisov. Tako so bili uspešni v programu IPA, na katerem so sodelovali v projektu Pijemo isto vodo, uspešni pa so bili tudi s svojo ponudbo za javno naročilo za izvajanje programa slovenskega jezika za tujce, ki ga izvajajo v Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. Prav tako so na razpisu pridobili sofinancerska sredstva Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport za izvajanje programov za dvig ravni pismenosti in projektno učenje za mlajše odrasle ter programov splošnega neformalnega izobraževanja odraslih. Poleg tega so sodelovali tudi pri uvajanju svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih, kar naj bi zagotavljalo višjo raven kakovosti ponudbe izobraževalnih storitev, izpeljave izobraževalnega procesa in sodelovanja med vsemi subjekti, ki so vpeti v izobraževalni proces.
Viki Ivanuša
dodaja, da bodo za to namenili skoraj 80.000 evrov.
Slovenska karitas pa bo delila pomoč med drugim v obliki paketov šolskih potrebščin in zvezkov. Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic je povedal, da so ob koncu šolskega leta skupaj z 224 osnovnimi šolami in podružničnimi šolami že tretje leto izpeljali akcijo Pokloni zvezek. Doslej so nabrali več kot 20.000 velikih črtastih zvezkov, skoraj enkrat več kot lani, dober odziv pa po mnenju Jerebica kaže na solidarnost. Starši, ki rabijo zvezke,
se lahko še vedno obrnejo na župnijske karitas. Sicer pa največ denarnih sredstev za pomoč s šolskimi potrebščinami Karitas zbere v dobrodelni akciji Otroci nas potrebujejo, ki se je začela 20. junija. V tej akciji so zbrali že okrog 85.000 evrov, ki jih bodo po župnijskih karitas razdelili družinam v stiski. Lani so tako pomagali 8000 družinam. V ponedeljek pa se je začela
vseslovenska humanitarna akcija zbiranja rabljenih šolskih torb, ki jo organizirata Mladinska knjiga Trgovina in ZPMS. Do 31. avgusta bodo v vseh svojih knjigarnah in papirnicah po Sloveniji sprejemali rabljene, a še vedno uporabne šolske torbe. Dodatna spodbuda tistim, ki bodo prinesli staro torbo, je 20-odstotni popust pri nakupu nove torbe, so sporočili iz ZPMS. (sta)
Slovenija • Pred novim šolskim letom
Dobrodelne akcije za socialno ogrožene družine
Ob začetku novega šolskega leta Rdeči križ Slovenije (RKS) in Slovenska karitas pomagata socialno ogroženim osnovnošolcem in dijakom. Prejšnji teden se je začela tudi vseslovenska humanitarna akcija zbiranja rabljenih šolskih torb Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Mladinske knjige Trgovina.
Kot je dejal generalni se-	socialno ogroženih družin	zvezkov in učbenikov. Ob-
kretar RKS Danijel Starman,	pomagali s sredstvi, zbrani-	močna združenja Rdečega
bodo tudi v letos v okviru	mi v Tednu Rdečega križa.	križa jih kupujejo in jih po
svojih 56 območnih zdru-	»Družinam pomagamo pri	kriterijih razdeljujejo otro-
ženj otrokom in dijakom iz	nakupu šolskih potrebščin	kom,« razlaga Starman in
Nogomet
Še druga zaporedna ničla Zavrča
Stran 12 Športno plezanje
Nov vrhunski rezultat Markovičeve
Stran 12
OI2012
V vseh pogledih vrhunsko!
Stran 13
OI 2012
Strelska odprava ena izmed najuspešnejših
Stran 15
Kolesarstvo
Mladi člani Perutnine pridno trenirajo
Stran 14
Nogomet
Slab začetek Dornav-čank botroval izpadu
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 5. krog
Preobrat začel Kmetec, zaključil Kurež
Aluminij - Gorica 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Žigon (47.), 1:1 Kmetec (61.), 2:1 Kurež (84.)
ALUMINIJ: Murko, Kožar, Topolovec, Žagar (od 64. Re-žonja), Sulejmanovič, Dreven-šek, Spahič, Bingo, Medved (od 87. Vraničar), Kurež, Bešic (od 53. Kmetec). Trener: Bojan Flis.
GORICA: Simčič, Širok, Gregorič, A. Jogan, Celcer, Mevlja, Vetrih, Ndiaye (od 85. Dornik), Žigon, Arčon, K. Jogan (od 78. Bremec). Trener: Miran Srebrnič.
Lepa sončna nedelja in zmaga Kidričanov na tekmi v Velenju prejšnji teden sta na stadion NK Aluminij privabila precejšnje število gledalcev (več kot 600), ki so z optimizmom pričakovali srečanje domačega Aluminija in gostov iz Nove Gorice. Slednji so kljub težki finančni situaciji (zaradi tega so bili pred tednom prisiljeni prodati napadalca Vita Pluta) v dosedanjem poteku prvenstva zbrali kar 7 točk, med drugim so v Ljubljani ugnali Olimpijo.
Uvod v znamenju abrahama
Pred pričetkom srečanja smo bili priča manjši slovesnosti, saj je domači trener Bojan Flis v soboto praznoval 50. rojstni dan. Zvonko Jevšovar in Dejan Levanič sta mu v imenu NK Aluminij izročila priložnostno darilo, dres s številko 50, gledalci pa so novega abra-hamovca nagradili z glasnim
aplavzom in mu seveda zaželeli čim več sreče pri vodenju rdeče-belih.
Flis je že od prve minute naprej ponudil priložnost Adna-nu Bešicu, ki je šele pred dnevi prišel na posodo iz Olimpije. Kljub temu so imeli v začetnih minutah več od igre varovanci Mirana Srebrniča, ki so hitro prevzeli vodenje igre. V prvih desetih minutah so tako zapre-tili Kris Jogan z glavo, Ndiaye in Arčon v enem napadu, slednji je poskusil še po podaji s strani, a je bil Murko vselej na mestu ali pa so streli zleteli mimo gola. Po tem so svoje vrste povezali tudi domačini in uspeli nekoliko dlje časa žogo zadrževati v svoji posesti. Tako so prišli do prvih priložnosti; najlepšo je po podaji Žagarja iz

PRVALIGÄ
IMZ5
REZULTATI 5. KROGA:
Aluminij - Gorica 2:1 (0:0); strelci: Kmetec 61., Kurež 83.; Žigon 47.
Olimpija - Maribor 0:0; rdeči karton: Aarhus (45. - Maribor)
Celje - Mura 05 1:0 (0:0); strelec: Vrhovec 71.
Triglav - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Vancaš - Požeg 42.
Luka Koper - Rudar Velenje 1:0 (0:0); strelec: Mavrič - Rožič 58. iz 11-m
1. MARIBOR	5	3	2	0	7:2 11
2. LUKA KOPER	5	3	2	0	5:0 11
3. CELJE	5	3	2	0	5:2 11
4. DOMŽALE	5	3	0	2	4:3 9
5. OLIMPIJA	5	2	1	2	9:6 7
6. GORICA	5	2	1	2	9:8 7
7. ALUMINIJ	5	2	0	3	4:7 6
8. TRIGLAV	5	1	1	3	1:3 4
9. RUDAR VELENJE	5	0	2	3	3:10 2
10. MURA 05	5	0	1	4	4:10 1
Lestvica najboljših strelcev: 5 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica), 3 zadet-					
ki: Robert Kurež (Aluminij), Nusmir Fajič (Mura 05), Robert Bezjak (Celje) ...					
kota in po strelu z glavo v 13. minuti zamudil Bingo. Aplavz domačih navijačev si je v 17. minuti zaslužil tudi Kožar, ki je po podaji aktivnega Medveda streljal mimo gola. V vlogi podajalca se je v 25. minuti izkazal Kurež, vendar je Medved nekoliko s strani meril previsoko. Domačini so imeli še nekaj priložnosti za hitrejše nasprotne napade, vendar so prepočasi prenašali žogo iz obrambne do zvezne ter naprej do napadalne vrste. S tem so gostom omogočilo lagodno vračanje v obrambo in postavitev trdne formacije. Na drugi strani so tudi gostje želeli izkoristiti svoje prednosti, predvsem so bili uspešnejši v dvobojih ena na ena, vendar v zaključku niso uspeli odigrati zadnje podaje, s katero bi prišli v izrazito priložnost za strel. Prvi polčas se je tako končal z najmanj priljubljenim izidom, 0:0.
Hladen tuš na začetku 2. polčasa
Ob polčasu nobeden od trenerjev ni opravil menjav, čeprav sta kar nekaj igralcev poslala na segrevanje. Drugi del se je začel sanjsko za Goričane, ki so pove-dli že v drugi minuti nadaljevanja. Dejan Žigon je med dvema igralcema Aluminija prejel žogo na robu kazenskega prostora, neoviran je streljal in zadel v polno - 0:1. To je bil hladen tuš za navijače Aluminija, kljub temu pa je predvsem navijaška skupina še naprej vzpodbujala svoje nogometaše.
Flis zadel z menjavami
Že nekaj minut kasneje je domači trener Bojan Flis opravil prvo menjavo, Bešica je zamenjal s Kmetcem. To se je takoj izkazalo za dobro potezo, saj je domači veteran takoj pokazal, da je zelo razpoložen za igro. Nanj je bilo usmerjenih veliko visokih žog iz obrambne vrste, ki jih je uspešno zadržal ali podajal do svojih bolje postavljenih soigralcev. Prav Marko Kmetec je v 61. minuti poskrbel za veselje domačih navijačev, saj je po podaji Tomaža Kožarja s strani odlično reagiral in pred neodločnimi branilci Gorice poslal žogo v gol - 1:1. To je bil prvi gol Aluminija na domačem stadionu v tem prvenstvu, obenem pa je veliko pomenil za samozavest ekipe. Flis je hitro opravil še drugo menjavo, namesto Žagarja je priložnost dobil Gregor Režonja. Ta je tokrat pokazal svoje kvalitete in zelo dobro razigraval svoje soigralce. V 65. minuti se je v priložnosti znašel Kurež, a je njegov strel Simčič ubranil, odbito žogo pa je Dre-venšek slabo zadel. Goričani so sicer poskušali še drugič preiti v vodstvo, a se je videlo, da je igra Aluminija vedno čvrstejša. Domača obramba je delovala vedno zanesljiveje, pri tem so veliko pomagali tudi vezisti, ki so uspešno zapirali prostor. Ti so obenem uspeli izvesti vedno več uspešnih podaj, plod takšne igre pa je bil tudi zadetek Roberta Kureža v 84. minuti. Domači napadalec je od
Spahiča prejel uporabno žogo, preigral je še enega Goričana in sprožil, žoga pa je končala v mreži - 2:1! Med gledalci je zavladalo prešerno razpoloženje, igralci pa so vodstvo proslavili z navijaško skupino. Do konca srečanja so Kidričani odigrali zelo modro, kljub dvema prostima streloma (po eden na vsaki strani, Dornik pri gostih in Drevenšek za domače) pa ni prišlo do spremembe rezultata.
S prvo zmago pred domačimi navijači je ekipa Aluminija
potrdila tri točke iz Velenja, s tem pa si bistveno dvignila samozavest. Veseli dejstvo, da imajo še vedno veliko možnosti za izboljšanje igre (predvsem hitrejši pretok žoge, močnejši pristop v dvobojih, agresivnejša obramba), kar bi lahko izkoristili v nadaljevanju prvenstva. Po treh zaporednih porazih sedaj tudi tri zaporedne zmage niso nedosegljive (v nedeljo Kidričani gostujejo v Murski Soboti) ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Veteran Marko Kmetec na slovenski prvoligaški sceni še ni rekel zadnje besede; proti Goričanom je po vstopu v igro zrežiral preobrat.
Marko Kmetec, Aluminij: »Tudi v tekmi proti Gorici smo si želeli zmagati, čeprav je Gorica zelo dobra ekipa. Zmago smo si zaslužili vsi skupaj, od trenerja, igralcev in upravnega odbora do naših navijačev. Iz tekme v tekmo dokazujemo, da naši uspehi v 2. ligi niso bili naključni in da smo v prvih treh tekmah plačali davek prilagoditve na prvoligaške razmere. Ko bomo v svojo igro dodali še nekoliko več agresivnosti, lahko pričakujemo še boljše rezultate.«
Miran Srebrnič, trener Gorice: »Večino tekme smo igrali dobro, vendar smo bili tudi zelo naivni. Vodili smo 1:0, kontrolirali smo srečanje, a nato prejeli zadetek 'iz nič' in tekma se je obrnila v smer, ki si je nismo želeli. Po izenačenju smo slabo reagirali in zato izgubili. Domačinom čestitam za zmago, čeprav mislim, da bi si mi zaslužili najmanj točko.«
Nogomet • 1. SNL
Na derbiju ponovno v ospredju navijači
V 5. prvenstvenem krogu v 1. ligi je bil v ospredju dvoboj med Olimpijo in Mariborom. Skromno število gledalcev (dobrih 5000) je videlo bledo predstavo »evropskega« Maribora, ki ga je rešil Jasmin Handanovič. Na žalost je, tako kot smo že navajeni na tovrstnih tekmah, bila v ospredju navijaška folklora, zaradi katere je po srečanju izgubil živce športni direktor Maribora Zlatko Zahovič. Ta je srečanje zaradi - po njegovem mnenju - slabega sodnika Juga označil za navadno farso. Vsekakor srečanje z izidom 0:0 ni navdušilo. Na svojem prvem srečanju se je predstavil nov strateg Rudarja, nekdanji napadalec Celja Andrej Goršek. Šok terapija po menjavi trenerja pa ni delovala, saj so Koprčani minimalno slavili, zadetek pa je dosegel nekdanji reprezentant Matej Mavrič Rožič. Z novo zmago so Koprčani na vrhu tabele ujeli Maribor. Domžale so slavile v Kranju, edini strelec pa je bil mladi Vancaš-Požeg. Zbiranje točk nadaljujejo tudi v Kidričevem, na zadnjem srečanju tega kroga pa se je utrujena Mura dolgo upirala Celjanom, nato pa vendarle morala priznati premoč rumeno-modri zasedbi.
Pet prejetih zadetkov, a nadaljevanje evropskega sna
Pretekli teden sta tekmovanje v Evropi nadaljevala tudi preostala slovenska predstavnika Maribor in Mura. Mariborčani so minimalno z 0:1 rutinsko opravili z luksemburškim Dudelangeom in si tako zagotovili še najmanj osem evropskih preizkušenj. Na zadnji stopnici pred vstopom v nogometni raj (Ligo prvakov) bo njihov tekmec zagrebški Dinamo. Še vedno pa je v Evropi tudi Mura. Sobočani so na prvem srečanju proti Arsenalu iz Kijeva sicer klonili 0:3, toda administrativna napaka Ukrajincev je Muri prinesla slavje za zeleno mizo s 3:0. Tudi na povratnem srečanju v Mariboru so Sobočani izgubili, tokrat z 0:2, toda kljub vsemu napredujejo v sklepno fazo tekmovanja za uvrstitev v Ligo Evropa. Tekmec za morebitnih novih šest evropskih srečanj bo sloviti italijanski Lazio. Nepremostljiva ovira?
tp
Nogomet • 2. slovenska liga, 2. krog
Po »hattricku« Burgarja še druga zaporedna ničla Zavrča
Zavrč - Krka 2:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Burgar (38.), 1:1 Murat (47.), 1:2 Burgar (49.), 1:3 Burgar (58.), 2:3 A. Čeh (65.).
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Kokol (od 46. Rumež), Letonja, A. Čeh, Šnaj-der (od 62. Avguštin), Kelenc (od 14. Dugolin), Murat. Trener: Miran Emeršič.
KRKA: Obradovič, Radulo-vič, Vučkič, Dežmar, Cvijano-vič, Volarič, Rujovič (od 73. Cankar), Burgar (od 76. Mi-šura), Grabič, Mojstrovič (od 90. Zupančič), Brulc. Trener: Borivoje Lučič.
Nogometaši Zavrča so v pre-miernem nastopu red svojimi navijači v 2. ligi nekoliko nepričakovano še drugič zapored izgubili in tako še naprej ostajajo brez točke. V klubu zaenkrat še ni zaznati panike, toda ambiciozni ligaš bo moral pričeti nabirati točke, drugače se bodo tekmeci na najvišjih mestih preveč oddaljili.
Kar 500 gledalcev je v petkovem večernem terminu pod reflektorji spremljalo kvalitetno predstavo dveh izjemnih tekmecev, gostje pa so pokazali, zakaj jih zanimajo le najvišja mesta. Premorejo res odlično zasedbo bivših prvoligaških nogometašev, nad vsem tem pa v klubu kot športni direktor bdi nekdanji slovenski repre-zentant Sašo Udovič.
Po uvodnem »otipavanju«, ko so bili nekoliko več pri žogi gostje, nevarnejši pa so bili domačini, se je prva izjemna priložnost ponudila Sambol-cu, ki je po podaji iz kota preusmeril slab strel Dugolina, toda na nesrečo belo-črnih je žoga končala v prečniku in se odbila nazaj v polje. Domačini so se sprostili, v nadaljevanju prikazali nekaj lepih akcij, najlepša pa je bila nedvomno tista iz 28. minute, ko je veliko dela opravil Murat. Ta je podal do Kokota, ki se je znašel povsem sam pred vratarjem Krke
Obradovičem, toda slednji je iz tega dvoboja izšel kot veliki zmagovalec. Kdor ne da, dobi, je pravilo, ki še vedno velja kot pribito in kazen zaradi neizkoriščenih priložnosti Zavrča je bila vzgojna. V 38. minuti je namreč Burgar po samostojnem prodoru zadel s kakih 20 metrov z leve strani, žoga pa se je ob pomoči leve vrstnice odbila v gol. 0:1 je bil tudi izid polčasa.
Še bistveno boljši in bolj dinamičen je bil drugi del igre, ki se je začel po notah domačih. Podajo Šnajderja z desne je na
najboljši možen način izkoristil Murat, ki je neubranljivo zadel s kakšnih 18 metrov. Veselje gledalcev na stadionu se še ni poleglo, že so igralci Krke ponovno vodili. Hitro akcijo sta izpeljala Brulc in Burgar, ki je v drugem poskusu po napaki domače obrambe zadel za 1:2. V 58. minuti smo videli mat Krke v treh potezah: Obradovič je podal žogo v polje, Brulc jo je z glavo podaljšal do Burgarja, ki ga je domača obramba, ki v petek resnično ni imela svojega dne, nemo gledala, izkušenemu napadalcu pa iz bližine
Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti
Nov vrhunski rezultat Markovičeve
Mina Markovič se je v
svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju znova veselila vrhunske uvrstitve. Na tekmi svetovnega pokala v Imstu na avstrijskem Tirolskem je osvojila drugo mesto. Boljša od nje je bila le Japonka Momoka Oda.
Markovičeva se je z najboljšima izidoma petkovih kvalifikacij in polfinala uvrstila v finale tretje tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. V sobotnem finalu je v finalno smer vstopila kot zadnja tekmovalka ter se nazadnje veselila drugega mesta. Kot edina tekmovalka je do vrha preplezala obe kvalifikacijski smeri kot tudi polfinalno smer. V finalu nobena od osmih finalistk ni preplezala zelo dolge smeri povsem do vrha. Japonska tekmovalka je pred Markovičevo padla tri oprimke pod vrhom, Markovičevi pa je zmanjkalo šest oprimkov. Brez osvojenega vrha so ostali tudi finalisti v moški konkurenci (zmagal je Nizozemec Jorg Verhoeven,
Foto: Roman Krajnik
Mina Markovič je tudi na avstrijskem Tirolskem stopila na zmagovalne stopničke.
najboljši Slovenec je bil Urban Primožič na 18. mestu).
Branilka lanske skupne zmage Markovičeva je novo sezono svetovnega pokala v težavnostnem plezanju odprla z zmago v Chamonixu, na naslednji tekmi v Brianconu je bila četrta,
v Imstu, kjer je leta 2008 še na stari steni vpisala svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, pa je dosegla še eno vrhunsko uvrstitev. Tretje mesto je osvojila domača favoritinja Johanna Ernst.
»Finalna smer je bila kar tež-
Svetovni pokal, Imst, rezultati:					
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Momoka Oda	JAP	60+	60+	vrh	vrh
2. Mina Markovič	SLO	57+	vrh	vrh	vrh
3. Johanna Ernst	AVS	51+	57	vrh	51
4. Evgenia Malamid	RUS	51+	53	vrh	vrh
5. Charlotte Durif	FRA	51+	52+	vrh	50
6. Hélène Janicot	FRA	50+	53+	vrh	vrh
7. Yuka Kobayashi	JAP	50+	52+	39+	vrh
8. Mathilde Brumagne	BEL	48+	56	39+	44
Svetovni pokal, skupni	
vrstni red (3/9):	
1. Mina Markovič SLO	235
2. Momoka Oda JAP	216
3. Hélène Janicot FRA	202
4.Johanna Ernst AUT	180
5. Jain Kim KOR	152
6. Charlotte Durif FRA	143
7. Evgenia Malamid RUS	122
8. Magdalena Rock AVS	103
ka in mislim, da sem v močni konkurenci v redu plezala ter se dobro borila. Na steni sem delala napake oziroma malce počasneje plezala, vseeno pa sem na koncu pritisnila, kolikor sem lahko. Stena v Imstu je specifična in drugačna od ostalih, tudi finale je bil konstanten in dolg. Mislim, da so organizatorji pripravili zelo dobre smeri, ki so omogočile pravičnejšo razporeditev, kar na prejšnji tekmi v Brianconu ni bilo možno. Sicer pa verjamem, da lahko do svetovnega prvenstva še nekaj dodam na vzdržljivosti in upam na najboljše,« je po finalu dejala Markovičeva.
»Plezanje v finalu ni bilo povsem optimalno, ne glede na to pa sem zadovoljen, kako se je Mina borila in nadaljevala plezanje tudi po napaki v 'strehi' ter iztržila, kar se je dalo,« je bil zadovoljen trener Marko-vičeve, Škofjeločan Roman Krajnik.
Pred vrhuncem sezone svetovnim prvenstvom v Parizu, kjer se bodo športni plezalci od 12. do 16. septembra merili v težavnosti, balvanih in hitrosti, je na sporedu še sklepna tekma svetovnega pokala v balvanih v Munchnu 25. in 26. avgusta, kjer bo Markovičeva branila lansko zmago. V začetku septembra pa jo pred odhodom v Pariz čaka še master tekmovanje v Arcu, kamor so vabljeni najboljši športni plezalci na svetu.
sat, JM
ni bilo težko zadeti za 1:3. Domačini so nato po tem zadetku vse stavili v napad, želeli vsaj izenačiti, vendar se razen še enega zadetka ni izšlo po njihovih željah. V 65. minuti srečanja je za potezo tekme poskrbel Aleš Čeh, ki je fantastično izvedel prosti strel z 20 metrov in matiral vratarja Novomešča-nov. Do konca tekme smo nato spremljali obupne poskuse domačinov, ki so zaigrali tudi s štirimi napadalci, toda kljub nekaterim poskusom se izid do konca ni spremenil, tako da
je ostalo pri zmagi Krke z 2:3.
V naslednjem krogu Zavr-čani gostujejo v Šmartnem ob Paki, predvsem obramba pa bo morala igri varovancev Mirana Emeršiča dati večji prispevek.
Tadej Podvršek
Kl g
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat (Zavrč, beli dres) je izenačil na začetku drugega polčasa, a je njegova ekipa na koncu doživela poraz.
Andrej Dugolin, nogometaš Zavrča: »Tekma je bila zelo težka, videli smo pravi derbi. Krka ima zelo dobro ekipo, danes pa so imeli več sreče kot mi, saj je praktično vsak njihov strel šel v okvir vrat. Mi smo dali vse od sebe in upam, da bo drugič boljše. Gotovo ni lepo, če izgubiš uvodni tekmi, toda mi še nismo rekli zadnje, srečanj je še veliko, cilj je še vedno enak, kot je bil.«
REZULTATI 2. KROGA: Zavrč -Krka 2:3 (0:1), Bela krajina - Kalcer Radomlje 2:1 (0:0), Krško - Garmin Šenčur 3:3 (1:1), Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 2:4 (1:2), Roltek Dob - Šampion Celje 0:2 (0:0)
1. KRKA	2	2	0	0	8:2	6
2. ŠMARTNO '28	2	2	0	0	5:2	6
3. GAR. ŠENČUR	2	1	1	0	5:3	4
4. ŠAMPION CELJE 2		1	1	0	4:2	4
5. ROLTEK DOB	2	1	0	1	4:2	3
6. BELA KRAJINA	2	1	0	1	2:5	3
7. KRŠKO	2	0	2	0	5:5	2
8. K. RADOMLJE	2	0	0	2	1:3	0
9. ZAVRČ	2	0	0	2	2:5	0
10. DRAVINJA K.	2	0	0	2	2:10	0
Rokomet • V. Nedelja CO
Na pripravah tudi najboljši mladinci in kadeti
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Munda, trener Velike Nedelje Carerra Optyl
Rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyla so v minulem prvenstvu v 1. B slovenski moški rokometni ligi zasedli zelo dobro 4. mesto, z malo več sreče bi lahko bili celo višje. To jim vliva optimizem tudi pred prihajajočim prvenstvom. Priprave nanj so pričeli v ponedeljek, 6. avgusta; naj-napornejši del bodo opravili kar v domačem okolju. Trener Bojan Munda ima na voljo več kot dvajset igralcev. K delu članskega moštva so priključili nekaj mladih fantov iz svoje mladinske in kadetske ekipe, kar je že nekaj let usmeritev kluba. V ekipo se je vrnil krožni napadalec Miro Špindler, nestrpno pa pričakujejo vrnitev Uroša Škripca, ki že vadi po posebnem programu.
Bojan Munda je po šestih opravljenih treningih dejal: »Začetek priprav je za rokome-taše vedno nepriljubljen, saj je posvečen izboljšanju telesne pripravljenosti. Hitro smo pričeli dodajati tudi vadbene elemente z žogo. Trenirali bomo petkrat tedensko, odigrali pa naj bi najmanj osem pripravljalnih tekem. Ne glede na našo lansko visoko zvrstitev
je osnovni cilj obstanek v ligi; vse, kar bo več od tega, bo dobrodošel presežek. Že v torek igramo prvo srečanje s sosednjim prvoligašem iz Ormoža, v petek pa gostujemo pri hrvaškem Ivancu.«
V prihajajoči sezoni bodo ob članskem moštvu imeli v Veliki Nedelji še mladinsko (trener Robi Mesarec) in kadetsko ekipo (trener Branko Bokša) ter ekipe starejši dečki B (trener Darjan Mesarec) in mlajši dečki A in B (trener Davorin Ko-vačec). V okviru osnovne šole bodo igrali tudi mini rokomet.
Danilo Klajnšek
^aàfflàè^
:

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNI KOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Štajerski tednik, avgust 2012
Uvodnik
v
Se malo
Vsako leto, ko pripravljamo šolsko prilogo, me stisne pri srcu, saj to pomeni, da je poletja konec in da je le še nekaj brezskrbnih vdihov do trenutka, ko se bo spet vse odvijalo po skrbno začrtanih in obveznih urnikih. Ob večerih je v zraku že čutiti svežino in sled vonja, ki spominja na jesen. Pa je bilo le dober mesec dni nazaj, ko se je razprlo poletje in se je zdelo, da je pred nami neskončno veliko brezskrbnega časa.
Čas res hiti neodvisno od našega občutenja in treba se bo zbrati, organizirati in pogumno pogledati 3. septembru v obraz. Zanimivo je, kako različno otroci doživljajo šolo. Prvošolčki, pa naj gre za tiste, ki se prvič odpravljajo v vrtec, šolo, srednjo šolo ali na študij, so vznemirjeni, ker jih čaka čar neznanega. Pridobili bodo nova znanja, odprli se jim bodo novi svetovi in obzorja, po njihovih glavah se bodo podile nove misli. Čakajo jih
nove dolžnosti, izzivi, priložnosti, na novo si bodo lahko uredili svoje življenje, odnose s sošolci in učitelji. Spremenili se bodo, odrasli. Večina otrok ob omembi 1. septembra le zavije z očmi, češ „ne teži s to grozo", če verjamete ali ne, pa so med učenci tudi taki, ki so si že pogledali, kaj piše v novih delovnih zvezkih za prihodnji razred in se jim zdi to zanimivo. Med našimi otroki so tudi takšni, ki jim šola iz tega ali onega razloga pov-
zroča hude skrbi in stiske, na katere se odzivajo z drobnimi ali resnimi zdravstvenimi težavami. Ne smemo pozabiti, da šola ni le pridobivanje znanja, ampak je tudi šola življenja, v kateri otroci sebe doživljajo v kontekstu skupnosti, vzpostavljajo odnose s sošolci, drugimi učenci in učitelji in si pridobivajo socialne izkušnje. Z ocenami ali brez - otroci so v šoli ves čas izpostavljeni ocenjevanju in to je včasih lahko naporno.
Zato si v zadnjih dveh tednih privoščite še nekaj lepega. Ustavite se za trenutek, kajti šolsko leto bo od vseh zahtevalo veliko energije. Ni potrebno nič velikega, nič dragega, potrebno je le malo dobre volje in naklonjenosti. Skuhajte priljubljeno družinsko jed, ki je že dolgo niste in jo skupaj pojejte, peljite skupaj z otroki psa na sprehod, uredite vrt ali delajte skupaj v vinogradu, skupaj ovijte zvezke, naredite robove in klepetajte z otroki
o svojih spominih na šolo. Pri tem pa si jih dobro oglejte. Presenečeni boste, kako so čez poletje zrasli, se spremenili, odrasli. Skupaj si vtisnite v spomin bleščeče roza sponke za lase, zlizane teniske, pikice na nosu, prevelike čevlje, obvezna črna oblačila, kajti spomini na srečno otroštvo (in tudi starševstvo) so sestavljeni iz takšnih drobnih trenutkov.
Viki Ivanuša, urednica priloge
Uporaba računalnika
Koliko računalnika potrebuje
naš solar?
Od katerega leta naprej naj otrok uporablja računalnik? Ali računalnik zavira razvoj otrokove kreativnosti? Koliko časa na dan naj otrok uporablja računalnik? To so najpogostejša vprašanja, ki si jih starši zastavljamo v zvezi z uporabo računalnika. Odgovorov pa je toliko, kot je družin.
V	pogovoru z drugimi starši vidimo, da so prakse, ki jih imajo glede uporabe računalnika v družinah, zelo različne. V večini domov je na voljo računalnik in samo vprašanje časa je, kdaj ga otroci začno uporabljati. Starši imajo tu zelo različna merila. Tako v vrtcih opažajo, da so nekateri malčki že zelo spretni pri rokovanju z miško. Še bolj pa se to opazi v šoli. Čeprav je argument, da otrok mora znati uporabljati računalnik, preden gre v šolo, bolj za lase privlečen. Poznam primer, ko deklica pred vstopom v šolo računalnika doma ni uporabljala, pa se je v podaljšanem bivanju v prvem razredu vsega še kako hitro naučila. Starši se bojijo, da bo otrok, če ne bo znal uporabljati računalnika, v slabšem položaju. Zanimiv se mi je zdel argument mame, ki je rekla, da otrok tudi tipk na pralnem stroju ne zna uporabljati, pa se zaradi tega nihče ne razburja, ker se bo naučil kasneje.
V	prvi triadi po pripovedovanju večine staršev otroci računalnika sploh ne potrebujejo za šolsko delo. Če je pri kakšni nalogi potrebno dodati sliko, pa imajo učitelji običajno veliko raje, da se otrok potrudi in ilustracijo nariše sam ali pa da lista po časopisu in izreže kakšno primerno sličico.
Na večini šol pa učenci v malo višjih razredih postopno že morajo narediti kakšno nalogo na računalnik - kakšno predstavitev, ustni nastop ali plakat. Računalnik pri tem ni nujen,
je pa v veliko pomoč. Sploh pri iskanju podatkov se prihrani veliko časa. Res pa je, da otroci pozabljajo, da ni nujno, da so vsi podatki, ki so objavljeni na internetu, tudi verodostojni. Redko kateri otrok pri pripravi seminarske naloge zaide v knjižnico. Na knjige običajno niti ne pomislijo. Res pa je, da so pri kakšni aktualni temi knjige zastarele. Medtem ko se v medmrežju lahko podatki aktualizirajo vsak trenutek, pa za popravek podatka v knjigi mora preteči več mesecev, pa tudi stroški so neprimerljivi. Zato ni čudno, da se najbolj znana in ugledna enciklopedija Enciklopedija Britannica po novem ne bo več izdajala v knjižni, ampak samo še v digitalni obliki. Računalnik je za učenje, razširjanje obzorij in znanja dober pripomoček, vendar za mlajšega uporabnika nekoliko nevaren, saj informacije niso selekcionirane in jih predvsem manjši otroci sprejemajo nekritično, zato je potrebno, da jim pri tem svetujejo odrasli.
Če nisi na FB, te ni
Z internetom je računalnik postal tudi nepogrešljiv pri ohranjanju stikov med vrstniki. Socialna omrežja so priljubljen nov način druženja mladih, ki se fizično vedno manj srečujejo. Če imate najstnike, ki želijo na Facebook, je pametno, da se njimi pogovorite o tem, kakšne informacije in fotografije se objavljajo in kakšne ne. Vsekakor se tudi sami pridružite omrežju ali pa se z otrokom dogovorite, da skupaj izberete geslo, da boste lahko spremljali dogajanje.
Poleg facebooka so pri mladih popularni tudi različni forumi, kje se v virtualno ustvarjenih svetovih srečujejo z drugimi uporabniki. Mlajši uporabniki si lahko tam omislijo živali, ki pa
Foto: Viki Ivanuša
Otroci se z računalnikom srečajo že v predšolski dobi in spretno krmarijo po medmrežju, da pridejo do igric.
jih morajo vsak dan nahraniti, urediti, pobožati, ker drugače umrejo. Zato je razumljivo, da želijo vsak dan obiskati to stran. Obstajajo tudi tematsko obarvani forumi, kjer se sprehajate med vampirji ali se šolate na znameniti Bradavičarki. Z različnimi triki v mladih vzbujajo željo, da se na strani oglasijo
vsak dan in odkljukajo potrebna polja.
Številni starši otrokom pri 11. ali 12. letih kupijo njihove lastne računalnike, ali pa jih otroci dobijo kot darilo ob kakšnih praznikih. Običajno jih otroci odnesejo v svojo sobo in za seboj zaprejo vrata. Mnenja o
OGLAS
Študij zaposljivih poklicev na ECM
Prihodnost miadih. Je v poklicih, po katerih obstajajo dejanske potrebe.
ECM. "Izobraževati je treba predvsem za poklice, po katerih obstajajo dejanske potrebe na domačem ali tujem trgu," pravijo na Alma Mater Europaea - Evropskem centru Maribor (ECM), kjer izvajajo javnove-ljavne študije, ki zagotavljajo zaposlitev. Mladi, ki se odločajo za poklic, bi morali imeti cilj biti iskan in ne iskati.
Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov (UVPS) izobražuje vodstven kader v gospodarskih ali negospodarskih sistemih za obvladovanje tveganj, kijih sprožajo kompleksni sodobni poslovni procesi. Vpisje možen na visokošolsko in magistrsko stopnjo.
ŠTUDIJSKI PROGRAMI:
•	FIZIOTERAPIJA (VS)
•	ZDRAVSTV ENA NEGA (VS)
•	SOCIALNA GERONTOLOG-IJ A (VS, UN I, p a tud i magistrski in doktorski študip)
•	UPZAVLJANJA IN VODENJE POSLOVNIH SISTEMOV (VS i m MAG)
Socialni gerontolog je izjemno iskan poklic, ki ga poznajo povsod v razvitem svetu. Geronto-logija se ukvarja z integracijo starejših v družbo. Njihov delež se bo v naslednjih 15 letih podvojil, zato bo poklic socialni gerontolog vse bolj iskan. Vpis je možen na visokošolski, univerzitetni, magistrski in doktorski program.
Povečujejo pa se tudi potrebe po diplomiranih fizioterapevtih ter medicinskih sestrah in zdra-vstvenikih. S teoretičnim znanjem in študijsko prakso v klinikah, bolnišnicah ter zdraviliščih doma in v tujini bo vaš poklic pravi odgovor za vse zahtevnejši način zdravljenja.
sodeluje z mnogimi mednarodnimi partnerskimi univerzami in številnimi profesorji Iz prakse In tujine, kamor študenti OSEJodhajajo tudi na prakso In Izmenjavo Erasmus.
Informacije: www.esm.si • e-posta: info@esm.si • tel. št.: 02/ 25019 99
računalniku v sobi, kjer otroci spijo, so deljena. Nekaterim staršem se to ne zdi narobe. Drugi spet opozarjajo na škodljivo sevanje. Poleg tega starši nimajo pregleda na časom, ki ga otroci preživijo na računalniku, in dejavnostmi, ki jih izvajajo. Neprimerna vsebina na računalniku in v računalniških igricah ima lahko negativen vpliv na čustveni razvoj otroka. Otrokom se lahko zdi zabavno in kul igrati računalniške igrice za odrasle ali gledati takšne in-ternetne strani, katerih vsebina je namenjena odraslim. Vendar otroci še nimajo razvite sposobnosti, da bi se soočili s tem, kar vidijo, ko so izpostavljeni nasilni ali seksualni vsebini. V srednji šoli, pa tudi že v višjih razredih devetletke učitelji opažajo, da otroci prihajajo utrujeni in neprespani v šolo. Pogosto se izkaže, da je utrujenost posledica noči, preživetih ob računalniku pri igranju igric, klepetanju na forumih ali surfa-nju po internetu.
Omejevanje uporabe
Tudi količina časa, ki ga otroci preživijo za računalnikom, je različna. Najslabše je, če imajo otroci dostop ves čas. Velikokrat se namreč zgodi, da potem otrok cele dneve preživlja na računalniku, starši pa imajo občutek nemoči in svoje mnenje izražajo z občasnimi izbruhi besa. Vse več družin pa otro-
kom čas pred računalnikom omejuje. Nekateri otroke nagrajujejo z dodatnimi minutami na računalniku. Najbolj izvirna pa se mi je zdela ideja mame, ki pri svojih hčerah vztraja, da koliko časa preživijo za računalnikom, toliko tudi zunaj na svežem zraku. Priporočen čas zadrževanja pred računalnikom za šoloobvezne otroke je po mnenju Svetovalnice Kameleon dve uri na dan, sami pa se odločite, ali boste v ta čas zajeli tudi gledanje televizije. Strokovnjaki povezujejo otroško depresijo z zasvojenostjo z računalnikom, saj se depresivni otroci pogosteje odločijo, da bodo več časa preživeli za računalnikom, saj to od njih ne zahteva nobene čustvene ali socialne interakcije in se temu tako izognejo.
Res pa je tudi, da se otroci zelo razlikujejo. Nekateri računalnika niti ne opazijo, drugi pa se dobesedno prilepijo na zaslon. Pri tem pa ne smemo pozabiti opozoril zdravnikov, da večur-no sedenje pred računalnikom pomeni veliko obremenitev za otroške oči, ker njihov vid še ni v celoti razvit. Pri delu z računalnikom se morajo otroške oči ves čas napenjati in prilagajati, kar povzroča nastanek nekaterih težav, ki še pred nekaj leti, ko so se otroci večinoma igrali zunaj, niso bila znane. Zato se moramo starši zavedati težav, ki lahko nastanejo pri rednem delu z računalnikom.
Štipendije v Sloveniji
Dijakom in študentom na voljo različne štipendije, upravičeni so le do ene
Dijakom in študentom v Sloveniji so na voljo različne vrste štipendij. Tako se denimo lahko prijavijo na razpise za državne, kadrovske ali občinske štipendije, vendar pa so upravičeni le do ene. Veliko občin štipendira nadarjene ali socialno šibkejše, medtem ko so kadrovske štipendije običajno najvišje, a jih dosti ostane nepodelje-nih.
Slovenske občine razpisujejo različne štipendije, pri postavljanju pogojev pa so avtonomne. Kot navajajo v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, med drugim obstajajo štipendije za tiste najbolj nadarjene ali štipendije, namenjene dijakom in študentom iz socialno šibkejšega okolja. Meril pa je lahko tudi več.
Letos štipendije za nadarjene razpisujeta Mestni občini Ljubljana in Maribor. Iz slednje so sporočili, da si s tovrstnim štipendiranjem prizadevajo pospeševati izobraževalno dejavnost, namenjeno pa da je spodbujanju izobraževanja perspektivnih kadrov, ki so nosilci razvoja mestne občine. Namen štipendiranja dijakov srednjega poklicnega izobraževanja pa je predvsem spodbujanje mladih za tovrstno izobraževanje, prednostno za deficitarne poklice, še navajajo.
Iz Mestne občine Kranj pa so sporočili, da razpisujejo zgolj štipendije in denarne pomoči za študij v tujini. Povezovanje človeških virov in zaposloval-ne sfere pa je namen predvsem druge vrste štipendij, in sicer kadrovskih. Kot pravijo v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, so te štipendije v povprečju najvišje, a jih kljub temu vsako leto veliko ostane nepodeljenih.
Posredne kadrovske štipendije za dijake in študente podeljujejo regionalne razvojne agencije v okviru regijskih štipendijskih shem. Vsaka statistična regija Slovenije ima svojo regionalno razvojno agencijo.
Zdenka Žakelj iz razvojne agencije Notranjsko-kraške regije je pojasnila, da takšne štipendije razpisujejo delodajalci, ki posredno prek agencij tudi odločajo o končnemu izboru štipendistov. V primeru posrednih kadrovskih štipendij imajo namreč delodajalci po njenih navedbah določene ugodnosti, saj se 50 odstotkov štipendije financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada, prav tako pa delodajalcem ni treba voditi dokumentacije in poročati, ker to namesto njih naredijo agencije. Delodajalci te štipendije razpisujejo na podlagi svojih potreb oziroma poslovnih ciljev, prednost pa imajo poklici, ki so v regiji deficitarni, je dejala Žakljeva. Po navedbah sklada običajno večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Največkrat se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo, navajajo. S tega vidika prejemanje štipendije pomeni neko zajamčeno zaposlitev, vsaj začasno, ocenjuje Žakljeva. Sicer pa se po navedbah sklada lahko delodajalec s štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa ali diplomska naloga, vezana na podjetje. Dušan Mikuž iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je dejal, da 50 od-
stotkov za štipendije v okviru shem zagotovi delodajalec, ta del pa lahko deloma ali v celoti prispeva tudi občina. Preostalo polovico zagotovijo prek javnih sredstev, od tega jih je 85 odstotkov sredstev EU iz Evropskega socialnega sklada, 15 odstotkov pa slovenske udeležbe. Ta del regionalne razvojne agencije pridobijo s prijavo na razpis za sofinanciranje enotnih regijskih štipendijskih shem, je povedal. Matija Ukmar iz razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je pojasnil, da kandidati lahko kandidirajo za katero koli razpoložljivo štipendijo. Ker pa se izključujejo, se morajo v primeru pridobitve več štipendij odločiti, katero želijo prejemati.
Razpis za posredne kadrovske štipendije regionalne razvojne agencije objavijo na podlagi oddanih potreb delodajalcev predvidoma v prvi polovici septembra. Objava razpisov občinskih štipendij je v pristojnosti občin, zato so nekatere razpise že objavile. Za državno štipendijo pa lahko dijak ali študent, ki mora biti starejši od 18 let, zaprosi kadar koli, tudi med šolskim oziroma študijskim letom. Če je do nje upravičen, se mu začne izplačevati naslednji mesec po oddaji vloge, so pojasnili v skladu.
Poleg državnih, občinskih in kadrovskih štipendij obstajajo še Zoisove štipendije, štipendije za izobraževanje v tujini, štipendije za izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji ter štipendije za študij zamejcev in Slovencev po svetu v Sloveniji.
Po navedbah javnega sklada dijaki in študenti, ki z izjemnimi šolskimi ali študijskimi uspehi prispevajo k trajno-stnemu razvoju družbe, lahko
dobijo tudi enkratno nagrado v višini od 500 do 5000 evrov. Slovenija ob tem vsako leto objavlja tudi štipendije za iz-
obraževanje, kjer gre povečini za kadrovske štipendije vlade, ki štipendije razpisuje za potrebe kadrovanja za posa-
mezni državni organ, še pojasnjujejo v skladu.
(sta)
Znanje managementa za več kariernih priložnosti
Si želite novih izzivov? Razmišljate o nadaljnjem ali dodatnem izobraževanju? Želite pridobiti poglobljena strokovna znanja s področja managementa, ekonomije in financ, prava ali upravljanja traj-nostnega razvoja? Odločite se za študij v Celju, na Fakulteti za management!
Vaša kariera se začne tukaj - z magisterijem na Fakulteti za management!
Študirajte management, ekonomijo, finance, pravo ali trajno-stni razvoj.
Magisterij brez šolnine tudi v Celju, predavanja ob 16.30.
Informativni dan v Celju 30. avgusta (v Kopru 28. in v Škofji Loki 29. avgusta).
Izberite modro, izberite Fakulteto za management!
Naložba v znanje, ki ga boste dobili na Fakulteti za management, je življenjska naložba, ki se vam bo dobro obrestovala.
Fakulteta za management - modra izbira
Z več kot 15-letno tradicijo izobraževanja na področju managementa. Vseskozi poudarjamo učinkovito rabo znanja v poslovni praksi. Ponujamo aktualne vsebine in mednarodno primerljive programe. Na fakulteti predavajo ugledni predavatelji z bogatimi izkušnjami iz prakse, sodelujejo gostujoči predavatelji oziroma gosti iz prakse. Vsem študentom ponujamo možnost, da del študija opravijo v tujini na eni od 100 partnerskih institucij v več kot 25 državah, podiplomske študente pa vključujemo tudi v raziskovalne projekte. Termine in način izvajanja predmetov prilagajamo zaposlenim študentom.
Fakulteta z dodano vrednostjo
Fakulteta za management ima dobro oblikovan in utečen tutorski sistem za pomoč študentom. Lah-
id mi 1
www.fm-kp.si/vpis«
Univerza na Primorskem Fakulteta za management
www.fm-kp.si/vpis | referat@fm-kp.si 03 490 03 32
ko se pohvali s kariernim centrom, prek katerega svoje študente ozavešča in informira glede možnosti zaposlitve in poslovne kariere. Fakulteta izdaja dve znanstveni reviji, v katerih študenti lahko objavijo svoje prispevke. Odprtost navzven uresničuje s članstvom v številnih mednarodnih združenjih, na primer ECBE, CEEMAN in EUCEN, vseskozi pa širi tudi mrežo partnerskih institucij doma in v tujini.
Če želite izbrati modro in študirati na fakulteti z dodano vrednostjo, vam ni treba v Koper, lahko se odločite tudi za Celje ali Skofjo Loko, kjer fakulteta izvaja dodiplomski in podiplomski študij.
Informativni dnevi v avgustu, ob 17. uri: Celje, 30. 8. | Škofja Loka, 29. 8. | Koper, 28. 8.
Prvi prijavni rok za vpis v magistrski in doktorski študij traja do 7. septembra 2012; drugi prijavni rok (v primeru prostih mest) bo potekal do 20. septembra 2012.
Drugi prijavni rok za vpis v dodiplomski študij pa je od 22. do 29. avgusta, na fakulteti so še prosta mesta za vpis v visokošolski in univerzitetni program Management (redni študij v Celju, Kopru in Škofji Loki).
_Vrtec Ptuj
Obogatitveni programi ostajajo
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Ptuj že več kot 30 let pripravlja tudi kros za najmlajše, letos so ga prvič izvedli na Mestnem stadionu.
Novo šolsko leto 2012/2013 bodo v Vrtcu Ptuj pričeli s polno zasedbo 60 oddelkov, vključno z oddelkom v ptujski bolnišnici in oddelkom za otroke s posebnimi potrebami oziroma s 1024 otroki. Prostih je ostalo le nekaj mest za starejše otroke, ki jih bodo vpisovali med šolskim letom glede na potrebe oziroma možnosti, ki jim jih daje dodatni fleksibilni normativ. Vse vloge staršev otrok, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v vrtec, so pozitivno rešili, odprtih je ostalo le nekaj vlog za otroke, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja, ker še niso stari enajst mesecev. Sprejemali jih bodo med šolskim letom na mesta, ki bodo razpolago v posameznih oddelkih. „Zunanje" enote Vrtca Ptuj, kot so Rogoznica, Haj-dina, Budina, so popolnoma zasedene, več možnosti za sprejem je v enotah v mestu. Potem ko so se v prejšnjih dveh letih pri vsebini dela navezovali na področje ekologije, načrtujejo v tem letu vsebinsko navezavo na dediščinsko tematiko, dediščino kulinarike Ptuja in okolice glede na vedno večji pomen samooskrbe na področju prehrane. Kot je povedala ravnateljica Božena Bratuž, se želijo posvetiti semenom, samooskrbi oziroma temu, kaj vse lahko naredimo iz doma pridelanih pridelkov. Projekt bodo zasnovali kot medgene-racijski, saj želijo vključiti tudi babice in dedke, ki bodo svojim vnučkom tudi po ustnem izro-
čilu skušali prenesti čim več prehranske dediščine preteklosti ter jih navdušiti za jedila, ki
so danes tudi zaradi drugačnega načina življenja redkeje na mizah.
Zakon o uravnoteženju javnih financ se za zdaj ne dotika normativov in standardov predšolske vzgoje. Zato tudi ni bojazni, da se otroci v Vrtcu Ptuj tudi v novem šolskem letu ne bi učili dveh tujih jezikov oziroma bodo še naprej deležni vseh dosedanjih obogatitvenih programov. Rezultate teh so vedno predstavili javnosti, ki jih je vselej zelo pozitivno sprejela. Ravnateljica je prepričana, da so ljudje v teh letih prepoznali to kakovost, dodano vrednost programa, ki ga nudijo predšolskim otrokom, vključenim v Vrtec Ptuj. Zadnjo besedo o tem bo sicer imela MO Ptuj kot sofinancerka, za katero pa upa, da bo tudi pri morebitnem zavezovanju pasu odločila v korist najmlajših in napredka tega okolja. S programi, ki jih izvajajo, želijo najmlajšim dati najboljšo popotnico za bodočnost. Plačila za vrtec so se glede na spremenjeno zakonodajo na socialnem področju spremenila zelo različno. Precejšnjemu številu staršev se je plačilo povečalo. Problem pa je, opozarja ravnateljica, da do novih odločb še vedno ne pridejo avtomatsko, kar pomeni, da iščejo vsakega posameznega starša posebej po imenu, ga pozovejo, da prinese odločbo, da imajo neko osnovo za zaračunavanje. Dogovor v MO Ptuj je, da se dolg z ene in druge strani poračunava v obrokih, koliko vrnejo staršem, toliko vrnejo občine oziroma obratno. V tem trenutku še nimajo odločb za 500 otrok. Vrtec Ptuj je eden izmed tistih ptujskih kolektivov, ki je tesno povezan s svojim okoljem in ki tudi s prostovoljnim delom znotraj ustanove in v okolju opozarja nase. Kolektiv se je
izjemno angažiral pri projektu Entente Florale, predsednik te komisije je po končanem ocenjevanju povedal, da se kaj takega v Nemčiji ne bi moglo zgoditi. Z otroško ustvarjalnostjo in velikim entuziazmom zaposlenih so izboljšali podobo mesta v številnih izložbah ter tudi sicer, predvsem pa z raznobarvnimi krogi na okrog 300 kamnitih koritih, ki v novi podobi kažejo manj sivo podobo.
Nove Mačice še naprej prednostni projekt
V	šolskem letu 2011/2012 je kolektiv Vrtca Ptuj skupaj obrtniki slikopleskarji in parketarji uspešno izvedel tudi sanacijo enote Mačice, prvih jaslic na Ptuju, zgrajenih v letu 1971, ki je bila resnično v slabem stanju. Večjih obnov se v tem vrtcu doslej niso lotevali, ker so verjeli, da bodo končno le prišlo do novogradnje vrtca Mačice. Skoraj tri mesece so zaposleni vsak dan po opravljenem delu delali še prostovoljno. Enota je sedaj lepo urejena, popolnoma enakovredna ostalim enotam. Res pa je, da je enota Mačice skupaj z vrtci Rogoznica, Haj-dina in Budina sodi med energijsko potratne enote, stavbno pohištvo je v teh enotah staro več kot 40 let. Četudi so sedaj Mačice lepe, od novih prostorov ne odstopajo, urediti pa se morajo tudi prostori uprave, ki sedaj dela v neurejenih razmerah. Problematike se je treba lotiti celovito, ne pa s preseljevanjem za kratek čas, poudarja ravnateljica Božena Bratuž.
V	preteklem šolskem letu je bil Vrtec Ptuj zelo uspešen tudi
na mednarodni olimpijadi v Varaždinu, kjer so mali ptujski športniki, ki so od hrvaških vrstnikov mlajši eno leto, ker gredo eno leto prej v šolo, osvojili nekaj prvih mest. Štirikrat zapored je bil Vrtec Ptuj v slovenskem merilu proglašen kot naj športni vrtec v Sloveniji, trikrat zapored pa je osvojil prvo mesto v kategoriji vrtcev v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in urejena kot najbolj urejen in gostoljuben vrtec v Sloveniji. Od prvega decembra lani ima Vrtec Ptuj tudi prvi nizkoener-getski vrtec v Sloveniji, ki ni samo energetsko varčen, temveč je tudi izjemno lep, njegova posebnost pa je tudi v tem, da je njegova streha postala igrišče starega vrtca Tulipan. Slika obeh vrtcev kaže izjemno lepo sozvočje starega in novega objekta, stare in moderne arhitekture. Vrtec Podlesek je pomemben tudi zato, ker je prvi objekt po 40 letih, ki je bil namensko grajen za jaslice. Med uspehe lanskega leta v Vrtcu Ptuj štejejo tudi udeležbo na mini olimpijadi, ki so se je udeležili skupaj z Zavodom za šport. Olimpijski komite je ocenil, da takšnega angažiranja otrok, tudi po številu strokovnih delavcev in staršev, še niso zabeležili. Vsi so izredno zavzeto tekmovali, skušali doživeti olimpijski duh, četudi so še zelo majhni. Vrtec Ptuj je tudi eden redkih s svojim praznikom; že več kot 30 let pripravljajo tudi kros najmlajših, ki so ga letos prvič izvedli na Mestnem stadionu. Tudi novi generaciji otrok želijo dati kar najboljšo življenjsko popotnico.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj
_Iz pogovora z mladim nadarjenim dijakom računalništva
Programer? Da. A nikakor ne v Sloveniji
Vito Meznarič je dijak tretjega letnika Srednje elektro in računalniške šole na Ptuju; eden tistih mladostnikov, ki lahko cele dneve in noči preživijo za računalniškim ekranom. A ne (le) zaradi igric - Vito se namreč že precej časa ukvarja z računalniškim programiranjem, izkušnje in znanje pa išče samoiniciativno, kjerkoli se da. Poleg računalništva mu je blizu
tudi matematika, kar dokazuje debela mapa srebrnih in zlatih priznanj z različnih državnih in regijskih matematičnih in računalniških tekmovanj, ki jih je dosegel v minulem šolskem letu. Nikakor pa nista Vitova ljuba predmeta slovenski jezik, geografija, zgodovina ... „Ma, saj sploh ne vem, kaj naj s slovenskim jezikom počnem, recimo na kakšni tuji fakulteti oziroma v tuji državi. Tudi
pri programiranju mi ne pride popolnoma nič prav, zato pa sem se ob delu z računalnikom odlično naučil angleškega jezika. Celo za oceno „excellent", ki sem jo dobil po koncu prakse v enem izmed podjetij na Irskem lani jeseni."
Šola je potrebna zaradi „papirja", znanje moraš iskati sam
Vito sam zase pravi, da uživa v programiranju, ki ga vidi tudi kot svoj poklic. Vendar pa, čeprav še zelo mlad, povsem objektivno dodaja, da srednješolski učni program šole, ki jo obiskuje, dijakom s talentom in interesom za novosti računalniškega sveta nikakor ne zadostuje. Učna snov je po njegovem mnenju dokaj zastarela, okostenela in prilagojena povprečnim, pravzaprav še bolj tistim podpovprečnim dijakom, da lahko sploh uspešno izdelajo letnike. Sam se pri računalniških učnih urah, z nekaj izjemami, večinoma dolgočasi, saj predvideno snov že dolgo dobro obvladuje. Včasih pa je vendarle kaj zanimivega, novega, kar ga še pritegne. „Cel učni sistem se mi pri nas
Vito Meznarič, dijak tretjega letnika Srednje elektro in računalniške šole, vidi svojo prihodnost v računalniškem programiranju: „Upam, da se bom nekoč lahko zaposlil v tujini, kjer so pogoji za delo veliko veliko boljši kot pri nas."
zdi precej zgrešen, saj je narejen res za povprečneže ali še manj, predvsem pa je veliko preveč poudarka na teoriji, ki je potem v praksi bolj kot ne neuporabna. Po moje bi bilo bolje, če govorim za srednjo računalniško šolo, da bi uvedli sprejemni izpiti in bi se v šolo nato vpisali res le tisti dijaki, ki so za računalništvo nadarjeni, ki že veliko obvladajo in bi se pouk lahko oblikoval bistveno drugače, bolj zanimivo. Po drugi strani pa bi recimo dal absolutno manj poudarka predmetom, kot so slovenski jezik, zgodovina ... Morda le kakšno uro na teden. Realno gledano se od računalničarjev in programerjev v poklicu pričakuje prej vse kaj drugega kot odlično poznavanje slovnice, ali ne?! No, potem nam pa slabše ocene pri teh nepomembnih predmetih rušijo dobro oceno pri maturi, kar je spet krivično. Posledično imajo potem lahko npr. gimnazijci z odličnimi ocenami celo prednost pri vpisu na specializirane računalniške fakultete, čeprav od računalništva ne obvladajo dovolj niti širokih osnov, ki naj bi jih imel študent prvega letnika ..." Vito sicer meni, da je precej krivde za okostenel in nezanimiv učni program v srednji računalniški šoli v učnih na-
črtih, del krivde pa nosijo tudi tisti učitelji, ki niso sposobni slediti oziroma prehitevati računalniškega znanja njihovih nadarjenih dijakov. „Joj, če bi se zanašal zgolj na to, kar se lahko naučim v šoli, potem danes ne bi znal niti četrtine tega, kar znam. Res je, da šolski program ponuja kar dobre teoretične temelje, čeprav tudi ne povsod, ampak če hoče res poznati delo programerja, si mora vsak dijak pomagati sam. Prave stimulacije profesorjev ni, menim, da tudi nimajo časa za bolj nadarjene, ker se morajo preveč posvečati ostalim, da sploh izdelajo razred. Tako smo pač tisti, ki nas zanima več od ponujenega v šoli, ki sami veliko raziskujemo in se preizkušamo, odvisni bolj kot ne sami od sebe, od lastne iznajdljivosti in sposobnosti učenja, predvsem prek spleta. Šolo pa je pač treba narediti za to, da imam pridobljen 'papir' o izobrazbi ..."
Raje na delo v računalniško podjetje kot na morje
Prav zato Vito zelo rad izkoristi vse možnosti za nadgradnjo svojega izobraževanja in že pridobljenega znanja; od tekmovanj, prek taborov do dela v tujih in domačih računalniških oz. programerskih podjetjih. Lani pozno jeseni je takoj sprejel možnost dodatnega izobraževanja v okviru obvezne prakse na Irskem, s katero je dijake seznanila profesorica Nadja Jager Popovič: „Skupaj nas je šlo deset iz tretjega in četrtega letnika in bila je zanimiva izkušnja! Na Irskem smo bili tri tedne, sam sem delal v Partnership Europe, kjer sem moral narediti njihove spletne strani in skrbeti za delovanje računalniškega sistema v podjetju. Delo se mi sploh ni zdelo težko, delal sem po šest ali sedem ur dnevno, res pa je tudi, da se kaj posebno novega s programerskega področja tudi nisem naučil. Sem pa pridobil nekaj prakse, kako se dela v podjetjih, kakšne so tam delovne navade in delovni pogoji in kar dobro spoznal način njihovega življenja. Pa seveda smo si čez vikende ogledali tudi kar nekaj irskih znamenitosti, med katerimi so mene najbolj navdušili njihovi monumentalni klifi."
Vito Meznarič počitniške dni preživlja pretežno spet za računalnikom - a ne v domači sobi, ampak dela v mariborskem podjetju Greco, d. o. o., že od začetka julija in kot pravi, bo z največjim veseljem delal do prvega šolskega dneva v
septembru: „Če bo le obstajala možnost, pa bom poskušal za to podjetje delati tudi med šolskim letom, kolikor bom imel prostega časa. Slučajno sem naletel na nekem forumu na njihov oglas za delo in po prvem telefonskem pogovoru z njimi so me potem najprej preizkusili, nato pa sem začel delati. Sem edini dijak v tem podjetju, moja naloga trenutno pa je programiranje igric. Sicer pa programiram vse, kar želijo oziroma potrebujejo. V tem času sem se že ogromno naučil, zelo strokovnih in specifičnih zadev, in rad bi se še več, zato bom delal še naprej. Čisto odkrito lahko povem, da v tem delu res uživam, vsak dan pravzaprav komaj čakam, da lahko grem delat!" Vito ob tem še pove, da zaslužek za delo ni slab, pravzaprav za slovenske razmere, sploh ob primerjavi plačila študentskih ur, zelo dober: „Je pa tako, da so programerji v Sloveniji v primerjavi s programerji v ostalih državah zelo slabo plačani."
Želja in cilj: zaposlitev v San Francisu
O prihodnosti Vito niti ne razmišlja posebno veliko; želi si nadaljevati študij v smeri računalništva in seveda bi najraje izbral fakulteto v Angliji ali v ZDA, vendar se zaveda, da so to le sanje, če se ne zgodi kakšen čudež. „Realno se bom tako verjetno vpisal na FERI Maribor ali FRI v Ljubljani, čeprav se zdaj nekako nagibam k temu, da bi zraven že resno delal. Za naprej pa ... cilj mi je zaposliti se kot programer v tujini, najraje v San Franciscu, ki velja za programersko meko. Tam bi resnično rad nekoč delal, ker se tam rojevajo svetovne programerske inovacije. Nenazadnje pa je tudi zaslužek tam bistveni boljši kot pri nas. Razmišljam tudi o tem, da bi ustanovil kakšno lastno t. i. start up podjetje." Čeprav pri komaj dobro napolnjenih 17 letih, je iz besed mladostnika čutiti veliko resnosti in razmišljanja, da v Sloveniji za mlade, zlasti nadarjene, ni možnosti poklicnega razvoja: „Ne gre le za standard in višino plače. Tudi če bi mi ponudili enako plačo v Sloveniji in ZDA, bi se odločil za življenje in delo v ZDA zaradi veliko večjih možnosti razvoja in poklicnega napredka ter inovativnosti. Seveda pa bi imel rad nekoč tudi svoje računalniško podjetje. Upam, da mi bo uspelo."
SM
Foto: SM
Šolske potrebščine
Čas je za nakup šolskih potrebščin
Šolsko leto že trka na vrata. Čeprav šolarji še uživajo v počitnicah, so priprave na šolo že v polnem teku. Do 1. septembra je namreč treba nakupiti še knjige in vse ostale šolske potrebščine. Kot vsako leto tudi letos starši avgustovske zadnje tedne na-
menijo pripravi otrok za vrnitev ali vstop v šolske klopi. Če je povsem jasno določeno, katere knjige in delovnike po razredih šolarji potrebujejo za nemoteno delo, je izbira ostalih šolskih potrebščin v veliki meri prepuščena njihovi domišljiji. Izbira teh je izjemno pestra, lahko bi
rekli celo modno obarvana. Za velike in male šolarje v knjigarnah zato pripravljajo raznolike izdelke, med katerimi bo vsak lahko našel kaj zase. Najbolj se malčki po navadi veselijo nakupa šolske torbe, predvsem tiste prve. Ker so knjige vse prevečkrat težke za ramena majhnih
vedoželjnežev, so na voljo tudi torbe na kolesih, ki postajajo vedno bolj priljubljene, saj so zelo praktične.
Tudi brez zvezkov in polne peresnice, pisanih barv, seveda ne bo šlo. Pa tudi brez lepila, ravnila, šestila, kalkulatorja in vsega ostalega torba ne bo po-
F

Malčki se že pripravljajo na šolo.
Vse je odvisno tudi od starosti šolarja in razreda, ki ga obiskuje.
polna. Vse pa je odvisno tudi od tega, kateri razred bo šolar obiskoval. Zahteve, ki jih imajo v šolah, so delno zastavljene, res pa je, da je izbira pestra in je odvisna tudi od potreb, želja in globine denarnice staršev šolajočih se otrok. Ponudbo izdelkov zato vse knjigarne iz leta v leto bolj bogatijo. Poleg kakovostnih zahtev sledijo tudi modnim trendom, ki jih v veliki meri narekujejo tudi risanke in filmi. Lahko pa pri nakupu šolskih potrebščin ob pravilni izbiri kupimo kvaliteto po precej nizkih cenah. Pri nakupu šolske opreme na primer lahko prihranimo tudi tako, da kupujemo tik pred
zdajci. Tak nakup je lahko zelo ugoden, problem pa nastane le, če tistega, kar bi morali kupiti, zmanjka. Načeloma pa so knjigarne tako dobro založene, da je to razen pri knjigah in delovnikih malo verjetno. Velika večina knjigarn namreč v tednu pred pričetkom pouka ponuja velika, tudi do 50-od-stotna znižanja, ki lahko pomenijo precejšen prihranek. Kakorkoli, izbira je vaša! Dejstvo pa je, da bo šolska torba popolna le, če bo v njej tudi veliko znanja. Ne glede na to, kakšne potrebščine bodo v njej, brez zavzetosti, pridnosti in učenja zastavljeni cilji šolarjev ne bodo doseženi.
Foto: DK
Foto: DK
Prisrčno pozdravljeni s Srednje zdravstvene šole Murska Sobota!
Za sveže rastočim rakičan-skim drevoredom se skrivnostno ozaljšana z nekaj več kot zlato obletnico skriva Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Šola se lahko pohvali s tremi izobraževalnimi programi: zdravstvena nega in kozmetični tehnik sta 4-letna programa, in bolničar - negovalec, ki je 3-letni program. Tekom razvoja šole smo izobraževali več programov in pre- oz. dokvalifikacij v obliki izobraževanja odraslih. Podrobnosti najdete v našem zborniku, ki je izšel ob 50-letnici, objavljen pa je na spletni strani šole.
Osnovnošolcem, ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje, bi rada ob tej priliki povedala, da je delo medicinske sestre oz. srednjega zdravstvenika,
ki se izobražujeta v programu zdravstvena nega, izredno humano, vendar zahtevno in odgovorno, saj ima ta kader neprestano opravka z ljudmi, ki so potrebni pomoči. Dijaki teoretično znanje, ki ga postopoma pridobivajo skozi leta izobraževanja, prenašajo na delo z bolnimi otroki, ki jih hočejo le zase, na delo z bolj ali manj bolnimi, ki poleg nege čakajo lepo besedo, to-lažilni gib, prijazen nasmeh, ki čakajo na življenje, ki iz običajnega življenja izginja ...
Po končanem 4-letnem programu izobraževanja zdravstvene nege se medicinska sestra oz. srednji zdravstve-nik lahko zaposlita v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih, domovih za ostarele, zdraviliščih . doma in v tujini. Tuji
jezik ni ovira, saj se dijaki tekom izobraževanja učijo kar dva tuja jezika, nemščino in angleščino, seveda s poudarkom na strokovni terminologiji. Po želji lahko nadaljujejo izobraževanje na kateri od slovenskih visokih strokovnih šol, zdravstveni fakulteti oz. fakulteti za zdravstvene vede, kjer traja študij 3 leta. Tako dobimo nove diplomirane med. sestre oz. dipl. zdravstvenike, babice, rentgenologe, terapevte, socialne delavce, vzgojiteljice. Z opravljenim petim predmetom oz. maturitetnim tečajem pa se odpre možnost vpisa v univerzitetni program in s pravo mero ustvarjalnega dela lahko marsikdo uresniči svoje sanje.
Če koga zanima mirno, samostojno, zelo ustvarjalno, vendar tudi zahtevno in odgovorno delo, ste delavni, prijazni, potrpežljivi, komunikativni in strpni, bi radi delali
z ljudmi in za ljudi, je program kozmetični tehnik pravšnji za vas. Po končani srednji šoli lahko nadaljujete izobraževanje na visokošolskem študiju kozmetike s pridobitvijo naziva diplomirani kozmetik/ kozmetičarka oz. na katerem koli drugem višješolskem študijskem programu.
Tudi dijaki programa bolničar - negovalec lahko po zaključenem izobraževanju nadaljujejo z izobraževanjem na naši šoli v tako imenovanem programu 3+2 ali pa se zaposlijo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela na domu.
Leto za letom pa nas znova razveselijo tudi zlati maturantje, zlata in srebrna Cankarjeva priznanja; najvišja mednarodna priznanja iz pisanja esejev v nemškem jeziku, priznanja iz angleškega jezika, visoki dosežki na
tekmovanju s področja zdravstvene nege in prve pomoči .
Poleg izjemnih uspehov na področju strokovnih šol pa nas kot srednjo zdravstveno šolo izjemno veseli, da se veliko število naših dijakov in dijakinj ukvarja s prostovolj-stvom v bolnišnicah, domovih za starejše in na terenu, in to kar skozi vsa leta izobraževanja, tako da si s tem pridobivajo dragocene izkušnje, ki so vsekakor zdrav temelj za nadaljnje življenje in ustvarjanje.
Na šoli se trudimo, da dijaki tekom izobraževanja pridobijo kar največ potrebnih informacij, ki jih bodo znali v življenju koristno uporabiti. Pri izvajanju vzgojno-izobra-ževalnega dela nam je v veliko pomoč in tudi popestritev maksimalna podpora IKT -tehnologije. Tudi s prijazno opremljenimi oz. prenovljenimi prostori želimo dijakom zagotoviti čim boljše počutje na šoli. Pohvalimo pa se lahko tudi z nameščenim defibri-latorjem v šolski zgradbi, ki, kot vemo, lahko človeka vrne v življenje.
Aktualno iz življenja in ustvarjanja na šoli objavljamo sproti na naši spletni strani. Vse mlade, ki se odločajo za srednjo šolo, in jih delo s pomoči potrebnimi ljudmi zanima, pa vljudno vabim na informativna dneva, 15. in 16. februarja 2013, na katerih boste izvedeli več podrobnosti.
Prepričana sem, da si lahko vsak mlad človek izbori košček prostora pod soncem, na katerem bo zadovoljen ustvarjal in živel svoje sanje. Tako boste tudi vsi, ki si boste izbrali programe na naši šoli - zdravstveno nego, kozmetični tehnik ali bolničar - negovalec - zagotovo v življenju opravljali humano delo in tako s svojim delom dan za dnem bogatili tudi sebe z ogromno notranjega zadovoljstva in osebne sreče.
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota
TELEFON: (02) 521-1450 - tajništvo	I
O
Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si | Spletna stran: http://www.szs-ms.si	|
Ljudska univerza pred novo izobraževalno sezono
|«v v ■	I v	•	I	v	•
Središče brezplačnega izobraževanja za vse starosti
Tradicija izobraževanja odraslih na Ptuju ima dolge in močne korenine, ki segajo v leto 1925, ko so se pojavili prvi tečaji za odrasle. Uradno je bila, takrat še Delavska univerza Ptuj, ustanovljena 23. julija 1959, danes pa je Ljudska univerza Ptuj prerasla v pomembno središče brezplačnega izobraževanja za vse starosti. Na Ljudski univerzi Ptuj so trdno prepričani, da so kot javni zavod z vrsto javno veljavnih šol in izobraževalnih programov povsem enakovreden partner drugim izobraževalnim organizacijam, zato je direktorica mag. Klavdija Markež prepričana, da so na dobri poti: „Rada bi izpostavila, da je Ljudska univerza Ptuj v zadnjem desetletju postala pomembno andragoško središče za lokalno in širše okolje, pri čemer posebno skrb posvečamo socialno ogroženim in ostarelim osebam, ljudem, ki morda v življenju niso uspeli, tudi Romom, ljudem s posebnimi potrebami, osebam, ki so dolgotrajno brezposelne, pa tudi vsem tistim otrokom, ki potrebujejo pomoč pri rednem šolanju. Pomembno je, da vse to počnemo skozi projekte Evropskega socialnega sklada, to pomeni, da najprej sami po-
skrbimo za financiranje, nato pa izvedemo tudi posamezne programe, zato so vsa ta izobraževanja, med katerimi so tudi javno veljavni izobraževalni programi, za vse uporabnike brezplačna. Ne ukvarjamo pa se samo s socialno ogroženimi, ampak tudi z aktivnim prebivalstvom, saj tudi zanje ponujamo brezplačne izobraževalne oblike, predvsem tečaje tujih jezikov in usposabljanje za razna druga znanja, ki si jih želijo pridobiti. A tudi v tem primeru je zanje izobraževanje brezplačno, saj pridobivamo sredstva na podlagi uspešnih kandidatur na raznih razpisih." Koliko pa vas je zaposlenih? Ali vas je dovolj glede na številne programe izobraževanj, ki jih izvajate?
„Na ljudski univerzi nas je še vedno redno zaposlenih le 10, torej ostaja zaposlitev na istem nivoju. Je pa res, da imamo za zagotavljanje izvajanja vseh izobraževalnih programov še 35 pogodbeno zaposlenih učiteljev. Tako je predvsem zaradi dejstva, ker kljub statusu javnega zavoda financiranje naše dejavnosti ni urejeno, zato moramo sami skrbeti za vsa sredstva, ki jih potrebujemo za svoje delovanje. V prehodnem obdobju si sicer pomagamo z najemanjem raznih kreditov,
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
■ 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
www.lu-ptui.si www.cvzu-podravie
kar je sedaj že ustaljen krogotok, v katerem se vidimo tudi v bodoče."
Koliko slušateljev pa se pri vas izobražuje v posameznem izobraževalnem letu?
„Vsako leto se pri nas izobražuje prek 2000 udeležencev, kar je glede na našo velikost kar precej. Ker pa imamo za tako veliko število izobraževanj sami premalo prostorov oziroma predavalnic, čez leto najemamo primerne prostore tudi drugje po Ptuju. Pogosto potekajo naša izobraževanja v prostorih Gasilskega doma Ptuj in tudi drugje."
Ali načrtujete v jesenskem programu izobraževanj kakšne novosti?
„V glavnem ostajajo programi v istem obsegu kot lani. Nadaljevali bomo z vsemi že obstoječimi programi izobraževanj in z visokošolskim programom socialne gerontologije, pri katerem poskušamo ujeti korak s potrebami na trgu dela, saj se zavedamo, da je tudi glede na razmere vedno več ljudi, ki potrebujejo pomoč. Na željo velikega števila diplomantov programov višješolskega izobraževanja družboslovne, humanistične in socialno-zdra-vstvene smeri ter maturantov srednjih šol organizira in izvaja Evropsko središče Maribor v
Brezplačna izobraževanja: TUJI JEZIKI
RAČUNALNIŠKA PISMENOST
ZA ODRASLE
SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
-	Učim se učiti
-	Aktiviraj se
-	Skrbim zase
-	Pridobivanje socialnih veščin
-	Moji prvi koraki v angleščino
Usposabljanja za življenjsko uspešnost:
MOST DO IZOBRAZBE MOJE DELOVNO MESTO BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ IZZIVI PODEŽELJA MOJ KORAK
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE Z UČENJEM BRANJE ZA ZNANJE, ZA ZABAVO
PRIJAVE ZBIRAMO OD 20. AVGUSTA 2012 do zapolnitve prostih mest.
www.cvzu-podravje.si
©REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBI ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
ioaBAtevMjjE iVseživljenjsko učenje - izbirajte po lastnih potrebah.
a
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
S 02 749 21 50 El luptuj@siol.net
www.lu-ptuj.si www.cvzu-podravje.si
Foto: M. Ozmec
Direktorica mag. Klavdija Markež: „Ljudska univerza Ptuj je v zadnjem desetletju postala pomembno andragoško središče za lokalno in širše okolje."
šolskem letu 2012/13 visokošolski študij Socialna geronto-logija. Program bomo izvajali na Ptuju, v prostorih naše Ljudske univerze na Mestnem trgu 2."
Zagotovo pa je vaša vizija jasno začrtana?
„Vizija Ljudske univerze Ptuj je predvsem širiti nove poti do znanja vsakomur, kadarkoli in
kamorkoli. Kajti naše vrednote so znanje, strokovnost, kakovost, ugled, odgovornost, učinkovitost, inovativnost, drznost, ustvarjalnost, pa seveda poštenost, strpnost, zanesljivost, spoštovanje in svetovljanstvo. Poslanstvo Ljudske univerze Ptuj je izobraževanje in svetovanje odraslim. Z bogatimi izkušnjami in strokovnostjo
zaposlenih želimo motivirati in spremljati udeležence izobraževanj na njihovi poti do uspeha, spodbujati in verjeti v pomembnost vseživljenjskega učenja. Skratka, glede na trenutno povpraševanje in upoštevajoč bodoče trende želimo ponuditi dovolj široko izbiro programov za vse generacije."
M. Ozmec
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
S 02 749 21 50 E luptuj@siol.net
www.lu-ptuj.si www.cvzu-podravje.si
[EF
GEA College CVŠ,
C¡§co»e«c Center iiffih foi, io.o.
ESM
i evropsko
središče i maribor
©REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE
T, KULTURO IN SPOHT
DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
Vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1.stopnja) Strokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz.
diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Ekonomist / Ekonomistka
VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
SOCIALNA GERONTOLOGIJA
¡¡Hro^*^*** Zaupajte generacijam zadovoljnih diplomantov.
IZOBRAŽEVANJA ZA NOVE ZAPOSLITVE
Pridobite si nove zaposlitvene možnosti. Prihodnost izberite sami.
SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA NA DOMU - trajanje 2 meseca
SOBARICA - trajanje izobraževanja 3 mesece
KNJIGOVODSKA DELA - 5 mesecev HIŠNIK - 1 mesec
IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI - 1 MESE
Otroci imajo najrajši hitro hrano
Prehrana za šolarje
Foto: Viki Ivanuša
Pomena zdrave prehrane se v šolah dobro zavedajo, zato poskušajo z različnimi dejavnostmi popularizirati uživanje sadja in zelenjave.
Temelj zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike je pestra, kakovostna in raznolika prehrana, ki je dobra popotnica za nadaljnje življenje. Dobro sistemsko urejena šolska prehrana je najučinkovitejši in najracionalnejši način za omogočanje dostopnosti obrokov vsem učencem ter vplivanje na njihov zdrav način življenja in zdrave prehranjevalne navade. Z novim šolskim letom se bo za mnoge učence spremenila višina plačila šolske malice. Cena šolske malice je sicer enaka kot lani, 2,42 evra, nova zakonodaja pa je bistveno spremenila pravico do subvencije za malico. Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje in počutje posameznika.
Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja in zdravih prehranjevalnih navad, ki jih otroci in mladostniki pridobijo v tem obdobju, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Ustrezna prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih lahko vpliva tudi na izboljšanje kognitivnih zmožnosti učencev, kar je pomembno za uspešno delo. Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, ki ima sistemsko organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov, urejen na nivoju države in tudi uzakonjen.
Zaradi zagotavljanja uravnoteženih jedilnikov v osnovnih
šolah je ministrstvo za zdravje v letu 2005 sprejelo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, v letu 2008 pa tudi Praktikum zdravega prehranjevanja z jedilniki v vzgojno-izobraže-valnih ustanovah. Smernice in Praktikum sta namenjena strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z načrtovanjem prehrane in pripravo obrokov. Za celovito zagotavljanje zdravega prehranjevanja pa je treba upoštevati tudi kakovost živil, ki predstavljajo osnovo za pripravo hranilno bogatega in biološko polnovrednega obroka. Zavod RS za šolstvo je zbral podatke o šolski prehrani, iz katerih je razvidno, da ima malico v šoli 97 odstotkov učencev, kosilo pa skoraj 50 odstotkov.
Pica, dunajski, lazanja, testenine
Šolska kuhinja ima vodjo oz. organizatorja šolske prehrane, ki načrtuje prehranjevanje z zdravstvenega, ekonomskega, socialnega, vzgojnega in gastronomsko-kulinaričnega vidika. Enotnost prehrambne-ga načrta v šolah onemogoča zagotavljanje potreb in okusov posameznika. Zato je zelo pomembno, da so obroki pravilno sestavljeni in da organizator prehrane, ki načrtuje, in kuhar, ki pripravlja te obroke, poznata načela prehranske vede s posebnostmi otroške in mladin-
ske prehrane.
Osnova za izračun količinskih normativov živil v obrokih hrane so priporočeni dnevni hranilni in energijski vnosi za otroke in mladostnike, ločeno za posamezne starostne skupine. Jedilnika naj ne bi ponovili prej kot v treh tednih, sestavljen pa naj bi bil iz hranilno bogate hrane z dovolj svežega sadja in zelenjave. Kot primer navajamo osnovno šolo Mladika na Ptuju, kjer jedilnik sestavlja vodja šolske prehrane skupaj z glavnim kuharjem, potrdi ga ravnatelj. V šolski skupnosti je imenovan
učenec, ki sprejema predloge učencev za sestavo jedilnika in jih posreduje vodji šolske prehrane. Ti predlogi se upoštevajo, če so sestavljeni po načelih zdravega prehranjevanja in če so cenovno sprejemljivi. Nad vsemi jedilniki bdi komisija za šolsko prehrano, ki jo sestavljajo vodja šolske prehrane, glavni kuhar, predstavnik učencev, predstavnik staršev, ravnatelj in predstavnik zdravstvenega doma.
Anketa med njihovimi učenci (od 3. do 9. razreda) je pokazala, da za šolsko malico najraje sežejo po hamburgerju, potem po hrenovki, rogljičku in sendviču ter kruhu z mesnimi namazi, nekoliko manj pa po kruhu z medom in maslom ter viki kremo, testeninah in pudingu. Med jedmi, ki jih ne marajo za šolsko malico, pa sta juha in ribji namaz. Skoraj vsi (96 %) pa se strinja, da naj bo pri vsaki malici na voljo tudi sadje (jabolka, grozdje, jagode, banane). Tudi ankete, narejene po številnih slovenskih šolah, kažejo, da za malico učenci najraje sežejo po pici in sendvičih, nekoliko manj pa po enolončnicah. Tudi za kosilo, če bi lahko sami izbirali, bi si največkrat zaželeli hitro pripravljeno hrano (dunajski zrezek, pleskavico, lazanjo, testenine, mesne kroglice v paradižnikovi omaki ...).
Subvencionirana prehrana otrok v osnovni šoli
Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 43/2010) v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 in 40/2011) in Zakonom za uravnoteženje javnih financ - ZUJF (Ur. l. RS, št. 40/2012). Zaradi novosti v skladu z ZUJF bo v šolskem letu 2012/13 prišlo do sprememb v zvezi s pravico do uveljavljanj subvencije za šolsko malico in v zvezi z oddajo vlog za subvencijo. Od 1. septembra 2012 se dodatna subvencija v višini 1/6 malice ukinja. Dijaki, ki želijo uveljavljati dodatno subvencijo za malico, to storijo na pristojnih centrih za socialno delo, na obrazcu, ki ga predpisuje Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Ta določa, da so do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice upravičeni tisti, katerih dohodek na družinskega člana znaša do 42 % povprečnega mesečnega dohodka na osebo od neto plače (do sedaj so lahko splošno subvencijo uveljavljali vsi učenci oz. starši). Procenti so razvidni iz odločbe o otroškem dodatku, izdane po 1. januarju 2012. Ostalim dijakom subvencionirana malica po novi zakonodaji ne pripada in bodo plačali malico v celoti. V izjemnih primerih lahko center za socialno delo upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Subvencijo za malico lahko, ne glede na kriterij, dobijo tudi učenci v rejništvu oziroma prosilci za azil.
Vlogo oddajte še danes
Vlogo za subvencionirano malico in subvencijo za kosilo, lahko starši oz. skrbniki oddajo na pristojnem centru za socialno delo z obrazcem Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Na drugi strani obrazca označijo »subvencijo malice« in po potrebi izpolnijo točko g v III. poglavju. CSD bo o pravici do subvencionirane malice odločil z odločbo v roku treh mesecev. Šole ne smejo več izdajati sklepov o subvencionirani šolski prehrani. Podatke o učencih, ki so upravičeni do subvencionirane malice, šola prejme od CSD. Če vlogo oddate še v avgustu, bo subvencija upoštevana s 1. 9. 2012. V primeru, da boste vlogo oddali kasneje med šolskim letom, bo subvencija upoštevana od naslednjega dne, ko bo CSD prejel vašo vlogo. Do izdaje odločbe centra za socialno delo o subvenciji malice ali kosila so starši sami dolžni poravnati stroške prehrane svojega otroka v šoli. Na malico se lahko prijavijo tudi učenci, ki ne bodo imeli pravice do subvencije, plačati pa bodo morali celotno ceno malice, ki bo znašala 2,42 evra (cena ostaja enaka kot lani).
Mateja Tomašič
Foto: Viki Ivanuša
Otroci pa, če le imajo možnost, raje izberejo hitro hrano.
Na Gimnaziji Ormož je pomemben vsak dijak
Osnove za uspeh so vztrajnost pri učenju, zaupanje vase in v kvaliteto izobraževanja ter interdisciplinarni pristop
Gimnazija Ormož se nahaja v mirnem in urejenem okolju. Pouk poteka v sodobno opremljeni šoli s pokritim bazenom, ki ga srednješolci večinoma uporabljajo pri pouku športne vzgoje, dnevno pa ponujajo tudi kvaliteten topli obrok. So številčno manjša šola, kar je njihova prednost, saj se lahko posvetijo vsakemu dijaku.
Šola deluje 15. leto. Uspešno je maturiralo že deset generacij. Postopoma oblikujejo tradicijo ter postajajo vse kvalitetnejši, zaradi česar jim zaupa vse več dijakov. Znanje izpostavljajo kot vrednoto, vsak dijak ima možnost ohraniti lastno integriteto, kar tudi pozitivno vpliva na njegovo samopodobo, motivacijo in posledično učni uspeh, ter razvijati svoja močna področja, pri čemer ga spodbujajo in zanesljivo spremljajo.
Prepoznavni postajajo po kvalitetnem sodelovanju z dijaki, s starši in z okoljem, izvajajo sodobne oblike pouka, privzgajajo pozitiven odnos do dela, dijake navajajo na različne metode dela in učenja, spodbujajo šibkejše in nadarjene, veliko vlagajo v vseživljenjsko učenje dijakov in kvalitetne priprave na maturo, zaradi česar njihovi gimnazijci ob zaključku šolanja iz leta v leto dosegajo vse boljši rezultat. Uspešno spletajo vezi z različnimi generacijami in okolji, posebej pa velja izpostaviti področji prostovoljstva in socialne pomoči, na katerih so dijaki zelo aktivni.
Gimnazija Ormož izvaja program splošne gimnazije ter je izvrstna izobraževalna podlaga za prihodnje izobraževanje, saj po zaključku omogoča možnost vpisa tako rekoč v vse študijske programe. Z jasno zastavljeno vizijo razvoja si prizadevajo za kontinuirano dvigovanje kakovosti izobraževalnega procesa, pri čemer upoštevajo sodobne didaktične smernice. Skrbijo za
lEHi
GIMNAZIJA ORMOŽ l[jj]l
Gimnazija Ormož Hardek 5a 2270 Ormož Tel.: 02 / 7400 - 147 spletna stran: www.gimnazija-ormoz.si e-naslov: gimnazija.ormoz@guest.arnes.si
kvaliteto pouka, dijakom pomagajo pri osebni rasti ter jim privzgajajo tudi zavest o vrednosti pridobivanja vseživljenjskih in posebnih znanj. Glede na njihove sposobnosti in interese jih spodbujajo k vključevanju v šolske in obšolske dejavnosti. Izbira je velika, priložnosti je mnogo, tako na področju naravoslovja kot tudi družboslovja, športa, glasbe. Dijaki aktivno tekmujejo v znanju na skorajda vseh predmetnih področjih in njihovi rezultati so velikokrat dobri, celo presežni.
Iz leta v leto uspešno krepijo in razvijajo projektno delo o aktualnih temah, zlasti na osnovi medpredmetnega povezovanja, spodbujajo raziskovalno dejavnost, ponujajo pa tudi raznolike interesne dejavnosti, med njimi na primer foto-video krožek, de-batno dejavnost, sodelovanje v dijaški radijski ekipi, v literarnem krožku, pri pevskem zboru, dramski dejavnosti.
Maturanti so se letos ponovno izkazali z izvrstnim uspehom, saj so maturo opravili s 94,7 %, kar je nad letošnjim slovenskim povprečjem in presega še marsikateri gimnazijski rezultat. Vse to izkazuje in potrjuje, da je Gimnazija Ormož kvalitetna šola in njeni zaposleni si želijo, da bi jim v okolju vse bolj zaupali in se odločali za šolanje pri njih ter da bi se lahko njihovi dijaki, seveda v okviru zaposlitvenih možnosti, po končanem študiju kot strokovnjaki v čim večjem številu vrnili v domači kraj, v svoje izvorno okolje, ter ga kvalitetno sooblikovali in razvojno spodbujali.
Biti dijak Gimnazije Ormož pomeni razvijati vzajemno spoštovanje in socialni čut, učiti se verjeti v lastne sposobnosti in vztrajno graditi trdne temelje znanja, ki bodo zanesljiva podlaga za študij in življenje.
Zaupajte Gimnaziji Ormož!
Zdravi skozi
_O zdravstvenih težavah šolarjev
šolsko leto
Foto: Viki ivanuša
Včasih brez zdravil enostavno ne gre.
V	času počitnic ste si šolarji in starši nabrali moči za novo šolsko leto. Šola pomeni delo, obremenitev in seveda tudi veselje ob doseženih dobrih rezultatih. Da šolar lahko izpolnjuje svoje obveznosti, je enako kot pri odraslih pomembno, da je zdrav in da se dobro počuti.
Čas otroštva in mladostništva je praviloma čas najboljšega zdravja. To kažejo tudi podatki o številu predpisanih receptov, ki je v tej starostni skupini najnižje. Seveda imajo tudi šolarji oziroma mladostniki občasno večje in manjše zdravstvene težave. Te so praviloma povezane z obdobjem hitre rasti, hormonskimi spremembami, tveganim vedenjem in nezdravim načinom življenja. Zdravnika šolarji najpogosteje obiščejo zaradi bolezni dihal, alergij, težav s kožo in zaradi poškodb. Težave s kožo so tudi najpogostejši razlog, da pride mladostnik po pomoč v lekarno. Na lekarniške farmacevte se mladostniki obračajo tudi zaradi težav z glavobolom, bolečinami ob mesečnem perilu, prekomerno telesno težo, zaradi nezaščitenega spolnega odnosa in zaradi različnih težav, ki so posledica preobremenjenosti.
Obdobje odraščanja je zaradi sprememb, ki se dogajajo v telesu, povezano s številnimi težavami. Otroci jih včasih sami težko razumejo, ne znajo jih izraziti ter poiskati pomoči. Neprecenljiva je zato vloga staršev, učiteljev in vseh zdravstvenih delavcev, da spremljamo otroka v dobi odraščanja, da mu pomagamo premagovati psihične in fizične spremembe, da vedno poskušamo razumeti težave in predvsem, da ga vzgajamo v odraslo osebo, ki bo odgovorna do sebe in svojega zdravja. Kadarkoli otrok zboli, poskrbimo, da bolezen pozdravi do konca. To pomeni, da se je treba dosledno držati navodil zdravnika in farmacevta. In predvsem - bolan otrok naj bo doma! Tako bo najhitreje ozdravel, nabral si bo moči, da bo lahko nadoknadil izgubljeno v šoli in v primeru nalezljivih bolezni, ne bo prenašal bolezni na druge.
V	tem prispevku bom opisala nekaj precej različnih težav, s katerimi se srečujejo šolarji oziroma mladostniki. Naglavne uši so nerešljiv problem otrok in njihovih staršev, zlasti septembra, ko se otroci spet zberejo skupaj v šoli. Že dolgo je znano, da imajo uši rade čisto lasišče. Edina prava pot bi bila, da se lotijo odpravljanja uši vsi otroci v neki skupini sočasno. Možnosti je veliko: od uporabe losjonov, šamponov, od sinteznih do naravnih snovi. Ne glede na uporabljen izdelek je treba slediti naslednjemu: natančno upoštevati navodila proizvajalca, postopek ponoviti čez en teden ter dobro prečesati lase z drobnim glavnikom in fizično odstranjevati uši in gnide. Posteljnino je treba menjati, prečistiti tudi posteljo in vzglavnik ter sedeže v avtomobilu. Z doslednostjo in potrpežljivostjo vam bo zagotovo uspelo.
Otroci pogosto tožijo nad slabostjo in bolečinami v trebuhu. Res se kdaj na ta način poskusijo izogniti obveznostim. Velikokrat pa so te bolečine opozorilni znak, ki ga ne smemo ignorirati! Vsaka bolečina je opozorilo, da se je nek proces v telesu odklonil od normalnega. Način življenja, zlasti slabe prehranjevalne navade, niso edini vzrok, da ima vedno več otrok tovrstne težave. Pregled pri ustreznem specialistu bo pokazal, za kakšno težavo gre, kje je vzrok in kako ukrepati. Refluks, preveliko izločanje želodčne kisline, gastritis so bile nekoč bolezni odraslih. Danes ima veliko otrok in zlasti veliko mladostnikov tudi te težave. Z ustreznim zdravljenjem z zdravili in z ustrezno prehrano jih lahko uspešno odpravimo. Bolečine v trebuhu so lahko tudi posledica preobremenitve, stresa, težav v šoli. Starši, pogovorite se s svojim otrokom, s šolsko svetovalno službo ali ustreznimi specialisti in čim prej ukrepajte. Obdobje odraščanja je povezano s padci in vzponi. Vsak mladostnik ima kdaj težave, včasih pa se zgodi, da težave prerastejo v čustvene in duševne motnje, kot so depresije, psihotične motnje, anksiozne motnje in motnje hranjenja. Pomembno je, da dovolj zgodaj prepoznamo znake, ki nakazujejo duševno stisko. To so lahko: slabši uspeh v šoli, pitje alkohola, zloraba drog, spremembe v vedenju, umik od družine in od prijateljev, izbruhi jeze ipd. Mnoge stiske lahko preprečimo, določene bolezni pa je treba zdraviti. Praviloma je zdravljenje teh motenj dolgotrajno. Uspešno pa je le takrat, ko se tudi mladostnik z zdravljenjem strinja. Zdravila niso prva in edina izbira pri zdravljenju duševnih motenj. Pogosto se predpišejo samo za neko prehodno obdobje. Vendar jih mora mladostnik takrat, ko jih je zdravnik predpisal, uporabljati dosledno in v skladu z navodili. Z odraščanjem se pojavijo še druge težave. Dekletom povzročajo težave boleči krči v času mesečnega perila. V lekarni jim svetujemo uporabo tablet proti bolečinam, ki jih je treba vzeti pravočasno. Pomaga tudi topel obkladek in pitje čaja kamilice ter vaje za sproščanje. Dekleta, ki redno telovadijo, imajo praviloma manj težav.
Tako dekleta kot fantje se v puberteti spopadajo z nečisto in aknasto kožo. Blažje oblike aken so primerne za samoz-dravljenje, pri težjih oblikah pa svetujemo obisk zdravnika. Nečisto, mastno in aknasto kožo je treba redno čistiti. Sredstva za čiščenje kože morajo biti blaga, brez mil in konzervansov! Vsa agresivna sredstva, kot je npr. alkohol, bodo pospešila izločanje maščob in koža bo še bolj mastna. Starši in mladostniki - ko izbirate izdelke za čiščenj aknaste kože, dobro poglejte sestavo oziroma vprašajte svojega farmacevta o najprimernejšem izdelku. Največ sivih las povzroča staršem tvegano vedenje mladostnikov, ki vključuje namerne poškodbe, zlorabo zdravil, alko-
hola, tobaka in prepovedanih drog. Zloraba naštetih substanc vodi v odvisnost. O odvisnosti od prepovedanih drog govorimo, kadar oseba brez neke substance ni sposobna živeti, opravljati osnovnih življenjskih potreb, poskrbeti za ustrezno zadovoljevanje socialnih in ekonomskih potreb. Odvisnost ni samo razvada, je tudi bolezen, ki spremeni osebnost zasvojenca in za njeno odpravo je potrebno dolgotrajno zdravljenje.
Raziskave kažejo, da vedno več mladostnikov posega tako po tobaku, alkoholu kot tudi po prepovedanih drogah. Med slednjimi so najpogosteje uporabljene marihuana, kokain, ekstazi, LSD, heroin in druge. Več o posameznih drogah lahko preberete v tekstu na spletni strani Lekarn Ptuj (www. lekarne-ptuj.si). Na tem mestu bi samo opozorila na pomen pravočasnega prepoznavanja odvisnosti. To je težko, saj obdobje mladostništva samo po sebi prinaša spremembe v vedenju, čustvovanju ter odnosu do okolice. Obstajajo pa določeni znaki, ki morajo pri starših sprožiti alarm. Pri odvisniku razpoloženje izrazito niha, od evforije do depresije. Praviloma postane nedružaben, vase zaprt, izogiba se prejšnjim prijateljem, izogiba se družinskim dogodkom, popusti v šoli, izo-staja od pouka. Temu sledijo še fizični znaki, kot so krvave oči, razširjene zenice in upadel obraz, kronično vnete nosnice in smrkav nos, pogosti prehladi, vneto grlo in kašelj, vrtogla-
vica, negotova hoja in tresoče roke, pobitost, mlahavost in hujšanje. Seveda pa marsikatera navedena lastnost izostane in jo imajo tudi ne-uživalci mamil.
Zloraba psihotropnih snovi med mladostniki vztrajno narašča. Da bi razjasnili dilemo, ali otrok jemlje droge ali ne, pa tudi kot pomoč pri vzdrževanju abstinence, starši lahko posežejo po urinskih testih za ugotavljanje drog. V lekarni so na voljo hitri imunokemij-ski testi, s katerimi lahko do-kažemo prisotnost različnih drog: opiatov, kokainskih me-tabolitov, ekstazija, metadona, metabolitov kanabinoidov, amfetaminov (amfetamin, me-
tamfetamin), benzodiazepinov, barbituratov in buprenorfina. O pravilni uporabi testov vam bomo svetovali v lekarni. Prva preventiva je ustrezno sporazumevanje znotraj družine, enako pomembno je tudi znanje. Prvi odmerek droge dobi mladostnik praviloma od svojega prijatelja ali znanca! V vsakem starostnem obdobju podajte svojemu otroku tisto znanje o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba nedovoljenih drog, seveda na način, kot ga takrat otrok lahko sprejme in razume. Pri zdravljenju odvisnosti velja še veliko bolj kot pri kateri koli drugi bolezni: bolje preprečiti kot zdraviti. Pomembno je, da vsi zdravstve-
ni delavci in starši naše mladostnike opozarjamo na pomen zgodnjega prepoznavanja bolezni in na pomen doslednega upoštevanja navodil v postopku zdravljenja. Vsem mladostnikom pa priporočam, da nasvete iščejo pri preverjenih virih informacij. To je pri zdravniku, farmacevtu, pri starših ali vzgojiteljih. Prek interneta najdete zanesljive informacije le na spletnih straneh strokovnih združenj. Vse ostale informacije raje dodatno preverite. Vlaganje v zdravje v obdobju mladosti se bo obrestovalo v zrelih letih.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE « USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali rusko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje.
V Šolskem letu 2012/13 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, začenjali pa tudi z veliko novimi projekti in izmenjavami.
Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj, izkušenj in prijateljstev.
Za varno šolsko leto
Poskrbeli bodo tudi za varnost otrok
Na pričetek novega šolskega leta se te dni skupaj z vodstvi posameznih osnovnih in srednjih šol vneto pripravljajo tudi v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, saj je treba poskrbeti tudi za varnost šolarjev.
Po besedah Borisa Kozenbur-gerja, pomočnika komandirja Policijske postaje Ptuj, smo lahko s prometnovarnostno situacijo otrok in šolarjev v letošnjem letu na območju Policijske postaje Ptuj za sedaj zadovoljni. Po najnovejših podatkih namreč beležijo precej manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani, manj je tudi smrtnih žrtev in telesno poškodovanih udeležencev, posebej pa je spodbudno, da letos med žrtvami in huje poškodovanimi n i bil še noben otrok oziroma šolar. In vse to je spodbuda članom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki se te dni kljub počitniškemu času že temeljito pripravljajo na novo šolsko leto.
Kot nam je zaupal večletni in prizadevni predsednik sveta Franc Kozel, so bili 19. julija letos po sklepu mestnega sveta MO Ptuj za naslednje štiriletno mandatno obdobje imenovani predsednik in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ptuj, ki so se takoj lotili priprav na nove
prometnopreventivne akcije. „Vse člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pozivam in prosim, da pristopimo k svojemu delu aktivno in s polno mero odgovornosti. Ne samo, da upravičimo zaupanje tistih, ki so nas v ta svet predlagali, ampak predvsem zato, ker želimo in moramo doseči, da bodo naše delo, aktivnosti in rezultati ostali vsaj na takšnem nivoju, kot so bili v minulem mandatu, po možnosti pa tudi višjem." Ena vaših prvih nalog pa je gotovo zagotovitev čim večje varnosti šolarjev ob pričetku novega šolskega leta. „Nedvomno je naša prva naloga v tem mandatu, da pripravimo in zagotovimo varno udeležbo otrok na poti v šolo in nazaj domov v novem šolskem letu 2012/2013. V avgustu smo kljub dopustom in počitnicam skupaj s predstavniki posameznih šol pozorno pregledovali vse varne šolske poti, preverili smo tudi načrte varnih poti v posameznih šolah, pregledali smo avtobusna postajališča v javnem linijskem prometu in šolska avtobusna postajališča ter seveda vso prometno signalizacijo. O naših skupnih ugotovitvah, pripombah in predlogih bomo poročali na razširjeni seji, ki jo bo župan mestne občine dr. Štefan Čelan sklical v zadnjem tednu v avgustu. Na to sejo bodo vabljeni ravnatelji vrt-
cev, osnovnih in srednjih šol, pa tudi vzdrževalci prometnih površin, strokovni delavci občinske uprave, seveda pa tudi novinarji in vsi drugi, ki so tako ali drugače odgovorni za varnost v cestnem prometu." Gotovo so znani predstavniki posameznih četrti, ki so bili skupaj z vami in vodstvi vrtca ter šol zadolženi za oglede varnih šolskih poti in prometne signalizacije. Nam lahko zaupate njihova imena? „Zagotovo, znana so vsa imena teh koordinatorjev, na katere se lahko z morebitnimi vprašanji ali pripombami s področja varnosti šolarjev in varnih šolskih poti obračajo tudi starši in drugi občani iz posameznih območij oziroma četrtnih skupnosti. V četrtni skupnosti (ČS) Rogoznica je za koordinatorja zadolžen svetnik Marjan Kola-rič, v ČS Panorama vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič, v ČS Spuhlja je zadolžen predstavnik šol vožnje Janez Strelec, v ČS Panorama svetovalec za cestno infrastrukturo Andrej Trunk, v ČS Ljudski vrt je koordinatorica pomočnica ravnateljice na tej šoli Boža Papež, v ČS Breg predstavnik četrtne skupnosti Janez Rožmarin, v ČS Jezero je zadolžen Frančišek Gril, sicer predsednik Združenja šoferjev in av-tomehanikov Ptuj, ki z nami dobro sodeluje že vrsto let, v ČS Center pa sem za ogled zadolžen predsednik sveta Franc
Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
3 ker imaš možnost skleniti VEČLETNO zavarovalno polico, katero ni potrebno vsako leto znova obnavljati in si s tem
zagotoviš varnost za naslednja leta (zavarovalnica ti bo pred pričetkom novega šolskega leta poslala le plačilni nalog);
ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami;
ker boš v večini primerov nezgodno zavarovan/a tudi v času ukvarjanja s športnimi dejavnostmi (velja tudi za registrirane športnike);
ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjerkoli boš, tudi na počitnicah;
Foto: M. Ozmec
Predsednik Franc Kozel: „Vse člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pozivam in prosim, da pristopimo k svojemu delu aktivno in s polno mero odgovornosti."
Kozel. Naj dodam, da so ali pa še bodo pri pregledu varnih šolskih poti sodelovali tudi policisti s Policijske postaje Ptuj ter seveda posamezni člani sveta. Še enkrat poudarjam, da bomo o vseh naših ugotovitvah poročali na skupni seji vseh odgovornih za varnost šolarjev v cestnem prometu, ki jo bo sklical župan MO Ptuj zadnji teden v avgustu, tako da bodo lahko do pričetka novega šolskega leta vse napake in pomanjkljivosti tudi odpravljene." Kako pa vi ocenjujete prome-
tnovarnostno situacijo ter obnašanje otrok v času počitnic, ki se počasi iztekajo?
„Kolikor vem, je po dosedanjih ugotovitvah policistov prometnovarnostna situacija vsaj do današnjega dne razmeroma ugodna, tudi za naše najmlajše udeležence v cestnem prometu, ki so kot pešci ali kolesarji pogosto tudi med najslabše zaščitenimi in zaradi tega tudi med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu. Kar pa se tiče obnašanja šoloobveznih
otrok v času počitnic, pa moram reči, da nisem povsem zadovoljen. Ugotavljam namreč, da je med mladoletnimi vozniki koles tudi veliko otrok, ki še niso opravili kolesarskega izpita, in kar je še bolj zaskrbljujoče, zelo veliko mladih kolesarjev sem opazil voziti kolesa brez zaščitnih čelad, ki so sicer obvezne za vse otroke do 14. leta starosti. Tega si otroci, predvsem pa njihovi starši ali skrbniki ne bi smeli privoščiti."
Sicer pa, pred nami je novo šolsko leto, zato pozivamo vse otroke oziroma šolarje, naj se pripravijo na to tudi z vidika varne poti v šolo in nazaj domov. Svojo dolžnost pa morajo opraviti tudi vsi drugi, ki so zadolženi za varnost v prometu. Opozarjajte svoje otroke na vse nevarnosti, ki jim pretijo na poti v šolo ali nazaj domov, opozarjajte na varno hojo v prometu in na upoštevanje cestnoprometne signalizacije ter prometnih znakov. Vse tiste, ki se bodo vozili s kolesi, pa seveda opozarjajte na obvezno uporabo zaščitne čelade ter na dosledno upoštevanje cestnopro-metnih predpisov, prometnih znakov in cestne signalizacije. In ne pozabite, da so za varnost svojih otrok v prvi vrsti odgovorni vsi starši in skrbniki ter seveda njihovi vzgojitelji in učitelji!
M. Ozmec
NEZGODNO ZAVAROVANJE
za predšolske otroke, učence, dijake in študente^-
A
PREVERI UGODNOSTI!
sklenitev zavarovanja prek www.adriatic-slovenica.si i in prek mobilnika na http://rn.aspolica.si ti prinaša 10 «Vb POPUST
vse ostale ugodnosti najdeš v zloženki, na www.adriatic-slovenica.si ali nas obišči v eni izmed poslovalnic Adriatica Slovenice.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d,d. • Članica Skupine KD Group I
NOVE DIMENZIJE VARNOSTI
Subvencije za prevoze dijakov in študentov
Po 20. avgustu po subvencijo prevoza k prevozniku
Dijake in študente, ki živijo dlje stran od fakultet in srednjih šol, mesečne vozovnice stanejo malo premoženje. Kar precej občin v Spodnjem Podravju se je tako minulo leto odločilo v dogovoru s prevoznikom (podjetjem Ve-olia, d. d.) subvencionirati mesečne vozovnice, da bi bil ta strošek za uporabnike vsaj nekaj manjši.
Vloge za subvencioniranje prevoza so sicer upravičenci lahko vlagali tudi na centrih za socialno delo, občine pa so dodatek plačevale ne glede na to. Letos pa je vlada konec julija potrdila novelo, s katero se zavezuje sama doplačevati stroške mesečnih vozovnic za dijake in študente. Zato na ministrstvu za delu, družino in socialne zadeve dijake in študente opozarjajo, naj vlog za subvencijo prevoza ne vlagajo na centrih za socialno delo, pač pa po 20. avgustu pri izvajalcu subvencioniranega prevoza. Po novem, torej že za šolsko
oz. študijsko leto 2012/2013, bodo dijaki in študentje subvencijo prevoza od 20. avgusta dalje lahko uveljavljali pri prevoznikih javnega prometa za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu. Do subvencije prevoza bodo po novem upravičeni vsi dijaki in študentje ne glede na njihov gmotni položaj.
Z uveljavitvijo novele Zakona o prevozih v cestnem prometu pa se ukinja tudi dodatek za prevoz k državni in Zoisovi štipendiji. Dijaki in študentje, prejemniki državne ali Zoisove štipendije, ki bivajo izven kraja stalnega bivališča, so še naprej upravičeni do dodatka za bivanje. Prav tako ostajajo nespremenjeni dodatki k štipendiji za učni oziroma študijski uspeh, za vrsto in področje izobraževanja ter za posebne potrebe, so na ministrstvu še zapisali v sporočilu za javnost. Ali se bodo občine tudi v prihodnje odločale za (dodatno) subvencioniranje prevozov, pa
Od 20. avgusta lahko dijaki in študentje subvencioniran prevoz uveljavljajo kar pri prevozniku, ne glede na svoj socialni položaj, saj subvencija velja za vse.
Velika izbira prenosnikov, tiskalnikov, potrošnega materiala in še več...
Pooblaščen prodajalec

bo odvisno od sklepov občinskih svetov. V občini Cirkulane, kjer so o morebitnem sprejemu novele zakona, ki ureja subvencioniranje dijaških in študentskih vozovnic že razpravljali, je župan Janez Jur-gec napovedal, da bo občinsko subvencioniranje potem ukinjeno, denar pa naj bi namenili za štipendiranje svojih dijakov in študentov.
Glede na informacije naj bi vozovnice za študente in dijake stale 15 evrov za razdalje do 60 kilometrov, 30 evrov za razdalje od 60 do 90 kilometrov in 50 evrov za razdalje od 90 do 120 kilometrov.
SM
V šolo z 1 avtobusom
Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo In varno zapelješ z avtobusi družbe Veolia Transport Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Za VSE dijake in študente znašajo cene mesečnih vozovnic:
•	20,00 EUR za razdalje do 60 km,
•	30,00 EUR za razdalje od 60 do 90 km in
•	50,00 EUR za razdalje nad 90 km.
Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@veolia-transport.si ali obiščeš enega od naših prodajnih mest.	Q V€OUA
Veselimo se tvojega obiska!	TRANSPORT
Veolia Transport Štajerska
VZAJEMNA - NEZGODNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OTROK IN MLADINE
Poskrbimo za večjo varnost naših otrok in mladostnikov
Nezgod in bolezni sicer ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo finančne posledice; odločite se za zavarovanje vaših otrok.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je pripravila novo ponudbo in sicer zavarovanje otrok in mladine. Gre za nezgodno zdravstveno zavarovanje, namenjeno večji finančni varnosti v primeru nezgode ali bolezni. Prednost zavarovanja so zdravstvena kritja.
kosti, izpaha ali opeklin, dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici, enkratno nadomestilo zaradi vsa-ditve zobnega vsadka (ne velja za paket 1), izplačilo zavarovalne vsote za primer težje bolezni, sladkorne bolezni tip I, enkratno nadomestilo za stroške težjih operacij v tujini in nadomestilo za bolniško odsotnost zaradi nege otroka na domu (velja za nego otroka do dopolnjenega 18. leta starosti in ne velja za paket 1). Katera kritja so vključena v zavarovanje, pa je odvisno od starosti otroka.
Dodatna finančna pomoč
S sklenitvijo zavarovanja v primeru nezgode ali težje bolezni Vzajemna zagotovi otrokom, mladostnikom, oziroma staršem dodatno finančno pomoč, s katero lahko plačajo dražje medicinsko tehnične pripomočke, terapije ali posege, ki po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja niso kriti.
Predvsem zdravstvena kritja, kot so izplačilo zavarovalne vsote za težje bolezni, sladkorno bolezen tip I in težje operacije v tujini, so na slovenskem trgu novost in pomembno dopolnjujejo ponudbo zavarovanj, namenjeno mladini in našim najmlajšim, ki dodatno varnost še posebej potrebujejo.
Vzajemna za vsak odstotek invalidnosti nad 50 odstotkov prizna trikratni odstotek zneska za izračun zavarovalnine. Ne odlašajte in sklenite nezgodno zdravstveno zavarovanje za vašega otroka. Previdnost nikoli ni odveč.
Ponujamo veliko izbiro telefonov za osnovnošolce!
Zavarovanje je namenjeno otrokom od dopolnjenega drugega leta starosti, učencem, dijakom in študentom do dopolnjenega 26. leta starosti in sicer pod pogojem, da niso v delovnem razmerju. Višina zavarovalne premije je odvisna od paketa, ki ga izberete (na voljo so štirje različni paketi), starosti otroka (otroci od 2. do 18. leta oz. mladostniki od 19. do 26. leta), dinamike plačila (izberete lahko med obročnim in letnim plačilom) in ali je starš zavarovanec Vzajemne (v tem primeru zdravstvena zavarovalnica nudi dodatni pet odstotni popust).
Izkoristite dodatne možnosti zavarovanja
Kombinacija nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja je novost na našem trgu, ki obravnava vašega otroka ali mladostnika celovito
- tako v primeru nezgode, kot tudi če težje zboli. Paketi so prilagojeni posameznim starostnim skupinam otrok - kot so predšolski, osnovnošolski otroci in dijaki ter študenti. Informacije o dodatnih možnosti lahko pridobite na brezplačni telefonski številki Vzajemne in sicer 080 20 60, v vseh poslovalnicah Vzajemne po Sloveniji in na spletni strani www. vzajemna.si.
Kaj pridobim, če sklenem zavarovanje?
Če se otrok ali mladostnik poškoduje ali težje zboli, vam lahko sklenjeno nezgodno zdravstveno zavarovanje krije izplačilo ob 100 odstotni invalidnosti, izplačilo za trajno invalidnost s progresijo zaradi nezgode, izplačilo zavarovalne vsote v primeru izgube življenja zaradi nezgode, enkratno nadomestilo zaradi zloma
Poveron d.o.o., Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj +386 599 66 77 6« +386 51 667 666
Foto: SM
Skleni zavarovanje
www.vzajemna.si

modraStevilka ■
0802060:
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
Študentsko življenje v okviru študijske izmenjave
Spoznavanje dežel ter pridobivanje izkušenj in prijateljstev
Študijska izmenjava omogoča spoznavanje novih metod študija, pridobivanje novih znanj ter spoznavanje drugih kultur in jezikov. Študentje pridobijo nov pogled in izkušnje - kako živeti samostojno v tujem mestu, spoznavati nove ljudi, navade in kulture. Najpopularnejša evropska
izmenjava študentov v Sloveniji je Erasmus izmenjava, katere začetki segajo v leto 1987.
V okviru EU je veliko možnosti študija v tujini, ki jih omogoča program Vseživljenjsko učenje, v okviru katerega najdemo dva najbolj znana in razvejana sektorska programa: Erazmus in
V času študentske izmenjave je čas tudi za ogled bližnjih krajev. Klara Šmigoc s prijateljico Anjo iz Švice v Berlinu pred branden-burškimi vrati.
Leonardo da Vinci. Seveda pa mobilnost ni mogoča le v okviru omenjenih dveh programov, poznamo tudi t. i. free movers -to je mobilnost študentov na izmenjavah izven EU, predvsem gre za izmenjave študentov s kakšno specifično fakulteto. V Sloveniji deluje tudi organizacija Hakes in program Ceepus, ki ga imenujejo tudi Erasmus vzhodne Evrope. Študentje lahko v okviru študijske izmenjave opravijo del svojega rednega študija na instituciji ene od držav članic Evropske skupnosti. Obdobje študija na partnerski instituciji traja od najmanj 3 do največ 12 mesecev. V tem času ima študent možnost opraviti del rednih študijskih obveznosti na partnerski instituciji ali opravlja prakso v podjetju v tujini. Študentje lahko zaprosijo tudi za štipendijo. Mesečni znesek za posamezno državo destinaci-jo je za vse Erasmus študente enak, 300 evrov mesečno. Pot v tujino in nastanitev si mora študent organizirati in urediti sam. Institucije se med seboj močno razlikujejo, tujemu študentu pa običajno ponudijo vsaj delno podporo pri urejanju namestitve in življenja v tujini. Odločitev o kraju študija je običajno pogojena s tem, ali ponujajo program, ki ga posameznik študira doma, ter z uradnim jezikom študija. Priporočljivo je, da študentje govorijo jezik države gostiteljice, vendar pa to ni pogoj za udeležbo. Predavanja se ponekod izvajajo v angleščini ali nemščini, v veliko državah pa v domačem jeziku. Svoje izkušnje študentske izmenjave sta nam zaupali študentki s Ptujskega.
W-IM
Foto: arhiv
Na sprehodu po Dresdnu, kjer imajo za študente odlično urejene možnosti za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.
Študenti se vozijo brezplačno
Klara Šmigoc, 23 let -Dresden, Nemčija
Študiram arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru in sem v času izmenjave obiskovala III. semester 2. bolonjske stopnje, in sicer na fakulteti za arhitekturo na Technische Universität Dresden - Tehniški univerzi Dresden, od oktobra 2011 do marca 2012. V Dresdnu sem poslušala in opravila 6 predmetov, ki so po številu točk za obremenitve sovpadali s predmeti na domači fakulteti. Glede priznavanja izpitov doma nisem imela večjih težav.
Izmenjava je zame pomenila dobro priložnost, da spoznam nove ljudi (to je tudi edinstvena priložnost, da spoznaš veliko študentov iz drugih držav), doživim drugo državo in drugačen način študija. Ker mi je bilo pomembno, da na izmenjavi izpopolnim znanje tujega jezika, sem se odločila za nemško govorečo državo. Stanovala sem v zasebnem stanovanju, ki sem si ga poiskala sama, v neposredni bližini univerzitetnega kampusa. Stanovanje sem si delila s fantom Markom, ki je v tem času v Dresdnu opravljal prakso.
Glede pridobitve in zagotovitve stanovanja v času izmenjave ima tamkajšnja univerza zelo dobro urejene zadeve in natančna navodila, kje in kako lahko dobiš stanovanje, bodisi v študentskem domu bodisi pri zasebniku. Študij arhitekture v Dresdnu je razdeljen na dva dela. V prvih dveh letih imajo vsi študentje enak urnik, v drugem delu študija si vsak sestavlja urnik iz nabora predmetov, ki jih mora opraviti. Ta fleksibilnost mi je bila zelo všeč, saj si izbiraš predmete, ki te bolj zanimajo. Zelo mi je bil všeč ogromen uni-
no
Lju
Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj
Tel.: 02/78-70-700, faks: 02/78-70-707
E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si
PTUJ Spletna stran: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj
Spoštovani/-a bodoči/-a dijak/-inja, spoštovani starši,
V kratkem boš postal/-a dijak/-inja enega od izobraževalnih programov Šolskega centra Ptuj, zato smo se v Dijaškem domu Ptuj odločili, da te seznanimo z možnostjo bivanja v našem domu.
Kaj ti prinaša bivanje v dijaškem domu?
•	DD Ptuj se nahaja v neposredni bližini ŠC Ptuj, zato ti zagotavlja večjo varnost, kot jo nudi vsakodnevna vožnja z vlakom ali avtobusom.
•	Bivanje v dijaškem domu prihrani veliko časa, zato ga več ostane za učenje in prosti čas.
•	Poskrbljeno je za urejeno in zdravo prehrano, lepe in čiste spalnice in sanitarije.
•	Ob vstopu novinca mu pedagoški delavci namenimo posebno pozornost in mu pomagamo pri vključevanju v domsko in šolsko življenje in delo.
•	Vzgojitelji tedensko sodelujemo s šolami, sproti preverjamo učni uspeh in morebitne izostanke, ter skrbimo za dobre učne rezultate naših dijakov.
•	Vzgojitelji dijakom pomagamo pri učenju, načrtovanju dela za šolo, ter jih seznanjamo z učinkovitimi metodami in tehnikami učenja.
•	Nudimo jim oporo in pomoč pri re-
ševanju osebnih težav, s katerimi se dijaki srečujejo v občutljivem obdobju odraščanja - stalno sodelujemo s starši.
•	Možnost vključevanja v interesne dejavnosti v domu in izven, kvalitetno preživljanje prostega časa (mali nogomet, boks, bowling, košarka, internet, ročna dela, fitnes...).
•	Bivanje v dijaškem domu je priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgojiteljev.
•	Življenje v domu je tudi priložnost za intenziven razvoj socialnih veščin, saj se dijaki učijo medsebojnega prilagajanja in strpnosti, ki je potrebno za življenje pod skupno streho.
•	Življenje med vrstniki, sklepanje novih prijateljstev.
•	Sodelovanje v projektih Socialnih strukturnih skladov in vključevanje dijakovv mednarodne izmenjave.
V kolikor bi želel/-a pridobiti več informacij o bivanju v domu ali vpisu, ali le iz radovednosti pokukati v naš dom, smo ti na voljo vsak dan od 20. avgusta 2012 naprej, v prostorih DD Ptuj.
Lep pozdrav, Pedagoški delavciin mag. Danica Starki, ravnateljica
Jezikovna šola in prevajalski center ONTARIO
Vpisujemo v tečaje tujih jezikov:
Uradno in splošno prevajamo naslednje jezike:
-	za otroke od 4. leta dalje
-	za mladino in odrasle
-	za podjetja (poslovni oz. strokovni tečaji)
Tečaji potekajo v majhnih skupinah (do 6 oseb), so razgibani, zanimivi, s poudarkom na konverzaciji in življenjskih situacijah.
angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, madžarščina, ruščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina, ukrajinski, slovaški, romunski, bolgarski in turški jezik ter še več jezikov.
Nudimo individulen pouk, inštrukcije in lektoriramo.
ONTARIO d.o.o., Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80, www.ontario@siol.net
S TEM KUPONOM PRIHRANITE 30% ZA SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME
PE PTUJ, Ulica 25. maja 16 Tel.: 02 771 14 27, GSM: 051 636 410, E: ptuj@epro.si I
verzitetni kampus, kjer so na skupni lokaciji združene vse fakultete univerze. To je prav poseben del mesta, kjer se vse vrti okrog študentov. Univerzitetna knjižnica, študentske menze, študentski servisi, lepo urejene zelenice, drevoredi, kolone študentov vseh narodnosti, ki se premikajo od ene predavalnice do druge ... vse to pričara posebno študentsko vzdušje. Študentje imajo s svojim statusom zagotovljen tudi brezplačen prevoz z vsemi javnimi prevozi, ki so tako dobro organizirani, da ne
potrebuješ lastnega avtomobila.
Študentskih domov skoraj ni
Alenka Kolar, 24 let - Lizbona, Portugalska
Želja po doživetju nekaj novega, spoznati, kako študirajo vrstniki v drugih državah in druženje z njimi ter preprosto preživeti študijski semester malo drugače, so bili glavni razlogi, da sem se odločila za študentsko izmenjavo. Portugalsko
prestolnico Lizbono sem izbrala zaradi bogate zgodovine, odlične hrane, prijaznih ljudi ter njihove tradicionalno bogate glasbe. Na Fakulteti ISEG -Instituto Superior de Economia e Gest o sem imela na voljo vsa predavanja v angleškem jeziku. Lahko pa si izbral tudi predmete v portugalščini. Semester je trajal 5 mesecev, od februarja do julija. Na domači fakulteti študiram podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, v Lizboni pa sem pripravljala zaključno nalogo o geografski zaščiti portugalskih
vin ter obiskovala predavanja predmetov z mojega področja. Na splošno so predmeti iz domače fakultete podobni tistim, ki sem jih poslušala v tujini, razlikujejo se v nekaterih pogledih teh dveh držav in po mnenjih samih študentov. Predavanja so bila podobna diskusijam med študenti. Pripravljali smo tudi projektne in seminarske naloge, ki smo jih potem vsak teden predstavljali. Stanovala sem v zasebnem stanovanju, ki je bil polno Erasmus študentov iz različnih evropskih držav. Stanovanje sem si uredila
sama še preden sem prišla v Lizbono, saj študentskih domov skoraj ni oziroma je v njih prostor le za manjše število študentov. To pa je tudi edino, kar sem v Lizboni pri iskanju nastanitve pogrešala. Sobo v stanovanju sem si delila s študentko iz Slovaške.
Izkušnja za celo življenje
Slovaška (Bratislava)
Tjaša (25 let) je na izmenjavi v slovaški prestolnici za polnih 10 mesecev. Cena študentskega doma je 63 evrov mesečno, za javni prevoz pa pravi, da je cenejši kot v Ljubljani. Cene hrane so po njenih besedah primerljive s slovenskimi, presenetilo pa jo je, da so nekatere stvari občutno dražje kot doma. Kvaliteta študija je primerljiva z njeno matično fakulteto v Sloveniji - Filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Nemčija (Frankfurt - Oder)
Peter (22 let) je bil na izmenjavi v zimskem semestru 2010/2011, o izmenjavi pa je povedal: „Čeprav je v Nemčiji, mesto zgleda zelo socialistično, ogromno hiš in blokov je praznih. Vsako leto se iz mesta izseli nekaj tisoč prebivalcev, tako da je vzdušje kar depresivno. Berlin je blizu, ampak meni se ni zdel kaj dosti boljši." Bival je v študentskem domu, kjer v stanovanju živi 3-5 študentov, vsak pa ima svojo sobo. Cena je 200 evrov mesečno. Sam je domu namenil oceno 3/5. O študiju tam pa: „Tamkajšnji študentje so bistveno bolj zagreti za študij kot slovenski. Veliko več je tekmovalnosti, vsi se želijo dokazati in biti najboljši. V povprečju so starejši od slovenskih."
Poljska (Krakov)
Polona (23 let) je bila na izmenjavi v Krakovu, od oktobra 2008 do februarja 2009. Kakšni so njeni vtisi? „Krakov je mesto z dušo, kjer nikoli ni dolgčas, ima veliko kulturnih znamenitosti in pestro zgodovinsko ozadje. Pozimi so bivanjski stroški visoki, študentskega doma ne dobi vsak študent, javni prevoz je dobro organiziran; najemnina je od 200 do 250 € (pozimi sem plačala 300e). V mestu je veliko poceni kotičkov, sam center je dražji, hrana je cenejša kot v Sloveniji, bivanjski stroški pa višji. Uniwersytet Jagiellonski je ena boljših univerz na Poljskem, večina predavanj pa je mogoče poslušati v angleščini. Sama sem študirala poljski jezik in sem bila zelo zadovoljna z lektoratom. Študentov je veliko, še posebej erasmusov, veliko kampusov je raztresenih po mestu, imajo tudi Juwena-lio - poljske majske igre. Toplo priporočam!"
Češka (Praga)
Ajda (24 let) je bila na eno-semestrski izmenjavi v Pragi in o mestu ter študiju tam je povedala: „Praga je čudovito mesto, ki ga lahko v vsakem letnem času odkrivaš na novo. Podobno je tudi s Pražani, ki so bolj introvertirani in zaprti vase v mrzlih obdobjih in bolj odprti in komunikativni v toplejših, ko je v mestu več glasbenih festivalov na prostem." Pohvalila je tudi praško fakulteto, kjer so vsa predavanja in vaje za študente na izmenjavi v angleščini, vendar je poudarila, da se tudi češčine hitro navadiš in jo razumeš.
Kakšna pa je tvoja Erasmus izkušnja?
Mateja Tomašič
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
* RAČUNALNIKAR
OKOLIEVARSTVENI TEHNIK
Vabljeni tudi v program PROJEKTNEGA UČENJA MLADIH (PUM), ki je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki so opustili
šolanje. Namen programa je motivirati mlade, da ponovno
nadaljujejo prekinjeno izobraževanje.
Izobraževanje v PUM-u je brezplačno, saj program financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in sport.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
Zagotovite si prosto mesto že danes.
PEVSKA SOLA ALLEGRO
Mladim s Ptuja in okolice ponujamo kvalitetno izobraževanje na področju vokalne glasbe v sklopu Pevske šole Allegro, pod okriljem katere delujejo otroški, mladinski in ženski pevski zbor ter oddelek solopetja.
Šola ponuja kvaliteten pouk vokalne tehnike in glasbene teorije, namenjen tako zborovskim pevcem kot solistom, ki se želijo pevsko izpopolnjevati.
Petje v pevskem zboru poleg rednih vaj vključuje tudi druge dejavnosti: pevske tabore, delavnice afriškega bobnanja, dramske igre, retorike, koreo-grafske delavnice, gibalnice in delavnice premagovanja treme. Delavnice se izvajajo glede na potrebe projekta, ki ga zbori pripravljajo.
Vse glasbene zasedbe delujejo pod umetniškim vodstvom Jasne Drobne, profesorice glasbe in priznane slovenske zboro-vodkinje na področju otroškega in mladinskega zborovodstva, solopetje pa poučujejo akademsko izobražene profesorice solopetja.
Pevski zbori Allegro vsako leto pripravljajo različne projekte, tematske koncerte ali muzi-kale. Izvajajo in organizirajo koncerte, glasbeno-gledališke predstave za otroke, pevske in zborovske festivale in s tem pri-
PE Žnidaričevo nabrežje 1, Ptuj GSM: 040 681 663 - Jasna Drobne, prof. E-mail: drustvo.allegro@gmail.com
spevajo k bogatitvi kulturnega dogajanja v mestu Ptuj.
Pevski zbori Allegro sodelujejo na občinskih, medobčinskih, državnih in mednarodnih prireditvah, festivalih in tekmovanjih. V šolskem letu 2012/13 poleg rednih projektov načrtujejo tudi udeležbo na regijskem in mednarodnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov.
Otroci in mladi s petjem v kvalitetnih pevskih zborih pridobivajo razna znanja, ki jim bodo koristila tudi v nadaljnjem življenju. Poleg glasbenih in glasovnih sposobnosti, kot so razvijanje glasbenega talenta, posluha ter glasovnih sposobnosti velja omeniti še mnoga vseživljenj-ska znanja, kot so odgovornost, timsko delo, kreativnost, ustvarjalnost, socializacija, retorika, dobra izgovorjava, sposobnost javnega nastopanja, gibalne in motorične spretnosti, delovne navade ter zdravo in koristno preživljanje prostega časa.
Naša želja je predvsem spodbujati, utrjevati in nadgrajevati znanje ter veščine vokalne tehnike zborovskih in solističnih pevcev ter tako zviševati kvaliteto pevske izvajalske prakse v slovenskem zborovskem prostoru. Prav tako želimo izpopolnjevati osebni glasbeni razvoj posameznika.
Mesečna članarina znaša 25 €. Vpisi in avdicije bodo 4. in 6. septembra 2012 ob 17.30 v glasbeni učilnici na OŠ Mladika, kjer ima Pevska šola Allegro najete prostore. Za avdicijo je treba pripraviti eno pesmico po lastni izbiri.
Vaje otroškega zbora potekajo vsak torek in četrtek med 16.30 in 17.30, vaje mladinskega zbora pa v torek in četrtek med 18.00 in 19.30. Pouk solopetja se izvaja po individualnem dogovoru enkrat tedensko.
Vabljeni mladi s Ptuja in širše okolice, stari od 6 do 18 let!
Uporabna znanja za vsakdanjo rabo
Štirje obetavni novi programi
Na Ljudski univerzi Ormož so že pripravili jesensko ponudbo izobraževanj za odrasle, ki obsega deset brezplačnih izobraževanj in usposabljanj z različnih področij ter več plačljivih formalnih programov za pridobitev srednješolske izobrazbe.
Direktor LU Ormož Ernest Vo-dopivec je povedal, da bodo jeseni prvič izvedli štiri nove programe, za katere si obetajo dober odziv slušateljev. Vsem, ki si želijo pridobiti temeljno znanje s področja računovodstva in poslovnih financ za opravljanje poklicnega dela, dela samostojnega podjetnika ali kmetovalca, je namenjen 50-urni tečaj Računovodske kompetence za začetnike, ki se bo pričel 18. septembra in bo potekal dvakrat tedensko v dopoldanskem času na Ljudski univerzi Ormož. Za vse, ki jih zanima lastna promocija na svetovnem spletu, bo kot nalašč 50-urni program oblikovanja in izdelovanja inter-netnih strani, ki se pričenja 8. novembra in bo potekal dvakrat tedensko v popoldanskem času na LU. Udeleženci bodo pridobili temeljno znanje za oblikovanje in izdelavo internetnih strani. Kulturno, etnološko in naravno dediščino domačega okolja bodo od začetka novembra naprej spoznavali udeleženci tečaja Spoznajmo naše kraje - turizem in trajnostni razvoj v domačem okolju. Usposabljanje je namenjeno odraslim, ki jih zanimajo možnosti trajnostne-ga razvoja domačega okolja in želijo spoznati priložnosti za samozaposlitev ali dopolnilno dejavnost.
Za bolj samozavesten korak skozi življenje ponujajo program
Učenje kot temelj za premagovanje ovir v življenju Usposabljanje je namenjeno odraslim za dvig samozavesti, za premagovanje ovir, za uspešno učenje in prepoznavanje življenjskih priložnosti.
Brez znanja računalništva danes ne gre več
Veliko interesa pričakujejo tudi za že utečen program pridobivanja, ohranjanja in osvežitve znanja računalništva, ki se pričenja v začetku novembra in obsega 60 ur, namenjen pa je odraslim, ki potrebujejo znanje uporabe računalnika za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja.
Ker višja izobrazba pomeni večjo uspešnost na trgu dela in višje dohodke, ponujajo posameznikom, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo in razmišljajo o vključitvi v poklicno izobraževanje, da najprej opravijo 108-urni program Most do izobrazbe, ki je zamišljen kot spodbuda za nadaljevanje izobraževanja v smislu pridobitve novega poklica ali prekvalifikacije. Slušatelji obnovijo stara ali pridobijo nova znanja, izobraževalno kondicijo, samozavest in izgrajujejo svojo samopodobo, z druženjem pa tudi socialne spretnosti za kvalitetnejše življenje. Razgibajmo življenje z učenjem pa je 120-urni program, ki je namenjen odraslim za utrjevanje kakovostnega in dejavnega življenja ter za razkrivanje možnosti za razvoj in udejanjanje osebnih interesov in talentov. V dopoldanskem času je v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož že letos potekal program
Knjige so zame. Jeseni bodo 25-urni program, ki spodbuja branje knjig in razvijanje jezikovne zmožnosti odraslih, ponovno ponudili zainteresiranim. Ernest Vodopivec je povedal, da ima LU že mrežo zvestih slušateljev, ki se radi vračajo in preizkusijo še kakšen drug program, zato je treba biti pri prijavi hiter.
Za bolj učno spretne malčke
Težje je udeležence pridobiti za program Beremo in pišemo skupaj, čeprav je program zelo koristen, ker pomaga staršem, da so uspešnejši pri izvajanju učne pomoči svojim otrokom v nižjih razredih osnovne šole. Pogosto starši namreč ne vemo, kako naj pomagamo otroku pri njegovih prvih šolskih korakih. Usposabljanje je namenjeno skupnemu druženju staršev in otrok pri učenju in opismenjevanju. Starši in otroci se naučijo učiti in pridobijo učne navade, kar je nepogrešljiva vrednota za otrokov razvoj in rast osebnosti tudi pozneje. Pri animaciji udeležencev pogosto pomagajo šole, predvsem za program Branje za znanje, pri programu Branje za zabavo pa vrtci, saj je namenjen staršem ali starim staršem predšolskih otrok od 4. do 6. leta starosti, ki želijo nuditi svojemu predšolskemu otroku ustrezno pomoč, podporo in spodbudo pri porajajoči se pismenosti. V program so vključeni tudi otroci.
Omenjene projekte financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Programe, ki jih financirajo občine,
Direktor Ernest Vodopivec je zadovoljen z novo prostorsko pridobitvijo lokaciji LU, na Vrazovi ulici 12.
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500
www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@amis.net
LJUDSKA UNIVERZA
|| v, I.	. I	„	.	y	.v v, I.	. i
ormož Vsezivljenjsko učenje za uspesnejse življenje!
Programi za poklic: gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), prodajalec, ekonomski tehnik (PTI, poklicni tečaj), gastronomski tehnik (PTI);
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce; Priprave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij; Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Studijsko središče za e-izobraževanje (študij na daljavo):
Višješolski programi Zavoda IRC Ljubljana: ekonomist, logistično inženirstvo, organizator socialne mreže in visokošolski program Zavoda Erudio Ljubljana: podjetništvo in mednarodno poslovanje.
Enajst (11) brezplačnih krajših programov, kijih financirata ESS in MIZKS:
Računovodske kompetence za začetnike;
Učenje kot temelj za premagovanje ovir v življenju;
Spoznajmo naše kraje - turizem in trajnostni razvoj v domačem okolju;
Oblikovanje in izdelovanje internetnih strani;
Računalniška pismenost za odrasle; Računalniško in digitalno opismenjevanje; Most do izobrazbe; Beremo in pišemo skupaj;
Knjige so zame; Branje za znanje zabavo; Razgibajmo življenje z učenjem. Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info-točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Predstavili vam bomo programe, ki jih začenjamo izvajati jeseni 2012 in v začetku januarja 2013!
so letos že izvedli in pripravili so tudi že predloge za prihodnjo pomlad. Upajo, da jih bodo občine vključile v novi proračun, saj je veliko zanimanje zlasti za računalništvo in učenje jezikov. Med srednješolskimi programi predvidevajo vpis v programe ekonomski in gastronomski tehnik, hotelske in gastronom-
ske storitve (natakar, kuhar), trgovec ter v poklicni tečaj, namenjen vsem, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje, pa niso opravili mature. Ljudska univerza bo to jesen večjim skupinam lahko ponudila tudi na novo urejen prostor, ki sprejme čez 20 udeležencev. Poleg tega je na voljo tudi kom-
pletno opremljena učilnica z 12 računalniki in javna e-točka s 6 računalniki, namenjenimi individualni rabi za samostojno učenje. Vedno več programov pa bodo v prihodnosti izvajali tudi na daljavo, saj obstaja veliko e-gradiva, današnji uporabniki pa imajo tudi potrebno znanje in možnosti za njegovo uporabo.
Zanimivosti
Foto: Viki Ivanuša
V okviru naravoslovnih predmetov raziskujejo in eksperimentirajo na številnih šolah.
janju naravne dediščine, bolj zdravemu slogu življenja in s tem ozaveščanju, da smo ne le naravi, temveč tudi sebi in naslednjim generacijam dolžni zagotoviti kar se da varno in zdravo življenje v čistem okolju, poudarjajo na univerzi. Večletna organizacija Noči ra-
ziskovalcev že daje rezultate, še dodaja koordinatorka projekta in navaja, da raziskave kažejo, da je poklic raziskovalca postal bolj prepoznaven, povečuje pa se tudi zanimanje za sodelovanja pri projektu s strani šol.
STA
Foto: Viki Ivanuša
predavalnico z 20 sedeži na
V Mariboru konec septembra vnovič Noč raziskovalcev
Univerza v Mariboru je bila z javnim razpisom EU ponovno izbrana kot organizatorka vseevropske prireditve Noč raziskovalcev 2012. Prireditev bo potekala zadnji petek v septembru, 28. septembra, v več sto evropskih mestih. Moto letošnjega druženja raziskovalcev in obiskovalcev je Spoznajte čar raziskovanja.
V Mariboru dobiva tradicionalni dogodek, ko raziskovalci svoje laboratorije in delo predstavljajo širši javnosti, vse večji pomen, še posebej v letu Evropske prestolnice kulture in v prihajajočem letu Evropske prestolnice mladih. Mladi so namreč tisti, ki jih organizatorji še posebej vabijo k sodelovanju, so po današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili septembrsko prireditev, sporočili z Univerze v Mariboru.
S prireditvijo organizatorji pro-movirajo poklic raziskovalca in povabijo širšo javnost, da pobližje spozna, kako je biti raziskovalec in kaj so vrhunski dosežki v znanosti. "Nenazadnje se tako prikaže tudi njihov pomen v sami družbi. Brez raziskovalcev tudi ne bi bilo razvoja," je STA dejala koordi-natorka projekta v okviru Univerze v Mariboru Brigita Krsnik Horvat.
Univerza v Mariboru, ki v projektu sodeluje vse od leta 2006, prireditev organizira skupaj s TehnoCentrom. Druženje raziskovalcev in obiskovalcev se bo tudi letos odvijalo na več lokacijah. Poleg že tradicionalnega raziskovalnega mesta v Europarku še na številnih prizoriščih, od Univerzitetne knjižnice Maribor, Hiše znanosti - Centra eksperimentov in Hiše eksperimentov, ploščadi pred mariborsko univerzo na Slomškovem trgu do Botaničnega vrta Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Po besedah koordinatorke udeležba na dogodku vsako leto narašča, tako na vseh lokacijah skupaj glede na izkušnje pričakujejo okoli 10.000 obiskovalcev. Letošnji program pozornost namenja okoljskim vprašanjem, saj je posvečen ohranjanju bi-otske raznovrstnosti, ohran-
■I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT	m	H mg
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:		
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
-	pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	živilsko prehranski tehnik (PTI)^
-	inženir živilstva in prehrane,
-	organizator socialne mreže (izredni študij).
PRI NAS IMAMO ŠE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!		
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilslvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel.št.: (02) 33 1 3 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.a	HlinuicnanMimiM* rnes.si	
_Za večjo učno uspešnost
Za vse težave se najde rešitev
Primarna naloga vsake šole je, da omogoči vsakemu učencu možnost izobrazbe ne glede na njegov potencial. Če želijo uspešno izvesti to nalogo, morajo v šoli upoštevati vsakega učenca kot posameznika, torej njegovo komunikacijo, motivacijo in interese. Učence z učnimi težavami oziroma primanjkljaji na posameznih področjih učenja v šolah nudijo dodatno strokovno pomoč in učno pomoč.
V	osnovni šoli se posebna skrb namenja tudi otrokom s posebnimi potrebami. To so: slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, učenci z govornimi motnjami, dolgotrajno bolni, učenci s primanjkljaji na posameznem področju učenja, učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter učenci z motnjo v duševnem razvoju. Omenjenim učencem so nu-dene različne oblike dodatnih spodbud in strokovne pomoči oz. prilagoditev pri usvajanju, preverjanju in ocenjevanju znanj.
Dodatna strokovna pomoč vključuje dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in učno pomoč, ki se izvaja individualno ali občasno v posebni skupini, za otroke, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in izobraževalne programe poklicnega in strokovnega ter splošnega srednjega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
V	izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni učenci, za katere komisije za usmerjanje ocenijo, da imajo takšne razvojne učne zmožnosti, da bodo s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo dosegli vsaj minimalne cilje oz. standarde znanja določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetniku osnovne šole za razred, v katerega se vključuje učenec s posebnimi potrebami. V odločbi o usmeritvi učenca v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki jo izda ZRRŠ na osnovi zahtevka staršev o preusmeritvi otroka in na osnovi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, so določene še naslednje zahteve: obseg dodatne strokovne pomoči in način izvajanja te pomoči v okviru tedenske obremenitve učenca ter strokovni delavec, ki to pomoč izvaja. Dodatna strokovna pomoč se nudi učencem v času rednega pouka individualno v razredu ali izven razreda ali v manjših skupinah izven razreda. Učencu se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire ali motnje lahko prilagodi predmetnik (vsebinske prilagoditve), organizacija pouka (metodično-didaktične prilagoditve, pripomočki), način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka.
Na začetku šolskega leta za vsakega učenca ravnatelj do-
loči šolsko komisijo, ki bo spremljala delo z učencem, ki ima posebne potrebe, in njegov napredek. Šolska komisija za vsakega učenca določi izvajalce individualiziranega programa - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za tega učenca.
Učitelji, ki bodo izvajali dodatno strokovno pomoč izdelajo individualiziran program za učenca, vsak s svojega področje. Programa, v katerem so med drugim podani cilji, metode, prilagoditve, osnovne smernice za delo z otrokom in vsebina dela, se držijo vsi, ki z otrokom delajo. Izdelajo tudi urnik, kdaj bo imel otrok DSP. Pri izdelavi individualizirane-ga programa lahko sodelujejo tudi starši. Izvajalci individualiziranega programa se redno sestajajo in spremljajo napredek učenca, preverijo ustreznost izdelanega programa, ovrednotijo zastavljene cilje ter jih po potrebi spremenijo oz. prilagodijo učenčevim zmožnostim. Ustrezen način nudenja pomoči učencem s posebnimi potrebami, ki daje možnost za razvijanje kakovo-
stnih programov za te učence, je timsko delo - kontinuirano stalno sodelovanje učiteljev, specialnega pedagoga in drugih strokovnjakov, v katerega so vključeni tudi ravnatelj in starši.
Učna pomoč
Mnogi učenci se med obilico učne snovi ne znajdejo najbolje. Morda so manjkali pri podajanju snovi ali je bila snov prehitro podana ali pa počasneje in težje sledijo razlagi. Mnogi se tudi ne znajo učiti. Ne vedo, kako naj se lotijo snovi, vsak šum jih zmoti, vedno znova iščejo izgovore. Individualna in skupinska učna pomoč je namenjena učencem s specifičnimi in posebnimi učnimi in drugimi težavami oziroma učencem, ki zahtevajo in zmorejo še dodatno osvajanje učnih vsebin, česar pa ni moč zadovoljiti v okviru dodatnega ali dopolnilnega pouka. Pouk se vodi individualno ali v zelo majhnih skupinah učencev. Časovni obseg pomoči določi izvajalec glede na otrokove potrebe in zmožnosti. Individualno in skupinsko pomoč izvajajo
delavci svetovalne službe, učitelji dodatne strokovne pomoči ter učitelji razrednega in predmetnega pouka. Učna pomoč (ali individualna učna pomoč - IOP) je pomoč učencem z različnimi težavami (to niso otroci, ki imajo odločbe o usmerjanju). IOP se lahko izvaja tudi skupinsko, lahko gre tudi za ponavljanje določne snovi, učenje učnih strategij, socialno učenje itd. Običajno pa to ni redna oblika pomoči in se izvaja takrat, ko učenec potrebuje pomoč. Razlika med IOP in dodatno strokovno pomočjo (DSP) je v tem, da je učna pomoč lahko le začasna in ni tedenska. Medtem ko je DSP poteka tedensko in zanjo mora otrok imeti odločbo. Razlik v pristopu in metodah med IOP in DSP skorajda ni. Obe obliki lahko potekata individualno ali skupinsko, med ali po pouku.
Kakšno vlogo pri učenju lahko odigrajo starši?
Šolski uspeh že dolgo ni odvisen samo od otroka, pač pa je rezultat skupnega šolskega in družinskega dela. Starši bi naj
ugotovili s čim in kako otroka najlažje spodbujajo k učenju. »Otrok s težavami ima zelo slabo podobo o sebi, zato naj jih starši pohvalijo ob vsakemu še tako malem uspehu in napredku. Otrokom lahko starši pomagajo, če sledijo učnim temam in postopkom reševanja nalog, vendar naj mu pomagajo le toliko, kolikor je nujno potrebno. Otroka naj ne bi ves čas opozarjali na napake in ga samo grajali. Velikokrat je bolj učinkovito, če se napake spregledajo in se starši osredotočijo na uspehe. Če se le da, naj se učenje spremeni v igro, starši naj v učenje vključijo šale, domislice, ponazoritve...« (mag. Suza-
o o
na Žunko Vogrinc, prof. def.) Čeprav otroci v šolah prebijejo precejšnje število ur, jim ogromno dela ostane še za doma. Obremenitev je odvisna tudi od stopnje šolanja. Precej učencev potrebuje tudi pomoč staršev. Ti pomagajo, dokler zmorejo, potem pridejo na vrsto inštruktorji. Njihova ponudba je velika, rezultat pa je prav toliko kot od znanja odvisen od tega, kako se inštruktor z otrokom osebnostno ujame. Starši so pri izbiri inštruktorjev previdni, največkrat najamejo tistega, s katerim ima dobre izkušnje kdo, ki ga sami dobro poznajo in mu zaupajo.
Mateja Tomašič
Milošič Danilo elektronika
PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tušmobil infb@mdeptu|.si, www.mdeptuj.si
Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov
Športne aktivnosti za otroke
Ve« športne vzgoje v šole
Otroci se v današnjem prehitrem svetu skoraj po pravilu premalo ukvarjajo s športom. Razlogov je seveda ogromno in težko je najti ali našteti tiste glavne ali odločilne. Redna telesna vadba je dobrodošla za otrokov razvoj in predvsem je pomembna za določeno disciplino, ki jo šport prinaša vsakemu posamezniku. Nekateri se začnejo ukvarjati s športnimi aktivnostmi že zelo hitro, kar je po eni strani v redu, dokler gre zgolj za igro, po drugi strani pa ne, saj treniranje prevečkrat postane za otroke preveč naporno in do njega dobijo odpor. Tudi starši pogosto pritiskajo na svoje otroke, da bi le ti dosegali dobre rezultate. Kdaj začeti trenirati, kako trenirati in zakaj se naj otrok ukvarja s športom, nam je razkril Boštjan Lampret, profesor športne vzgoje na Šolskem centru Ptuj. Kdaj priporočate, da se otroci začnejo aktivneje ukvarjati s športom?
B. Lampret: Če govorimo o splošni športni aktivnosti, katere cilj ni razvijanje tekmovalnosti, se ta prične zelo zgodaj v otroštvu v krogu družine in je ključnega pomena. Pri organiziranih športnih programih se-lekcijskega značaja, kjer otroka pripravljamo na tekmovalni šport, pa so mnenja različna. Največ otrok se v organizirane športne dejavnosti vključi v starosti od šestega do desete-
ga leta, v nekaterih športih že pri štirih, petih letih.
Kako otroka navdušiti, da se bo redno udeleževal športnih aktivnosti?
B. Lampret: Največjo vlogo pri tem igrajo starši. Ti so otroku zgled. Nehumano je siliti otroka k športni aktivnosti, če sam ležiš na kavču. Zgledi vlečejo. Gibalne izkušnje, ki jih otrok lahko pridobi in razvija s starši v primerni organizirani športni vadbi že v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju so zelo dragocene za njegov gibalni in celostni razvoj. Gibanje mu odpira vrsto novih priložnosti in izkušenj. Za razvoj gibalnih vzorcev in spretnosti je še kako pomembno okolje družine in otroka v vrtcu oziroma šoli. Organizirane oblike športnih aktivnosti so za otroke zelo koristne že v predšolskem obdobju (štiri do šest let) in v prvih šolskih letih (od šest do devet let). Z zelo zgodnjimi gibalnimi spodbudami vplivamo na otrokov poznejši življenjski slog.
So športne šole dobrodošle za otrokov športni razvoj? B. Lampret: Če so ustrezno strokovno vodene, potem da. Zaradi vse večje zaposlenosti staršev, ki jim zmanjkuje časa, so športne šole zelo pomembne. Vedno večja je tudi raznolikost ponudbe športne aktivnosti za najmlajše. Pomembno je razmisliti o vsebini in kakovosti dela z otroki.
Znanje in izkušnje, ki jih otrok lahko pridobi in razvija v organizirani športni vadbi, so izjemno dragocene, zgodi pa se, da smo v športni praksi priča številnim primerom pedagoško neustreznega ravnanja z otroki. Takrat programi niso prilagojeni otrokom, igro in učenje zamenjata specializacija in pritisk tekmovanj.
Kako izbrati primeren šport za otroka?
B. Lampret: Predvsem mora izbrani šport otroka veseliti, da bo z veseljem aktiven. Ugotovitve kažejo, da je pravi čas za vključitev otroka v organizirano športno dejavnost trenutek, ko je otrok motivacijsko pripravljen. Ali povedano drugače, ko si to sam želi. Otrokom je treba dovoliti, da si sami izberejo šport, ne pa vsiljevati tistega, ki je všeč staršem, ali se starši z njim ukvarjajo, ali tistega, ki je najbolj donosen. Naloga staršev je le, da jim svetujemo, jih podpiramo in spodbujamo pri ukvarjanju z izbrano aktivnostjo. Starši torej morajo biti otroku v oporo, ne v breme.
Ali obstajajo v klubih testi za usmerjanje otrok v športne panoge?
B. Lampret: Vse prevečkrat se zgodi, da otrok ni usmerjen v pravo športno panogo. To se seveda z različnimi motoričnimi nalogami in testiranji da ugotoviti. Zelo težko pa je mladim in predvsem njihovim staršem povedati,
Gibanje je pomembno za otrokov razvoj.
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA /iTIaM
b borilnih
0 n/esčIN Pra
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 19. DO 21. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
Foto: David Breznik
Boštjan Lampret, profesor športne vzgoje na Šolskem centru Ptuj
Foto: Viki Ivanuša
da niso za določen šport in naj se raje usmerijo v drugi šport. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi športni pedagogi, ki na podlagi testiranja za šolski športni karton otroka lahko usmerijo v pravo športno zvrst. Velikokrat je to že prepozno in je otrok že vključen v proces treninga, ki pa ga s časoma ne veseli več. V tujini izvajajo skozi osnovno šolo različna testiranja na podlagi katerih usmerjajo otroke v ustrezne športe. Kako potekajo ta testiranja? B. Lampret: Pri teh testiranjih gre za ugotavljanje osnovnih motoričnih sposobnosti, ki so za vsako športno zvrst specifična. Gre predvsem za vzdržljivost, moč, gibljivost, koordinacijo, eksplozivnost, ravnotežje, preciznost itd. Pri vsaki športni zvrsti so te komponente različno izražene, odvisno od panoge. Nekatere motorične sposobnosti so prirojene in se jih da zelo malo natrenirati, spet druge pa se da v veliki meri izboljšati. Za potrebe zgodnjega usmerjanja v pravi šport so v preteklosti v osnovnih in srednjih šolah uporabljali testiranja za špor-tno-vzgojni karton. Pri tem gre ravno za ugotavljanje nivoja motoričnih sposobnosti otroka, ki ga na podlagi rezultatov lahko usmerimo v pravi šport. Vendar pa se ta način v praksi uporablja vse manj, saj se to usmerjanje dogaja že prej, kar pa po mojem ni najbolje. Kakšni so prvi koraki otrok, ko pridejo v klube in društva? B. Lampret: Če se otrok vključi v organizirano vadbo zelo zgodaj, se vse prične z igro. Otrok
skozi igro razvija določene sposobnost, ki kasneje preidejo v bolj strokoven in specifičen pristop. Starejše otroke pa je prav da jih testiramo in vidimo ali je primeren za to zvrst ali ne. Razlika je tudi ali gre za tekmovalni šport ali za rekreacijo. Kako intenzivni so treningi pri otrocih, glede na njihovo starost?
B. Lampret: To je odvisno od športne zvrsti. Vse prevečkrat se pri tem pretirava, ker te konkurenca sili v to. Treningi so velikokrat preveč intenzivni glede na starost otrok. Upoštevati je potrebno veliko dejavnikov, zato je toliko bolj pomembno, da treninge vodijo strokovno usposobljeni trenerji. V Sloveniji je tekmovalnost zelo močno izražena že v najnižjih selekcijah, kar trenerje prehitro sili k preveč intenzivnemu treningu. Nasploh smo v Sloveniji znani, da imamo veliko prvakov od državnih, svetovnih v mladih kategorijah, le redkim pa uspe to ponoviti v članskih selekcijah. Velikokrat se izkaže, da so bili ti športniki pretrenirani, kar vodi k hudim poškodbam in prena-sičenosti.
Kako pomembna je vloga trenerja, da otrok vzljubi šport? B. Lampret: Ko se otrok enkrat odloči za organizirano športno aktivnost, je vloga trenerja zelo pomembna. Trener je tudi dober psiholog, učitelj, nadomestni starš, prijatelj, vzornik in še kaj, zato je vez med športnikom in trenerjem zelo pomembna. Enako tudi trikotnik med otrokom, trenerjem in starši. Šport je sestavljen iz zmag in porazov. Kako pomembne so te za otroke?
organizira
TENIŠKI VRTEC
in
v	v
VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
TENIŠKO SOLO
VPIS: od 25. 8. do 10. 9. 2012 INFORMACIJE: 040 304 897 ali v prostorih kluba
B. Lampret: Vsekakor je bolje, če je več zmag, a tudi porazi so zelo pomemben del športa in življenja nasploh. Otroke je od malega treba navajati kako sprejeti poraz, da se iz njega nekaj naučimo, da ga znamo sprejeti in se motivirati za naprej. Iz izkušenj lahko povem, da se iz poraza veliko naučimo, se dvignemo še boljši, močnejši, hitrejši. Športnik, ki je doživel več porazov zna uspeh veliko bolj ceniti, kot nekdo, ki je vedno zmagoval in se mu po enem porazu sesuje svet, ker tega ni vajen, in v tej situaciji ne zna funkcionirati. Trenerji včasih z namenom izberejo previsoko oviro za mladega športnika, da se iz tega nekaj nauči.
Imajo starši velikokrat prevelika rezultatska pričakovanja povezana s športom? B. Lampret: Velikokrat se zgodi, da so pričakovanja staršev nerealna in obremenjujoča za otroka. Težava nastane, ko se starši preveč vključujejo in gredo čez mejo med umirjeno pozitivno vključitvijo in pretirano zavzetostjo, ki gre tako daleč, da začnejo svoje življenje živeti skozi šport svojih otrok. Takšni fanatični starši skozi otroke zadovoljujejo svoj ego. V takih situacijah postanejo starševska čustva lastne vrednosti odvisna od športnega uspeha njihovih otrok. Če so otroci uspešni in zmagujejo, se počutijo uspešne tudi oni in obratno. Takšni mladi športniki pogosteje doživljajo velik stres, manj uživajo v športu in pogosto pregorijo v primerjavi s tistimi, ki imajo pozitivno družinsko okolje, katere starši spodbujajo in dajo pozitivni športni izkušnji prednost pred zmago. Koliko so otroci športno aktivni v vrtcih in šolah? B. Lampret: Premalo. Veliko je odvisno od navad, ki jih otroci v vrtec prinesejo od doma. Če so navajeni biti aktivni, potem so aktivni tudi v vrtcu ali šoli in obratno. Pomembno vlogo ima vzgojitelj ali učitelja, ki otroka motivira za šport. Če otrok v igri vidi veselje, smisel in se pri tem zabava bo to počel z veseljem in ga bo lažje motivirati še za naprej. Pri najmlajših je potrebno biti zelo pazljiv pri tekmovalnosti, saj lahko ta vodi k temu, da otrok ne zna sprejeti poraza in športa s tem ne vzljubi, ampak naslednjič raje ne bo sodeloval.
Bi moralo biti v našem šolskem sistemu več ur športne vzgoje?
B. Lampret: Moj odgovor je DA. V zadnjih letih je v šolstvu prišlo do zmanjševanja ur športne vzgoje, v velikem porastu pa je število otrok s prekomerno telesno težo. Vedeti moramo, da se nekateri otroci s športom ukvarjajo le pri urah športne vzgoje in to je lahko le 1-2 krat tedensko, kar je zelo zaskrbljujoče in absolutno premalo. Športni pedagogi bi morali delovati tudi že v vrtcih ali vsaj na razredni stopnji osnovnih šol. Ravno to obdobje je pri otrocih zelo pomembno pri dojemanju redne telesne aktivnost in razvijanju osnovnih motoričnih sposobnosti.
David Breznik
torek • 14. avgusta 2Q12
Olimpijske igre - London 2012
Štajerski	13
Olimpijske igre 2012
V vseh pogledih vrhunsko!
V nedeljo zvečer so se spek-takularno končale izjemne 30. olimpijske igre. Na zaključni slovesnosti je slovensko zastavo nosila taekwondoistka Franka Anic.
Nekaj naših zadnjih nastopov
Naša atletinja Martina Ra-tej je z 61,62 metra osvojila sedmo mesto v metu kopja.
Taekwondoistka Franka Anic je v boju za bron v kategoriji do 67 kilogramov s 3:8 izgubila proti Američanki Paige McPherson in v prvem nastopu na olimpijskih igrah končala na četrtem mestu.
Taekwondoistka Nuša Raj-her je na olimpijskem tekmovanju v kategoriji nad 67 kilogramov ostala brez dvoboja za bronasto kolajno in je osvojila 9. mesto. Ivan Trajkovic, ki je nastopil le dopoldan, je osvojil 11. mesto, saj je klonil v uvodni borbi proti olimpijskemu prvaku in prvemu nosilcu tekmovanja Korejcu Dongmi-nu Čaju, ki pa je nato izgubil v četrtfinalu. Bistričan je tako
kot Rajherjeva ostal brez možnosti repasaža.
Na tekmovanju gorskih kolesark v krosu je Tina Žakelj osvojila 10., Blaža Klemen-čič pa 23. mesto. Kajakašica na mirnih vodah Špela Po-nomarenko Janic je osvojila končno 10. mesto na 200-me-trski razdalji; v finalu B je namreč zasedla drugo mesto.
Primož Kobe je zasedel 46. mesto (2:19,28) med 90 uvrščenimi v maratonu.
Nekaj vrhuncev
atletskih
tekmovanj
Zlato medaljo v atletski štafeti 4 krat 100 metrov so si pritekle Američanke Tianna Madison, Allyson Felix, Bianca Knight in Carmelita Jeter, ki so s časom 40,82 sekunde postavile nov svetovni rekord. Druge so bile Jamajčanke z 41,41, tretje pa Ukrajinke z 42,04 sekunde. Američanke so občutno izboljšale svetovni rekord, ki je bil prej pri 41,37 sekunde, dosegla pa ga je če-
Piše: David Breznik
Olimpijski utrip
30. olimpijske igre v Londonu so ponudile ves čar, ki ga šport lahko ponudi na najvišjem nivoju. Še več, prinesle so veliko nepozabnih dogodkov in veliko veselja tudi slovenskim ljubiteljem športa. 65 tekmovalcev, kolikor jih je imela Slovenija na igrah, je dobro opravilo svoje nastope. Posebej smo seveda lahko ponosni na zlato Urško Žolnir, srebrnega Primoža Kozmusa in bronaste Rajmonda Debevca, Luka Špika in Iztoka Čopa. Dobitniki medalj so bili v zadnjih dneh v soju žarometu, vendar si svoj delček slave in pozornosti zaslužijo tudi vsi ostali naši olimpijci.
Najbolj so lahko na svoje športnike ponosni v Združenih državah Amerike, saj so ti osvojili kar 104 medalje, od tega kar 46 zlatih. Vidi se, da v ZDA že leta in leta vlagajo največ sredstev v šport in z načrtnim delom ostajajo prva svetovna športna velesila. S prav tako načrtnim delom (občasno tudi »titanskim«, nečloveškim) ji s svojimi uspehi sledi Kitajska, ki je tudi v Londonu pokazala svojo moč. Predvsem pa so na rezultate svojih predstavnikov ponosni domačini Britanci, saj je na Otoku ostalo kar 65 medalj. Veliko tudi za veliko športno nacijo, ki je živela za igre in z igrami. Te so v zadnjih dneh prinesle nove večne šampione, prvo ime pa je nedvomno Ja-majčan Usain Bolt. Njegova bilanca z iger v Pekingu in Londonu je impresivna, kot je impresiven njegov tek na atletski stezi. Že res, da je tri zlate medalje v atletiki dobila tudi Američanka Alison Felix, a je ta daleč od Boltove slave. Slavo in posledično na srednji rok tudi veliko denarja si je z neverjetnim tekom in svetovnim rekordom na 800 metrov pritekel tudi enkratni Kenijec David Lekuta Rudisha. Posebna čast pa je doletela zmagovalca maratona Stephana Ki-preticha, s katerim smo lahko na kratko spoznavali zgodovinske znamenitosti Londona.
Vsi udeleženci so se zapisali v olimpijsko knjigo, v kateri pa žal ne bo prostora za vse prostovoljce, ki so ponovno prispevali levji delež k uspešni izvedbi tako velikega projekta. Za vsakega športnika je bil nastop pravi projekt in posebna zgodba, izmed katerih so imele nekatere srečen, druge pa - žal - nesrečen konec. Ena izmed srečnih je gotovo zgodba ameriške moške košarkaške vrste, ki se je morala v finalu kar precej potruditi za zlato medaljo. Brez pomisleka so si jo bogato plačani zvezdniki NBA lige tudi zaslužili, vendar pa je novi projekt t. i. »dream teama« daleč za tistim prvim, ki je leta 1992 igral v Barceloni. Zato je realneje reči, da so zmagovalci v ekipnih športih na igrah v Londonu imeli vsak svoj »dream team«. To so zasluženo v moškem rokometu Francija in ženskem Norveška, v moški odbojki malo presenetljivo, vendar zasluženo Rusija in v ženski Brazilija, v moškem vaterpolu Hrvaška in v ženskem vaterpolu ter košarki ZDA.
Igre so se zaključile s pravim šovom, kjer so gledalci, športniki, spremljevalci in tudi vsi ostali lahko uživali predvsem ob izbranih britanskih glasbenikih. Olimpijski ogenj na osrednjem stadionu je ugasnil, a v naših spominih bodo ostali številni nepozabni športni dogodki z odličnih iger. Po njih si bo večina športnikov le na kratko oddahnila, nato pa jih čakajo nova tekmovanja in v prihodnosti novi izzivi. Ti so pri večini že postavljeni za naslednje igre v Riu de Jane-iru, na katerih lahko upamo, da bo Slovenija vsaj ponovila, če že ne izboljšala uspehe iz Londona. A to bo zelo težko, saj je kljub izredni promociji, ki jo naši športniki dajejo Sloveniji na velikih tekmovanjih, denarja za vrhunski šport zmeraj manj. Kljub temu dejstvu bo treba našim najboljšim tekmovalcem tudi v prihodnosti stati ob strani, da nas bodo s svojimi rezultati razveseljevali na velikih tekmovanjih še naprej.
»Thank you London - Vejo voce no Rio de Janeiro« (Hvala lepa, London - se vidimo v Riu De Janeiru).
tverica Nemške demokratične republike v Canberri 6. oktobra 1985.
Jamajčani so v štafeti 4 krat 100 metrov za zmago postavili svetovni rekord 36,84 sekunde; Usain Bolt je tekel v zadnji predaji in osvojil še tretjo zlato medaljo na igrah v Londonu. S tem je tako kot pred štirimi leti v Pekingu osvojil tri zlata odličja; bil je namreč prvi še posamično na 100 in 200 metrov. To ni uspelo še nikomur v zgodovini.
Kenijec David Rudisha je v teku na 800 metrov osvojil zlato medaljo s svetovnim rekordom 1 minuta, 40 sekund in 91 stotink sekunde. S tem je za desetinko izboljšal svoj rekord, ki ga je dosegel 29. avgusta 2010 v italijanskem Rietiju. Srebro je osvojil Nijel Amos iz Bocvane, bron pa Kenijec Ti-moti Kitum.
Jamajški sprinter Usain Bolt je v teku na 200 metrov osvojil zlato medaljo z rezultatom 19,32 sekunde ter tako ponovil uspeh z olimpijskih iger v Pekingu leta 2008. Drugi je v cilj pritekel njegov rojak Yo-han Blake z 19,44 sekunde, uspeh Jamajke pa je z bronom dopolnil Warren Weir z 19,84 sekunde. Za Bolta je to skupaj že njegova šesta zlata olimpijska medalja - v Pekingu je poleg teka na 100 in 200 metrov slavil še z jamajško štafeto 4 krat 100 metrov.
V metu kopja je slavila Čehi-nja Barbora Špotakova, ki je z metom 69,55 metra ubranila naslov z olimpijskih iger v Pekingu 2008. Srebro je osvojila Nemka Christina Obergfoll s 65,16 metra, uspeh Nemčije pa je z bronom dopolnila Linda Stahl s 64,91 metra.
Keshorn Walcott iz Trinida-da in Tobaga je presenetljivo osvojil zlato medaljo v metu kopja s 84,58 metra, prvo v metalnih disciplinah za karibske države. Drugi je bil Ukrajinec Aleksandr Pjatnicja s 84,51 metra, bronast pa Finec Antti Ruskanen s 84,12 metra. Veliki favoriti Čeh Vesely, Finec Pitkamaki in Norvežan Torkildsen so tokrat ostali v ozadju.
Mohamed Mo Farah iz Velike Britanije je postal olim-
Ameriško košarkarsko »sanjsko moštvo« je upravičilo svoj naziv in osvojilo zlato olimpijsko kolajno.
pijski zmagovalec v teku na 5.000 metrov in po slavju na 10.000 metrov tako osvojil dvojno krono. To je pred njim leta 2008 v Pekingu uspelo le Etiopijcu Kenenisi Bekeleju.
Stephen Kiprotich iz Ugande je osvojil zadnjo zlato atletsko medaljo na olimpijskih igrah v Londonu. V maratonu je s časom 2:08:01 ugnal dva Kenijca: Abel Kirui je osvojil srebro, Wilson Kipsang Kipro-tich pa je bil tretji.
Še nekaj najboljših v ekipnih športih
V finalu moškega košarkarskega olimpijskega turnirja v Londonu so ZDA s 107:100 ugnale evropske prvake iz Španije in ubranile pekinški naslov. Tudi pred štirimi leti so Američani v finalu ugnali Špance. V tekmi za tretje mesto je že pred tem Rusija premagala Argentino z 81:77.
Francoska moška rokometna reprezentanca je v Londonu osvojila zlato kolajno, potem ko je v finalu premagala Švedsko z 22:21 in tako ubra-
nila zlato iz Pekinga 2008. Tretji so Hrvati po zmagi proti Madžarom s 33:26.
Ruska moška odbojkarska reprezentanca je osvojila zlato kolajno, potem ko je v velikem finalu ugnala Brazilijo s 3:2 (Brazilija je imela pri rezultatu 2:0 že zaključno žogo za zmago, a je Rusom uspel popoln preobrat). Rusija je tako še požlahtnila bron iz Pekinga 2008, Brazilija pa je ponovila dosežek izpred štirih let.
V finalu vaterpolskega olimpijskega turnirja v Londonu je Hrvaška premagala Italijo z 8:6 in se veselila prvega vaterpolskega zlata na olimpijskem turnirju. Leta 1996 v Atlanti so Hrvati osvojili srebro. Pred tem je v boju za bron Srbija po dramatični končnici ugnala Črno goro z 12:11.
Norveška ženska rokometna reprezentanca je osvojila zlato kolajno, potem ko je v finalu premagala Črno goro s 26:23. Norvežanke so tako ubranile naslov iz Pekinga.
Odbojkarice Brazilije so stare in nove olimpijske prvakinje. V Londonu so v ponovitvi
finala iz Pekinga 2008 ubranile naslov, potem ko so spet ugnale Američanke. Tudi izid je bil enak, 3:1.
Znana je tudi zadnja dobitnica zlate kolajne. V ženskem modernem peteroboju se je do zlata dokopala Laura Asada-uskaite iz Litve, ki je svoji državi v Londonu priborila drugo zlato medaljo in jo na lestvici držav dobitnikov medalj potisnila tudi pred Slovenijo.
Absolutni rekorder po številu osvojenih olimpijskih kolajn tako v Londonu kot tudi na večni lestvici ostaja ameriški plavalec Michael Phelps, ki je v londonskih bazenih povsem zasenčil svoje tekmece z osvojenimi štirimi zlatimi in dvema srebrnima kolajnama. Američan, ki je z Londonom napovedal plavalno upokojitev, je z 22 odličji najtrofejnejši olimpijec vseh časov, od tega jih je kar 18 zlatega leska. Prav v Londonu pa se je s skupno šestimi kolajnami povzpel na sam vrh Olimpa in večne lestvice olimpijcev z največ olimpijskimi odličji.
STA in l.k.
Jamajška štafeta 4 krat 100 metrov je osvojila zlato medaljo in ob tem postavila nov svetovni rekord.
Foto: sta
Foto: sta
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Mladi pridno trenirajo
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je v tem letu zabeležil na domačih in mednarodnih dirkah že veliko odmevnih rezultatov, kar je njihovim dečkom in mladincem dalo še dodatni zagon pri trenažnem procesu. Kljub počitnicam in predvsem veliki vročini približno 40 mladih ptujskih kolesarjev pridno trenira pod vodstvom izkušenih trenerjev. Tako dečki povprečno trenirajo tri- do štirikrat na teden in vsakič prevozijo do 60 kilometrov, medtem ko mladinci trenirajo od pet- do šestkrat na teden in prevozijo tudi do sto kilometrov na trening. Tu in tam opravijo tudi kakšno specifično vo-
žnjo in se »hladijo« na vzponih po Pohorju.
Dobra pripravljenost v teh dneh je pomembna predvsem za dva ptujska mladinca: Mitja Serdinška in Manuela Bede-nika, ki ju je selektor slovenske mlade kolesarske reprezentance Miha Koncilja uvrstil v izbrano vrsto za Radjugendtour 2012. Gre za tako imenovano neuradno evropsko prvenstvo za mlade, ki se je začela v nedeljo s prologom, nato pa je na sporedu nekaj etapnih preizkušenj. Na to dirko v Avstriji se je Mitja Serdinšek uvrstil kot mladinski državni prvak v cestni vožnji in vodilni v točkovanju za slovenski kolesarski
pokal, medtem ko je bil Manuel Bedenik drugi na državnem prvenstvu v cestni vožnji in je uspešno nastopal na nekaterih močnih kolesarskih dirkah na Češkem, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Oba perspektivna predstavnika KK Perutnina Ptuj si na dirki Radjugendtour 2012 želita uvrstitve med prvih deset.
Še višje želje bodo imeli ostali mladi ptujski tekmovalci, ki jih v nadaljevanju sezone čaka še nekaj dirk. V oktobru se bodo predstavili tudi domačim ljubiteljem športa, saj se na Ptuju obeta posebna kolesarska dirka.
David Breznik
Nogomet • Prijateljski tekmi
Podvinci Betonarna Kuhar - Aha Emmi Bistrica 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Simonič (56.), 2:0 Juršek (65.), 3:0 Zagoršek (71.), 3:1 Belar (73.).
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Rok Osterc, Brumen, Zagoršek, Topolovec, Lah, Belšak, Novak, Svržnjak, Požegar, Petrovič, Hauptman. Igrali so še: Simonič, Juršek, Robi Osterc. Trener: Miran Ljubec.
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Hrušman, Modrič, Korošec, Greifoner, Obrovnik, Hren, A. Stegne Jelenko, Perger, Janžič. Igrali so še: Ornik, Purg, Bečaj, Iršič, Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši iz Podvincev so odigrali še zadnje pripravljalno srečanje pred pričetkom prvenstva v ptujski Super ligi. V prvem delu so imeli najlepšo priložnost gostje iz Slovenske Bistrice, ki so v 7. minuto zastreljali enajstmetrovko. Drugi del igre je bil v znamenju domačih nogometašev, ki so v razmiku 15 minut dosegli tri zadetke in brez težav slavili zmago.
1A avto Gerečja vas - Paloma 6:2 (3:1)
STRELCI: 0:1 Stojanov (12.), 1:1 Leben (25.), 2:1 Kancler (33.), 3:1 Leben (44.), 4:1 Kaises-berger (55.), 5:1 Tominc (70.), 5:2 Trajkovski (78.), 6:2 Kaisesberger (80.).
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vric, Kokot, Gavez, Horvat, Kancler, Debevec, Šešo, Vrabl, Leben, Rozman, D. Hertiš. Igrali so še: Kaisersberger, Tominc, M. Hertiš, Šmigoc, Sagadin, Lončarič, Ko-
ren. Trener: Ivan Ornik.
Nogometaši iz Gerečje vasi so brez večjih težav premagali ekipo Palome s Sladkega Vrha. Strelsko so bili zelo razpoloženi, saj so dosegli po tri zadetke v vsakem pol-
času. Prvič sta za ekipo iz Gerečje vasi nastopila izkušena Denis Kancler in Boštjan Koren, ki bosta s svojimi izkušnjami vsekakor pripomogla k uspehom ekipe.
Danilo Klajnšek
Ženski pokal: slab začetek Dornavčank botroval izpadu Dornava - Maribor 1:6 (0:4)
STRELKE: 0:1 Saša Peruš (9.), 0:2 Špela Zagoršek (10.), 0:3 Marija Rupreht (12.), 0:4 Špela Zagoršek (15..), 1:4 Katja Než-mah (63), 1:5 Saša Peruš (73.), 1:6 Dušanka Maksimovič (81.).
DORNAVA: Marina Baklan, Martina Potrč, Maja Skaza, Urška Pavlec, Nuša Ploj, Valentina Pernat, Katja Nežmah, Gabrijela Mi-lec, Daša Veličkovič, Nina Cafuta, Saška Makovec (od 20. Petra Kristovič). Trener: Mitja Serdinšek.
Nogometašinje so s pokalnimi srečanji odprle letošnjo nogometno sezono. Dornavčanke so v srečanju s sosedami iz Maribora doživele precej visok poraz. Mariborčanke so zlomile odpor domačink že v prvih petnajstih minutah, ko so dosegle kar štiri zadetke. Domačinke se po tem zaostanku nikakor niso mogle vrniti v igro, čeprav so v drugem polčasu znižale na 1:4. Za odpravo napak pred prvenstvenimi obračuni imajo nogome-tašinje Dornave še 14 dni časa, ko gostujejo v Novem mestu pri Krki.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Turnir v Apačah
Nogometni klub Apače bo v sredo, 15. avgusta, organizator tradicionalnega turnirja v spomin na preminulega predsednika Franca Turnška. Program turnirja:
-	14.00: Lovrenc - Podvinci Agrocenter Ptuj
-	15.00: Apače - Bistrica
-	16.30: tekma za 3. mesto
-	18.00: tekma za 1. mesto
Po končanem turnirju bodo podelili pokale najboljšim ekipam ter najboljšemu strelcu in vratarju.
Danilo Klajnšek
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbira,
NAJ MEDIC
MEDICINS
i iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili
Naj medicinska sestra/ medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa.
Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
IK 2012
DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com

Terme Ql i m i a
Trenutni vrstni red (prvih 15):
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
fij] Catering
ÏUCRAY
ZDENKAVERSIC - AMBULANTA DR. SASKO MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ ANDREJA BRAČIC - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ STOPAJNIK IRENA-ZDRAVSTVENI DOM PTUJ NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
ALENKA RATEK-INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
DARINKA SVENSEK - AMB. DR. LETONJA JAUŠEVEC
Glasujem za: Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:
Naslov: _
Telefonska številka: Davčna številka:.
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro / medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti.
POI London 2012 • Še tretje olimpijsko odličje za Rajmonda Debevca
Strelska odprava ena izmed najuspešnejših
Foto: Simeon Gonc
Boštjan Maček je s 7. mestom v trapu presegel tudi lastna pričakovanja in kot novinec na OI dosegel odlično uvrstitev.
Foto: Simeon Gonc
V olimpijski vasi s strelsko legendo Rajmondom Debevcem in njegovim trenerjem Alojzem Mikoli-čem ter mlado strelko Živo Dvoršak in njenim trenerjem Davidom Zalarjem
Foto: Simeon Gönc
Londonski prostovoljci so s svojim nasmehom, prijaznostjo in zgovornostjo vsem udeležencem vsakodnevno še dodatno popestrili že tako dobro olimpijsko vzdušje.
Olimpijske igre. Največja športna manifestacija na svetu. Dogodek, ki je bistveno več od le še enega športnega tekmovanja. Simbolika olimpijskih krogov v dobrih štirinajstih dneh poveže in združi narode celotnega sveta. Ves svet diha s športom in v določenih trenutkih se čas preprosto ustavi. Solze sreče ali žalosti spolzijo po licih modernih gladiatorjev. Te pa so še bolj pogoste pri vseh, ki zanje stiskajo pesti. Čas se je ustavil tudi v Sloveniji in to v trenutku, ko je najprej zlato odličje osvojila ju-doistka Urška Žolnir, nato, ko sta si bronasto odličje priveslala Iztok Čop in Luka Špik, v nadaljevanju, ko si je bronasto odličje pristreljal Rajmond Debevec in v nedeljo zvečer, ko je še četrto medaljo Sloveniji, tokrat srebrnega leska, priboril metalec kladiva Primož Kozmus. Slovenski športniki tako znova upraviču-jejo dejstvo, da so ponos slovenske družbe in s svojimi dosežki, vsem ljudem, vlivajo veliko mero optimizma prav takrat, ko je to najbolj potrebno.
Slovenski strelci z odličnimi uvrstitvami
Rajmond Debevec, legenda slovenskega športa. V osmem nastopu na poletnih olimpijskih igrah si je priboril še tretje odli-čje. Po zlati medalji v Sydneyu leta 2000, bronasti medalji v Pekingu leta 2008, si je tokrat še drugič zapored priboril bronasto odličje. Za razliko od prvih odličij, ki ju je osvojil v disciplini trojnega položaja s puško malega kalibra, si je tokratno tretje odličje priboril z MK puško v ležečem položaju. Nastopu z zračno puško se je odpovedal, saj v zadnjih letih v tej disciplini zaradi starostne daljnovidnosti postaja vse manj konkurenčen. Zelo ambiciozni evropski prvak iz Beograda 2011 je uresničil točno to, kar je tudi napovedal. In to na kakšen način. Najprej je v kvalifikacijah dosegel 596 od 600 možnih krogov in si tako kot tretji najboljši že zagotovil popoldanski finale. Za preostalih 5 mest pa se je kar 9 strelcev pomerilo v dodatnem razstre-ljevanju na 5 strelov, saj so vsi imeli enak rezultat, 595 krogov. Navdušenje nad tem, da se je naš strelski as izognil tej kritični stopnji in do konca kvalifikacij zdržal s štirimi deveticami, je bilo popolno. Na ta način je bilo pol dela za odličje že opravljenega. Prav neverjetno predstavo pa nam je v kvalifikacijah demonstriral Belorus Sergej Martynov, najboljši strelec v ležečem položaju vseh časov in vodilni na ISSF svetovni rang lestvici, ki je s 600 krogi izenačil svetovni rekord in postavil še olimpijskega. Drugi je bil Belgijec Lionel Cox s 599 krogi, kar je bilo za vse veliko presenečenje. Ko smo se strelski navdušenci v velikem številu zbrali v finalni hali, kjer so se tribune šibile pod težo 2.500 gledalcev, je že prihod najboljše osmerice obetal veliko. Debevec je z velikim nasmehom in s sproščeno gesto pozdravil vse prisotne, nato pa zavzel svoj položaj. Vodilna strelca sta imela zajetno prednost 3 oziroma 4 krogov, med zasledovalci pa se je obetal ogorčen boj za bronasto odličje. Debevec je tudi v finalu pokazal svojo kvaliteto in dosegel odlič-
nih 105,0 krogov ter tako samo za dve desetinki zgrešil srebrno odličje. Čeprav je Debevec star 49 pomladi in ima starostno pogojene težave z očmi pa misli na nastop na naslednjih OI v Riu de Janeiru v Braziliji nikakor ne opušča. Športna upokojitev tako še lep čas ne bo prišla na vrsto, seveda le, če bo njegovo zdravstveno stanje ostalo tako dobro, kot je zdaj. Zelo dobro sta nastopila tudi preostala dva slovenska strelca. Že prvi dan tekmovanja je novinka na OI, 21-le-tna Živa Dvoršak, z zračno puško dosegla 396 krogov in osvojila dobro 11. mesto, za finalistkami pa je zaostala le za krog. Tudi tretji slovenski strelec in 40-letni novinec na OI Boštjan Maček je prav tako dosegel izvrstno uvrstitev. V streljanju s puško šibre-nico v disciplini trap, popularno povedano v streljanju na glinaste golobe, je prekmurski strelec iz Bodoncev dosegel 121 zadetih tarč in se uvrstil na visoko 7. mesto. Za prvo šesterico finalistov pa je zaostal le za 1 tarčo. Najštevilčnejša strelska odprava v zgodovini OI je tako celo presegla vsa pričakovanja športne javnosti. Prav vsi omenjeni strelci pa se že veselijo naslednjih iger v Riu, ko bodo poskušali svoje rezultate še izboljšati.
Tolažba za Petra Kavzerja: tudi Rajmond je na prvo odličje moral čakati kar 16 let in je že v Barceloni leta 1992 in kasneje v Atlanti 1996 kot najboljši strelec na svetu veljal za velikega favorita. Skratka, bil je v enakem položaju kot Kauzer na OI leta 2008 in 2012, vendar se ni vse izšlo tako, kot bi si sam želel, potrpežljivost pa je bila poplačana v Sydneyu. Verjamemo, da bo podobno nagrajen tudi Kavzer v Riu.
Težko do vstopnic, javni promet tekel vrhunsko
Še nekaj splošnih vtisov o olimpijskem utripu v Londonu. Finančno in poslovno središče Evrope je z olimpijskimi simboli prepredeno na vsakem koraku. Veliko zaslug za to pa imajo tudi sama športna prizorišča, ki so večinoma razpršena v ožjem obroču okrog središča in so zelo lahko dostopna z mrežo javnega prevoza. Ta je sestavljena iz podzemne železnice (Underground), nadzemne železnice
(Overground), avtobusne mreže, klasične železnice in posebne dokovske DLR železnice. Javna mreža je enostavno presunljiva! Sami smo preizkusili, da se je možno iz enega skrajnega (severnega) konca Londona na drugega (jugovzhodni del) prepeljati v 1 h in 20 min. V preteklem tednu pa je v dveh dnevih bil dosežen tudi dnevni rekord v številu prepeljanih potnikov - reci in piši nič manj kot 4,31 milijona potnikov. Londonča-ni so kljub začetni skepsi glede varnosti in gneče v prometu, igre vzeli povsem za svoje. Še posebej za tem, ko so se domači športniki začeli množično uvrščati med dobitnike olimpijskih odličij in v enem dnevu celo serijsko zmagovali. Zaradi tega se še bolj množično podajajo na javna zbirališča, kjer prek velikih zaslonov nepregledna množica športnih navdušencev spremlja svoje favorite in še posebej bučno pozdravi prav vsak nastop britanskih športnikov. O spremljanju atletskega finala teka na 100 m in navijanju za Jamajčana Useina Bolta pa nima smisla izgubljati besed, saj je bil to eden izmed vrhuncev iger. Večjo težavo pa predstavljajo vstopnice. V sistemu javne spletne prodaje je mnogokrat bilo zavedeno, da vstopnic ni, nato pa prek malih zaslonov spremljamo določena tekmovanja, na katerih je veliko število praznih sedežev. V zadnjih dneh je bilo veliko govora tudi o tem, da organizatorju iger zaradi visokih cen vstopnic teh ni uspelo prodati in so jih šele kasneje po nižjih cenah sprostili v javno prodajo. Dejstvo je, da je London zaradi svoje ugodne
predvsem pa evropske lege doživel okupacijo športnih turistov iz celotnega sveta in zaradi tega dejstva domačini težje prihajajo do vstopnic za oglede tekmovanj, saj lahko do njih pridejo samo na enak način kot vsi ostali, in to je prek spleta oziroma izjemoma prek domačega olimpijskega komiteja.
Prostovoljci dali igram poseben čar
Organizator iger, LOCOG, je prek javnega natečaja naredil izbor 70.000 prostovoljcev, ki neutrudno dan za dnem pomagajo pri izpeljavi tekmovanj. Prostovoljci so povsod. Na vseh večjih vstopno-izstopnih točkah javnega prometa in od tam naprej do vsakega posamičnega prizorišča na vseh križiščih in prehodih za pešce. Da vseh tistih, ki so na tekmovališčih niti ne omenjamo. Za varnost in dobro orientacijo vseh udeležencev je tako odlično poskrbljeno. Prav vsi prostovoljci pa so nasmejani, odlično razpoloženi (na prehodu za pešce na nasprotni strani ceste kdaj pa kdaj celo zaplešejo in tako ljudi odvračajo od tega, da bi pri rdeči luči prečili prehode, kar je v Londonu precej pogosta in grda razvada), zelo zgovorni, zvedavi in v vsakem trenutku pomagajo pri razreševanju kakršnekoli dileme obiskovalcev. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da brez prostovoljcev igre ne bi bile to, kar so. Glede splošne varnosti na olimpijskih prizoriščih nismo zaznali velikih posebnosti v primerjavi z ostalimi podobnimi tekmovanji. Praktično vsi vstopi na prizo-
rišča potekajo na način, kot jih poznamo iz letaliških stavb, s skeniranjem osebne prtljage in oseb, s prepovedjo vnosa hrane in pijače in ostalih večjih predmetov. Vojakov nismo videli veliko, v pripravljenosti pa jih bojda čaka 10.000 in še tistih nekaj prisotnih je bilo precej neopaznih.
Olimpijska vas bo ostala čudovita soseska
Na podlagi posebnega povabila bronastega olimpijca Raj-monda Debevca smo si na ta zgodovinski dan, petek, 3. 8., lahko ogledali tudi olimpijsko domovanje za približno 10.000 športnikov in 5.000 akreditiranih trenerjev in ostalega osebja. Nepozabna izkušnja. Sprehodili smo se čez vas, si ogledali „razstavo" balkonskih zastav in okrašenih domov več kot 200 držav udeleženk, se sprehodili čez osrednji park z olimpijskimi krogi, si ogledali fitnes center, men-zo, izkoristili čas za pomenek s slovenskimi olimpijci in njihovimi trenerji ter se enostavno prepustili olimpijskemu vzdušju v samem osrčju olimpijskega parka. Po koncu olimpijskih in
paraolimpijskih iger bodo olimpijsko vas spremenili v čudovito bivalno četrt.
Londonski „Team Slovenia Laško pub" je bil slovenska stična točka
Po odpovedi ideje o postavitvi slovenske olimpijske hiše je veliko zagato slovenskega olimpijskega komiteja rešila največja slovenska pivovarna in z najemom enega izmed lokalov v precej žurerski četrti Camden Town poskrbela za vsakodnevno večerno druženje slovenskih olim-pijcev s številnimi obiskovalci in podporniki iz Slovenije, med katerimi smo zasledili tudi precej znanih Ptujčanov in velikih prijateljev športa, med drugim Benko Pulko, Iva Klariča in Igorja Rakušo. Večerno druženje pa je bilo še posebej veselo ob tistih dnevih, ko so slovenski športniki osvajali odličja. Povsem od blizu smo doživeli „družinske" sprejeme za Iztoka Čopa in Luko Špika, Rajmonda Debevca in Primoža Kozmusa.
Sledile bodo paraolimpijske igre
Velika večina športov se je že zaključila, dobitniki olimpijskih odličij pa so se povečini že vrnili v domovino in na letališču Jožeta Pučnika doživeli bučne sprejeme. Z velikim zanimanjem pa bomo še naprej spremljali preostali del olimpijske delegacije: atlete, veslanje na mirnih vodah, jadranje, naši gorski kolesarki in taekwandoiste. V zadnjih dneh avgusta in začetku septembra pa bodo po 14-dnevnem olimpijskem premoru London „zavzeli" športniki invalidi, ki se bodo udeležili paraolimpijskih iger, med njimi pa bo tudi 21 slovenskih športnikov.
Simeon Gonc
Dornava • Pred Lukarskim praznikom
Poleg luka letos tudi lukec
Dober teden pred letošnjim 19. Lukarskim praznikom so se dornavske lukarce ponovno zbrale na Ču-šekovi kmetiji in začele pripravljati znamenito rdečo dornavsko čebulo za prodajo obiskovalcem.
„Naša vsakoletna praksa je, da začnemo s čiščenjem in spletanjem luka v krence kakih deset dni pred praznikom. Letos nas je bilo pri tem opravilu 35, do praznika pa bomo spletle 300 krencev in še kakšnega povrhu," je povedala predsednica Turistično-etnografske-ga društva (TED) Lukari Marija Belšak. „Obiskovalci na našem nedeljskem prazniku bodo lah-
ko kupili luk, spleten v krence ali pa kar na kilograme, saj bo na voljo v obeh oblikah. Novost letošnjega leta pa bo prodaja lukeca za sajenje. Tudi lukec smo pridelali sami v našem društvu in ga je dovolj za vse tiste, ki bi si doma zaželeli zasaditi svojo gredico s tipičnim rdečim lukom. Je pa vseeno, če interesenti pridejo prej, saj ga nimamo v neomejenih koli-
činah, in če bo povpraševanje veliko, se lahko zgodi, da ga bo zmanjkalo!"
Člani TED Lukari so z letošnjim pridelkom rdeče čebule kar zadovoljni; sicer so ga zasadili nekoliko manj kot prejšnja leta in tudi glavice luka niso tako rekordno velike kot lani: „Je pa zato letošnji luk zdrav in sem prepričana, da ga bo na tržnici ob prazniku dovolj. Se-
Kot je povedal avtor Robert Jurak, je bil umetniški dogodek skupinsko delo s pridihom prostovoljstva in entuzi-azma. Glasbo sta posebej zanj napisala Robert Petranovič in Franc Rajner, v koreografiji Nine Fras so med skulpturami zaplesale plesalke Sanja, Špela, Veronika, Nika in Melissa, sicer učenke Plesne šole Urška. S poezijo slovenskih klasikov, ki je na tem dogodku vzbujala nove asociacije in dobila nov pridih, je nastopil interpret Silvester Safran. Mojca in Jožek sta navdušila z avtorskimi skladbami, pesnik Branko Pintarič-Pančo pa z lastno poezijo. Kot živa skulptura je nastopil tudi posebnež Bio Bajker. Dogodek je v celoto povezovala Vesna Laissani.
Dogodek se naslanja na zgodbo o faraonu, ki je nekoč sanjal sedem debelih krav, ki jih je požrlo sedem suhih krav. Poklical je modreca, da mu razloži čudne sanje. Ta mu jepovedal, da gre za dobre in slabe letine, ki se izmenjujejo, faraonu pa svetuje, naj ob dobrih letinah varčuje za slaba leta. Skozi dogodek so različne izrazne zvrsti prepletale biblij-
Foto: Viki Ivanuša
Avtor instalacije je Robert Jurak, pri izvedbi performansa pa mu je pomagalo več prijateljev.
sko zgodbo z našo aktualno slovensko situacijo, saj je moč biblijskih zgodb prav v njihovi nenehni aktualnosti.
Robert Jurak je povedal, da so pri ustvarjanju dogodka želeli namerno iti mimo politike, niso želeli tolči ne po levih in ne po desnih, želeli so le opozoriti na problem slovenskega gospodarstva, kjer se sedem suhih let vleče že malo dlje. Tekmovalnost in agresija, ki se je izražala tudi v plesu deklet, je lep odraz dogajanj na lokalni in državni
veda pa nekaj luka vedno shranimo še na Čušekovi domačiji, saj se kupci zanj pojavljajo skozi vse leto, ob tem pa mora biti luk tudi na naših mizah ob najrazličnejših društvenih prireditvah," je še povedala Belšakova.
Spletanje krencev iz luka, ki na prvi pogled izgleda zelo enostavno, pa dejansko zahteva več let uvajanja in prakse:
„To dejstvo je spoznal že marsikdo, ki je pomislil, kako je to enostavno, a je pri prvem poskusu kar hitro ugotovil, da ni tako. Pri nas spletajo krence starejše, že izkušene lukarce, ki so ga tako spletale že pred desetletji, za tržo v Mariboru. Mlajše pa se priučujejo, saj se le tako lahko ohranja znanje in veščina spletanja enakomernih in trdnih krencev."
Lukarji bodo praznovali v ne-deljo,19. avgusta. Prireditev se bo začela z odprtjem etnograf-sko-kulinarične razstave, ki bo letos posvečena 20-letnici obstoja in delovanja dornavskih ljudskih pevk. Na zunanjem prireditvenem prostoru se bo nato nadaljevala s kulturnim
programom, prikazom sple-tanja luka, v katerem se bodo lahko preizkusili tudi obiskovalci, kot vsako leto pa bodo tudi letos izbirali (in nagradili) imetnika najdebelejšega luka. „Na prireditvi bomo seveda ponudili pravo lukarsko južno: črn kruh, zaseko, rdeče meso s tunke in luk, gostje pa se bodo lahko posladkali še z gibanicami in drugimi dobrotami. Prireditveni prostor na šolskem igrišču bo letos pod šotorom, tako da bo praznik izpeljan v vsakem vremenu, res pa je, da si želimo lepega vremena, saj je s soncem praznik gotovo lepši," je še zaključila Marija Belšak.
SM
Ljutomer • Zanimiva instalacija v parku
Slovenskih 7 suhih krav
V parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru je v okviru praznovanja občine v sredo zvečer potekal dogodek Faraonove sanje - 7 suhih krav. Dogodek je bil zelo dobro obiskan, obiskovalce pa so na zelenici presenetile krave - skulpture Roberta Juraka.
ravni. Ko se ljudje ne morejo dogovoriti, se stvari pripeljejo tako daleč kot so sedaj, je prepričan avtor. „20 let nazaj smo zares vsi z zaupanjem, elanom in voljo zrli v prihodnost te države, imeli smo občutek, da se nam odpirajo možnosti. Veste, ljudje ne pričakujejo luksuza, želijo si le, da bi lahko normalno živeli. To pa marsikdo danes ne more več in ni nujno, da po svoji krivdi," je povedal Jurak, ki se poleg umetniškega ustvarjanja ukvarja tudi s povsem običajnim kovinarstvom, zato situacijo v gospodarstvu dobro pozna. Poleg vsakdanjega dela pa si rad vzame čas tudi za stvari, ki jih dela zares rad in s srcem. Pravzaprav se ideje naselijo v njem in ga ženejo, da jih uresniči.
Dogodka se je udeležila tudi županja Olga Karba, ki je pozdravila zbrane in povedala, da so v Ljutomeru pripravljeni in odprti za umetnost in spremembe. Čestitala je avtorju za njegovo pokončno držo ter da si upa utirati svojo pot in narediti stvari drugače. Za prijeten klepet po performansu pa je poskrbel Milan Hlebec s ponudbo svojih vin.
Viki Ivanuša
Dornavske lukarce bodo za letošnji Lukarski praznik napletle vsaj 300 krencev rdečega luka, obiskovalci pa ga bodo lahko kupovali tudi na kilograme. Novost letošnjega praznika pa bo prodaja domačega lukeca za sajenje.
Ormož • Ofakafana navdušila ljubitelje kafetkanja
Teden dni je premalo!
V okviru festivala O.F.A.K. je na malem grajskem dvorišču minuli teden delovala Ofakafana, kavarnica pod milim nebom, za katero so opremo (mizice) izdelali udeleženci kreativne delavnice in nekatere tudi poslikali z različnimi motivi, stoli pa so bili povsem običajni in običajno polni.
V Ofakafani so ponujali pestro paleto dobrot sponzorja festivala Nescafe Dolce Gusto, ki so jih pripravljali večinoma dijaki Gimnazije Ormož, ki so v festivalskem tednu opravili pravo malo gostinsko pripravništvo. H kavi so dodali še rogljiček in nasmešek ter se očitno zelo priljubili Ormo-žanom, saj se je med 9. in 13. uro na dvorišču srečevalo staro in mlado. V ponudbi je bila tudi vodna pipa, za katero pa
očitno ni bilo interesa, saj so jo na koncu s pomočjo žreba prepustili novemu srečnemu lastniku.
V pogovorih in takšnih »ofa-kafanskih« modrovanjih je bilo izpostavljeno tudi to, da bi na to mesto, vsaj v dveh poletnih mesecih, sodila tovrstna dejavnost, ki bi imela verjetno precej obiska tudi, če bi kavo zaračunavali.
Poklicali smo na občino in preverili ali bi bilo kaj takšne-
ga izvedljivo. Župan Alojz Sok je povedal, da doslej na občino še niso prejeli nobene tovrstne ponudbe s strani zainteresiranih. Občina takšni pobudi ne bi nasprotovala in bi jo podprla, smo še izvedeli, razumljivo pa je, da občina ni pristojna, da bi se sama ukvarjala s tem projektom. Morda pa bi lahko o poletni dopolnilni dejavnosti razmislilo kakšno zainteresirano društvo?
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Umetniški dogodek Faraonove sanje - 7 suhih krav se je odvil v mestnem parku.
Minuli teden se je na malem grajskem dvorišču dopoldne dogajala Ofakafana.
Foto: SM
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (2. del)
Zgodovina zgodovine
Če bi Slovenija iskala dvojčka v državi, bi bila ena resnejših kandidatk prav gotovo Makedonija. Slednja je le za odtenek večja in premore le nekaj več kot 2 milijona prebivalcev, ki pa sicer predstavljajo bolj pisano strukturo, saj je pravih Makedoncev le okoli 65 %. Več kot pol milijona ljudi prebiva v glavnem mestu Skopje, kjer sem se trenutno nahajal tudi jaz.
Prvi vtis je bila peklenska vročina, ki je botrovala tudi razpoloženju v mestu. Razen šoferjev in taksistov so se vsi držali v senci ter ležerno pogledovali proti meni, ko sem z nahrbtnikom, iz katerega je molela spalna vreča, šotor in pohodniški čevlji, z jezikom do tal pričel orientacijski pohod. Do centra je bilo kakšnih 15 minut, pot pa je vodila skozi parkec, kjer je en možakar prodajal knjige. To vedno rad pogledam, zato se lepo ustavim in kaj hitro so se mi zasvetile oči. Stric je namreč imel
za debeli meter visok kupček stripov Alan Ford in tudi drugače je bil zelo založen z ostalimi stripi, iz katerih smo kot pokavci črpali oslarije in znanje srbohrvaščine, kot se je skupnemu jeziku uradno reklo v šoli. Vseeno se nisem pustil premotiti že pri prvi stojnici, ampak sem se napotil proti staremu delu mesta.
Skopje je razdeljeno na stari in novi del z reko Vardar, ki jo poznamo iz mnogih jugoslovanskih filmov, večkrat pa je uporabljena tudi kot simbol za južno mejo bivše države (od Vardara pa do Triglava). Oba bregova seveda povezuje več mostov, med katerimi je najbolj znan Kameni most iz 15. stoletja, medtem ko so prvotni naseljenci na tem območju živeli že 4.000 let pred Kristusom, Skopje pa je preživelo vse možne imperije. Jaz sem se namenil iti iskat prenočišče, ker si nisem nikjer nič rezerviral, zato sem se lep čas sprehajal med idiličnimi ulicami.
Običajen dan - kartanje in igranje domin
Čiščenje čevljev je še vedno zelo živa obrt v Makedoniji.
Foto: D. Zorko
Aleksander Makedonski grozi proti jugu.
tlakovanimi s kamnom, kjer je kraljevalo nešteto trgovinic, kafičev in drobnih obrtnikov, ki jih pri nas drugače več ne najdeš. Gre predvsem za čevljarje in brivce, opazil pa sem tudi cehovsko delavnico, kjer je gazda popravljal dežnike. In prav zraven njega sem našel ličen prostor za nočitev. Poba na recepciji je znal za silo srbsko, hitro sem ga zbil za nekaj evrov na solidno ceno in kmalu sem bil stuširan ter pripravljen za obhod. Najprej sem se namenil v skopsko trdnjavo iz 6. stoletja, ki ni bila daleč stran, obetal pa se je tudi lep razgled na okoliške hribe. Na poti se nahaja tudi mošeja, ki jo je leta 1492 dal zgraditi Mustafa Paša, druga znamenita mošeja pa se nahaja v bližini tržnice in jo je zgradil drugi Turek Izak Bej. Obe imata več kot 30 metrov visoke minarete, na katerih so mogočni zvočniki, katerih tuljenje me je nemalokrat ustrašilo, saj za svojo molitev niso imeli nekih določenih ur, ampak so kar na vsem lepem pričeli z arijami.
Na ulici sem srečal tudi svojega znanca iz avtobusa, s katerim sva skočila tudi na hitro kavo, da sem ga povpra-
Foto: D. Zorko
Mestni avtobus v Skopju
šal nekaj stvari. Hitra kava v Makedoniji pomeni manj kot eno uro sedenja ob majhnem „espresu" in ob kozarcu vode. Od starega dela pa do ploščadi Makedonija se zares obsežno gradi. Možakar mi je pojasnil, da so od Evrope dobili skoraj pol milijarde evrov za obnovo in posodobitev centra Skopja, vendar bodo morali ta denar začeti odplačevati po letu 2015. No, ko bo to končano, bo centralni del res sijajen.
Na sredi tega gradbišča stoji mogočen kip Aleksandra Velikega, makedonskega osvajalca, ki s pestjo žuga proti Grčiji, kakopak. Verjetno gre zgolj za slučajnost, ni pa skrivnost, da imajo Makedonci ogromno težav s sosednjimi državami. Grčija jim blokira vstop v EU zaradi imena, ker se v Grčiji nahaja pokrajina Makedonija in zato neka država ne more imeti istega imena, pustimo to, da jih kot naroda sploh ne priznavajo. Bolgari pravijo, da je makedonsko ozemlje itak že njihovo od znane zgodovine naprej. S Srbi bi še se morda dalo kaj dogovoriti, vendar jih ne marajo zaradi religije, Albanci pa bi najraje naselili celotno Makedonijo in razširili svojo državo, kar jim tudi deloma uspeva, a se ne marajo s kosovskimi Albanci. To so bile zgodbe, ki sem jih poslušal celotno potovanje, a jih bom namenoma pustil ob strani.
Sicer pa ne gre niti brez balkanskega humorja: ko sem se potikal po neki trgovini, je tam neka ženica iskala neke kekse, prodajalec pa jo je poskušal nahecati in poslati malce naokrog po policah. Pa se ženska zadere po prodajalni: „Pa kaj ti misliš, da sem iz Bolgarije, da me lahko vse nafar-baš?" Vsa trgovina se je kroho-tala. Tako kot se mi norčujemo in Bosancev, tako se Makedonci iz Bolgarov. Glavno, da smo vsi dobre volje.
Na valovih časa
Torek, 14. avgust
Danes goduje Rok.
1443 so celjski grofje po dolgotrajnem boju podpisali s Friderikom
III.	Habsburškim dogovor o medsebojnem dedovanju za notra-njeavstrijska gospostva in o priznanju knežjega položaja Celjskih grofov.
1832 se je rodil začetnik eksperimentalne psihologije, nemški psiholog Wilhelm Wundt.
1904 se je rodil ameriški biokemik Wendell Meredith Stanley. Leta
1935 je prvi izoliral virus tobačnega mozaika v kristalni obliki.
1918 so ustanovili v Ljubljani slovenski Narodni svet za slovenske
dežele in Istro. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija, ki
so jo ustanovili, da izrazi voljo slovenskega naroda o samoodločbi
in oblikuje neodvisno jugoslovansko državo.
1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza.
1947 je Velika Britanija svoj indijski dominion razdelila med Indijo
in Pakistan ter obema priznala samostojnost.
1960 je postal Ciper neodvisen pod vlado nadškofa Makariosa.
1977 je umrl pevec rock and rolla Elvis Presley.
Sreda, 15. avgust
Danes goduje Pavel.
Danes je slovenski državni praznik ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. 1786je umrl pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1887 se je rodil zadnji avstrijski cesar Karel I. (kot kralj Ogrske Krel
IV.).	Vladal je v letih 1916-1918.
1887 se je rodil Marcus Garvey, ki je z geslom »Afriko Afričanom« sprožil v ZDA nastanek tako imenovanega drugega črnskega nacionalizma.
1945 je bila razglašena neodvisna republika Indonezija. 1864je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1917 se je začela enajsta soška bitka, ki je trajala do 15. septembra 1917. Najhujši boji so potekali na Škabrijelu. Pri Selih na Krasu se je fronta ustalila. Četrtek, 16. avgust Danes goduje Helena.
1227 je umrl mongolski vojaški voditelj ter eden najslavnejših vojaških osvajalcev v zgodovini Džingiskan, ki je združil mongolska plemena in svoj imperij razširil vse do obal Jadranskega morja. 1750 se je rodil italijanski operni skladatelj Antonio Salieri, znan predvsem kot učitelj Ludwika van Beethovna, Franza Schuberta in Franza Liszta.
1765 je po smrti cesarja Franca I. Štefana postal njegov starejši sin Jožef II. rimsko-nemški cesar. 1812 je Napoleon pri Smolensku premagal rusko armado. 1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar velike Avstro-Ogrske, Franc Jožef I.
1914 je ameriški predsednik Wilson razglasil nevtralnost ZDA v prvi svetovni vojni. Petek, 17. avgust
Danes goduje Ljudevit.
215 p. n. št. so v Rimu postavili enega od templjev Venere, starorimske boginje plodnosti, ki so jo pozneje izenačili s starogrško boginjo Afrodito.
1646 se je rodil britanski astronom John Flamsteed, prvi kraljevi astronom in vodja Greenwicha.
1808 se je rodil manchestrski izdelovalec strojnega orodja in lokomotiv James Nasmyth, ki je prvi izdelal parno kladivo za kovanje železa.
1848je newyorški časopis Herald objavil poročilo o velikih najdbah zlata v Kaliforniji. Novica je sprožila »zlato mrzlico«, ki je v deželo pripeljala poleg zlatokopov tudi tisoče prevarantov in pustolovcev.
1883	se je rodila francoska modna ustvarjalka Gabrielle Chanel -Coco Chanel. Umrla je leta 1971.
1934 so dali Nemci Hitlerju neomejena pooblastila pri upravljanju države. Začel se je imenovati Fürer. Izraz je kmalu zamenjal naziv dotedanjega predsednika države. Sobota, 18. avgust
Danes goduje Bernard.
1866 so ustanovili v Baltimoru delavski sindikat National Labour Union. Takoj po ustanovitvi se je začel bojevati za osemurni delavnik.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. Nastopal proti nasilju in fašizmu. Leta 1959 je dobil Nobelovo nagrado. 1988 sta se po osmih letih vojne in okoli 500.000 mrtvih, od tega kakih 300.000 na iraški strani, Irak in Iran sporazumeta za premirje v zalivski vojni. Nedelja, 19. avgust Danes goduje Ivana.
1698 se je rodil v Cremoni Guiseppe Guarneri, človek, ki je dosegel največjo popolnost v izdelovanju violin. 1901 so v Detroitu ustanovili avtomobilsko družbo Cadillac. 1940 so po Stalinovem naročilu v Mehiki ubili Leva Trockega. 1968 se je začel v Trebnjem prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, ki so se pozneje imenovali likovni samorastniki. 1968 so na Češkoslovaško za »obrambo socializma« vkorakale vojaške enote petih držav Varšavskega pakta. Ponedeljek, 20. avgust Danes goduje Timotej.
1241 je umrl papež Gregor IX, ki je skupaj z nemškim cesarjem
Friderikom II. uveljavil inkvizicijo.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1884	se je rodil ameriški filmski producent in distributer poljskega rodu Samuel Goldwyn. Bil je soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-Mayer.
1920 so ustanovili salzburški festival, ki je posvečen slavnemu mestnemu sinu Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Poletja seveda še ni konec
Za nami je prijetna osvežitev, mislim, da je prišla vsem prav. Vendar je pred nami še nekaj vročih poletnih dni. V tem trenutku vlada na naših vrtovih in njivah velika suša. Njene posledice se poznajo tudi na vrtninah, saj je brez dobre namakalne naprave na vrtu skoraj nemogoče tako zaliti, da bi bile rastline zadovoljne. Pred nami je tudi razmnoževanje okrasnih rastlin. Glede na to, da si boste nekateri omislili podaljšan dopust, boste morda te dneve izkoristili tudi v ta namen.
Razmnoževanje okrasnih rastlin
Sredina avgusta je najprimernejši termin za delanje potaknjencev - vegetativno razmnoževanje okrasnih rastlin. Ne pozabite najprej odstraniti vseh škodljivcev, saj jih je letos veliko.
Razmnoževanje vrtnic s potaknjenci je pri nas v navadi že nekaj desetletij. Tiste z bolj zelenimi prsti, kakor pravimo, boste lahko razmnožile tudi iglavce. Rastline je najbolje razmnoževati v času mirovanja oziroma tik pred ponovno rastjo; suša in vročina sta ravno povzročili, da so rastline počivale, kratka ohladitev pa, da bodo pričele drugi del rasti. Zato se lahko lotimo razmnoževanja trajnic in grmovnic. Na vrtu ali pri sosedih in prijateljih poiščemo tiste grmovnice, ki bi jih želeli razmnožiti. S potaknjenci lahko razmnožimo tudi trajna zelišča, kot so žajbelj, timijan ali pehtran; posebej slednjega je težko kupiti v trgovinah.
Najučinkovitejše pri grmovnicah je, če naredimo grebenice. Za to izberemo ustrezne, ne prestare veje, ki jih še lahko upognemo do tal. Tla ob rastlini tam, kjer bomo upognjeno vejo zakopali v tla, dobro prerahljamo, po možnosti obogatimo s kompostom ali kupljeno zemljo za balkonske rastline. Vejo ob primernem listu nato rahlo ranimo, vendar ne v globino. To naredimo kakšen centimeter pod listom oz. tik pod kakšnim listom tam, kjer jo bomo upognili in zakopali v tla. Me-
Zdravstveni nasveti
Foto: Miša Pušenjak
Takšne slabo obarvane plodove paradižnika je povzročila vročina.
sto lahko tudi naprašimo z ustreznim rastnim hormonom, ki ga kupimo v dobro založeni specializirani trgovini. Vejo nato zakopljemo v tla in pritrdimo, da zagotovimo, da bo tam tudi ostala. Označimo si mesto, saj se pogosto zgodi, da kdo iz družine ne ve, kaj smo počeli, in vejo spet izpuli ali celo pokosi. Spomladi bomo z nekaj sreče na upognjenem mestu v zemlji našli korenine. Na tak način najpogosteje razmnožujemo različne plezalke, vendar gre dokaj uspešno to tudi z iglavci in okrasnimi javorji.
Drugi, nekoliko težavnejši način pa so pravi potaknjenci. Odrežemo 15-20 cm dolge veje, ki naj bodo že na pol olesenele. S poševnim rezom odrežemo tik pod kolencem (pol centimetra) oz. listom. Uporabimo zelo ostre
Tudi hrana je lahko zdravilo - 5.
Nadaljevanje
BOROVNICA (lat. Vaccinium myrtillus) je grmičasta rastlina, ki v začetku poletja bogato obrodi in na svoja rastišča privabi veliko število obiralcev plodov. Govorimo o samonikli ali divji borovnici, ki raste v naravi, praviloma v okoljih, ki so ekološko čista. Plodovi so dejansko sadje iz narave, hrana visoke in cenjene kakovosti. Borovnica je zaradi bogate zakladnice zdravilnih učinkovin tudi zdravilna rastlina. Zadnja leta srečujemo gojeno sorto, tako imenovano ameriško borovnico, tudi na naših vrtovih. Rastlina zraste nekoliko višje in obrodi debelejše plodove. V primerjavi z divjimi so ti nekoliko manj aro-matični in vsebujejo nižji odstotek aktivnih učinkovin.
Sveže borovnice imajo svoje mesto v kulinariki. Plodove jemo sveže, samostojno ali kot dodatek k sadnim solatam in k sladoledu. Uporabimo jih lahko za različne slaščice, pite, zavitke, rulade, torte. Sezono uživanja borovnic lahko podaljšamo s konzerviranjem. Zamrznjene
jagode ohranijo vse koristne lastnosti svežih. Pripravimo lahko različne marmelade in želeje. Za zdravilne namene plodove sušimo. Priljubljena oblika so tudi borovnice v žganju, ki so že od nekdaj veljale za ljudsko zdravilo.
Sveži plodovi vsebujejo fla-vonoide, zlasti antocianine, zaradi katerih imajo borovnice tako značilno temno barvo. Te učinkovine so odlični antioksi-danti. S pomočjo poskusov je bilo ugotovljeno, da antioksi-danti s tem, ko lovijo škodljive proste radikale, preprečujejo zlepljanje krvnih ploščic in s tem strjevanje krvi. Preprečujejo tudi razgradnjo vezivnega tkiva v žilnih stenah, zato rečemo, da varujejo žile. Podoben učinek imajo tudi na poškodbe mrežnice (retinopatija), ki nastanejo zaradi sprememb v krvnih žilicah mrežnice. Te se pogosto pojavijo pri sladkornih bolnikih in tistih s povišanim krvnim tlakom. Zato se tem bolnikom še posebej priporoča uživanje svežih borovnic. Pri nas nekoliko manj, v svetu pa je kar nekaj pripravkov iz svežih borovnic, ki vsebujejo predvsem učinkovine z antio-ksidativnim delovanjem.
Posušeni plodovi vsebujejo druge aktivne učinkovine, ki nastanejo pri sušenju. Iz polifenolnih spojin tako nasta-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
nejo čreslovine. Te učinkujejo v debelem črevesu tako, da zavirajo rast bakterij in krepijo sluznico črevesa. Za ta namen uporabimo posušene plodove tako, da jih zgrizemo ali iz njih pripravimo zavretek, ki ga nato popijemo in še pojemo vse plodove. Ta njihov zdravilni učinek je v ljudski in uradni medicini najbolj uveljavljen v prvi vrsti za zdravljenje drisk, zlasti pri otrocih. Posušite jih lahko sami, na voljo pa so tudi v slovenskih lekarnah.
Sveže ali posušene za slast ali za zdravje, borovnice so vedno odlična izbira.
Namig: Združite prijetno s koristnim in se odpravite v naravo v času, ko zorijo borovnice, in si sami naberite sadje oz. zdravilo. Pa na zaščito pred klopi ne pozabite!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
škarje, da bo rez čist. S spodnje polovice vejice odstranimo liste ali iglice, na zgornji polovici pa le-te prirežemo, skrajšamo. To naredimo zato, da bo rastlina preko listov zgubljala čim manj vlage.
Substrat za podtikanje naj bo mešanica peska in kupljene zemlje (50:50). Vedno v lonček vtaknemo veliko vejic, ne samo ene. Potaknjenci naj se med seboj dotikajo, ne smejo pa se prekrivati. Tako si rastline med sabo ustvarijo prav posebno, najustreznejšo klimo. Vejice iglavcev pustimo na zraku vsaj en dan, da se smola posuši.
Spodnji del vejice namočimo v hormon -okoli 2 cm je porinemo v prašek. Če se ta ne prime dobro, vejico najprej omočimo z navadno vodo. Za vsako vejico nato najprej s paličico ali prstom naredimo luknjo v zemljo. Če bi vejico kar porinili v zemljo, bi velik del hormona odluščili z nje in bi ostal na zemlji. Zemljo potem pregrnemo k vejici. Vse skupaj zalijemo.
Za dobro ukoreninjanje je potrebna visoka zračna vlaga, zato vejice popršimo z vodo. Priporočljivo je narediti improviziran mini rastlinjak. Tega lahko naredimo tako, da v lonček zapičimo tri ali štiri ravne palčke, nato pa na vse skupaj z loncem vred poveznemo ustrezno veliko prozorno plastično vrečko, ki jo na nekaj mestih prebodemo s tanko iglo. Z gumico, vrvico ali žico to vrečko nato pritrdimo na lonček. Če je lonček manjši, lahko uporabimo večje plastenke. Odrežemo jim dno vanje naredimo nekaj lukenj, plastenko pa poveznemo preko potaknjencev.
Vse skupaj nato postavimo v senco, vendar na tako mesto, da bomo imeli potaknjence na očeh. Tam naj ostanejo tako dolgo, da vidimo ponovno rast. Takrat preverimo, ali so vejice že pognale korenine. Čez zimo naj ostanejo ti potaknjenci na prostem; najbolje je, da jih kar zakopljemo v tla s posodo vred in morda čez zimo pokrijemo z agrokopreno. Zelo zgodaj spomladi , takoj ko zemlja odmrzne, pa jih presadimo ali v večje lončke ali na mesto, ki smo jim ga odmerili.
Veliko veselja želim tistim, ki bodo imeli dovolj volje in veselja, da poskušajo. Ne bodite pa razočarani, če ne bo uspeha. Prav gotovo moramo narediti več potaknjencev, da se bo ukoreninil vsaj eden.
Potaknjence balkonskih rastlin naredimo enako. Ne pozabite: prav vse rastline, razen okrasnih trav seveda, lahko razmnožite s potaknjenci. Razmisliti je treba le, kje jih boste prezimili.
Na zelenjavnem vrtu
Razmere na zelenjavnem vrtu so težavne za vrtnine. Vsako poletje prinese tudi obdobja vročine in suše. Vendar je bilo letošnje po letu 2003 najhujše. Zalivanje je trenutno torej na prvem mestu. Sama imam raje izraz namakanje kakor zalivanje, saj bolje opiše, kako moramo rastlinam dodajati vodo. Največja napaka je namreč površno zalivanje, kjer namočimo samo zgornji centimeter zemlje. Zemljo je treba dobro napojiti z vodo, drugače se koreninski sistem rastlin razvija samo v zgornjem delu zemlje, s tem pa rastlinam ne omogočimo, da bi prišle do hranil, ki so v celotni globini, kamor njihove korenine lahko sežejo. Zato so rastline slabše prehranjene in imajo tudi več težav. Namakamo torej redkeje, a takrat obilno in globoko. Težava je le v tem, da so letošnje visoke temperature in še od zime izsušena
zemlja zahtevali zelo pogosto namakanje, vsak dež pa je zadoščal le za dan ali dva.
Kako torej pravilno namakamo
V naši navadi je, da pred napovedjo dežja namakanje kar izpustimo, češ saj bo deževalo. To pa ni prav. Izsušena zemlja namreč vode ne zadrži v območju korenin, kar odteče v podtalnico. Zato je treba vse do padavin redno namakati, tako da je zemlja ob padavinah rahlo vlažna. Tako pripravljena zemlja bo bolj pripravljena sprejeti vodo, ki nam jo vendarle nakloni vreme. Povsem izsušena zemlja ne sprejema in shrani toliko vode, kolikor bi lahko. Saj poznate tisti sistem izsušenih lončkov doma, ko voda kar steče skozi lončke. Tako se zgodi tudi v izsušeni zemlji na vrtu. Ali pa voda odteče po površini. Skratka po dežju voda do korenin ni prišla.
Pomembno je tudi, da tla pred napovedanimi padavinami niso zbita, saj po takih tleh odteče veliko vode, ki se potem ne vpije v zemljo okoli korenin. Prav v poletni vročini in zaradi pogostega namakanja pa tudi poletnih neviht je zemlja poleti pogosto sesedena, zbita in spokana, kar ni dobro ne za korenine rastlin, ne za zadrževanje vlage v tleh.
Šele nazadnje pa rastlinam pomagamo tudi tako, da jih zalivamo ali škropimo s pripravki, ki jih lahko naredimo sami za namakanjem kopriv, ognjičevih cvetov ali cvetov regrata. Te rastline lahko uporabimo sveže ali pa posušene. Če pa nimate časa za pripravo teh pripravkov, potem v trgovinah poiščite pripravke, ki so narejeni iz izvlečkov morskih alg ali pa vsebujejo vitaminsko-aminokislinske sestavine. Pripravke uporabljamo redno, tudi enkrat na teden, če se razmere nenehno in hitro spreminjajo tako kakor letos ali pa vročina kar traja in traja.
Občasne manjše padavine in jutranja rosa pomenijo nevarnost za paradižnik, pa tudi papriko in druge plodovke. Zato jih je ponovno treba pogosteje škropiti s pripravki in čaji. Tukaj pridejo predvsem v poštev rmanov, timi-janov ali kamilični čaj, namočeni bezgovi ali česnovi (čebulni) listi. Česnov izvleček lahko kupite tudi v trgovini. Na bučnicah delajo velike težave tudi pršice. Listi kumar sprva po-svetlijo, kasneje postanejo popolnoma beli in se v dnevu ali dveh posušijo. Pršica je insekt, zato se proti njej borimo z insekticidi. Težava je bila, ker zaradi visokih temperatur tudi zvečer ti niso bili učinkoviti. Zdaj vsaj vročine ni več, zato bodo bolje delovali. Ob insekticidih uporabite tudi listna gnojila oz. pripravke, ki rastlinam dvigujejo odpornost.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Letos smo na vrt znosili veliko vode.
Foto: Miša Pušenjak
Potaknjence delamo iz številnih balkonskih rastlin.
S svetovne
glasbene
scene
Revija Forbes je sestavila in pred dnevi objavila lestvico največjih zaslužkarjev med zvezdniškimi pari v letu 2012. Najboljše plačani par v industriji glasbe tvorita raper Jay-Z in pevka Beyonce Knowles. Zelo zanimiv je tudi podatek, da je Beyonce zaslužila več kot njen mož. Glavnino zaslužka (40 milijonov dolarjev) je Beyonce zaslužila s pomočjo bogatih sponzorskih pogodb in predvsem novega albuma, ki se je prodal v platinasti nakladi. Po drugi strani je v tem obdobju Jay-Z z glasbenim projektom Watch the Throne, pri katerem je sodeloval tudi Kanye West, kot tudi z nekaterimi drugimi prihodki, med katerimi izstopata mar-ketinška agencija Translation in kozmetična linija Carol's Daughter, zaslužil dodatnih 38 milijonov dolarjev. Tako sta oba skupaj v finančnem letu, ki se je končalo meseca maja, zaslužila neverjetnih 78 milijonov dolarjev. Na
Jay-Z in Beyonce
Foto: wordpress.com
drugem mestu najdemo lanskoletna zmagovalca, manekenko Gisele Bundchen in ragbi igralca Toma Bradyja, ki sta zaslužila 72 milijonov dolarjev, tretja sta David in Victoria Beckham (54 milijonov dolarjev), na četrtem mestu sta filmska zvezdnika Brad Pitt in Angelina Jolie (45 milijonov dolarjev), prvih pet pa zaključujeta filmski igralec Will Smith in njegova žena prav tako filmska igralka Jada Pinkett Smith (40 milijonov dolarjev).
Kontroverzna ameriška pop pevka Lady Gaga bo v začetku prihodnjega leta izdala svoj novi studijski izdelek. Album bo nosil ime ARTPOP, kar je kratica za
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HEATWAVE - WILEY FT MS D
2.	WE'LL BE COMING BACK - CALVIN HARRIS FT EXAMPLE
3.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
NEMČIJA
1.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
2.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
3.	BALADA - GUSTAVO LIMA
Artistic Revolution Through the Potential of Pop. Novico o izdaji novega albuma je Lady Gaga objavila na sebi svojstven in zanimiv način, saj je naslov nove zgoščenke odkrila z novim tatujem na spodnjem delu nadlahtnice, fotografijo pa je objavila na socialnem omrežju Twitter. Gaga je še vedno na svoji svetovni turneji Born This Way, ki zajema kar 110 koncertov po celem svetu. Pred dnevi pa je bila objavljena novica, da bo Lady Gaga zaigrala v novem filmu Roberta Rodri-gueza z naslovom Machete Kills. Nastopila bo v sila zanimivi in ugledni družbi, saj v filmu nastopajo tudi takšna zveneča imena, kot so Mel Gibson, Charlie Sheen, Vanessa Hudgens Danny Trejo, Jessica Alba in Michelle Rodriguez.
Kraljica pop glasbe Madonna je pred dnevi na svojem koncertu na moskovskem olimpijskem stadionu izrazila podporo ruski ženski punk zasedbi Pussy Riot. Med samim koncertom je Madonna slekla jakno in na hrbtu se je zasvetil napis Pussy Riot, zatem pa je dejala: „Ta tri dekleta so storila nekaj zelo hrabrega. Nadja, Katja in Maša - molim za vašo svobodo." Naj spomnimo članice skupine Pussy Riot Nadežda Tolokonikova, Marija Aljohina in Ekaterina Sa-
mutsevič so meseca februarja nenapovedano nastopile v moskovski pravoslavni cerkvi Jezusa Odrešenika, kjer so predstavile skladbo Holly Shit, s katero so javno protestirale proti podpori ruske pravoslavne cerkve predsedniku Vladimirju Putinu. Tudi sicer so dekleta v zadnjih letih izvedla več provokativnih performansov, s katerimi so opozarjala na položaj žensk v Rusiji in protestirale proti represivni Putinovi politiki. ®®®
Simpatična kanadska pevka Carly Rae Jepsen, ki je zaslovela s pomočjo skladbe Call Me Maybe je potrdila, da bo 18. septembra izdala svoj nov studijski album. Album bo nosil ime Kiss, za produkcijo pa so poskrbeli Max Martin, Dallas Austin, Redfoo iz skupine LMFAO, Matthew Kom in Toby Gad (znan po sodelovanju z The Veronicas in Demi Lovato). Mlada pevka je o novem albumu povedala tudi to, da je navdih dobila s pomočjo izvajalcev, kot so Robyn, The Cars, Madonna in James Taylor. Očitno se nam obeta vroč glasbeni september, saj so izide novih albumov za ta mesec že napovedali naslednji glasbeni izvajalci: Wiz Khalifa, Pet Shop Boys, Pink, The Killers
in Nelly Furtado.
®@®
Po večletnem iskanju so končno našli najbolj znano moško belo obleko na svetu, ki jo je daljnega leta 1977 v filmu Vročica sobotne noči (Saturday Night Fever) nosil legendarni John Travolta. Po pisanju britanskega časopisa Guardian bodo obleko razstavili ob koncu leta v izložbi v znanem londonskem muzeju Victoria & Albert. Obleka je bila kupljena v trgovini s poceni oblačili v New Yorku, nazadnje pa so jo zasledili pred sedemnajstimi leti, ko je bila za 145.000 dolarjev prodana anonimnemu kupcu na javni dražbi.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS_______
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j	Ime in priimek:.
I	Naslov: _
i
i	Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Nagci
Leta 2012 smo. Baje so sila liberalni časi, vse je sprejemljivo, na raznih tabujih se že dolgo, dolgo nabira prah, skratka, vse se lahko in človeški rod se ničemur več ne čudi. Razen ... goloti. Ta je še vedno in zmerom bolj nesprejemljiva. Sploh pa, kadar so tako ali drugače v zadevo vpleteni otroci. To je eksces brez primere.
Sicer ni prav nič narobe, če paglavci gledajo vse sorte filmov, a da bi jih na javni plaži recimo kar tako razgalili ?! Ne, ne, to tako ne gre. Čemu neki pa v trgovinah ponujajo tudi kopalke za dojenčke, ter kopalne modrce za petletnice? Otroke je potrebno obvarovati in zakriti! Če že ne zaradi povsem moralnih vzgibov, pa vsekakor zaradi pedofilov, ki na otroke prežijo kratkomalo vsepovsod. To je huda reč. Sploh pa je otroke potrebno lepo vzgojiti ter jim dopovedati, da je golota nesprejemljiva. Razen, če se znajde v filmih, se razume. Prav tako je s tistimi nespodobnicami, ki si na javnih plažah brez vsakega sramu razgalijo prsi. Vsem pred očmi! Tudi pred nedolžnimi otroškimi zrkli! Kdo bo pa to nesnago gledal ...
Da o nudistih sploh ne govorimo. Ti so tako ali tako odplaka te čiste družbe. Ampak ti imajo zaenkrat vsaj koliko toliko svoje kotičke. Medtem ko so s pornografijo sami križi. To satanovo delo je kar vsepovsod, na internetu pa povsem preveč enostavno dostopno. Kaj se pa pravi, da si lahko že vsak desetletnik ogleda te svinjarije. Že, že, še vsak je kdaj kaj pogledal, a o tem se ne govori. Nekako se nam ne zdi primerna tema za k nedeljski goveji juhi. Povsem neprimerno in še nerodno za povrhu pa je o tem govoriti z otroki. Naj le gledajo, če že morajo, mi jih bomo pač po dolžnosti kaznovali, ugotovili pa bodo tako ali tako sami, kaj je res in kaj iluzija. Odkritost je vendarle, kako bi se lahko izrazili, nekako predirektna.
Sedaj pa zmanjkuje časa, večerna poročila so se pričela ... Vidiš mali, v Cerknici je mladina na živo odrla sedem mačk. Me prav zanima, če so kaj cvilile. Koliko mrtvih v Siriji? A tako? Pa ne, da so še eno posilili ... Ah, takšno je življenje. Umij si zobe in gremo spat. In upam, da bodo po moji pritožbi jutri prenehali s spolno vzgojo v šoli; saj ste še čisto premladi za te stvari!
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
1.	BALADA - GUSTAVO LIMA
2.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
3.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
4.	MOVE IN THE RIGHT DIRECTION - GOSSIP
5.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
6.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
7.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUSON
8.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY ; RIHANF
9.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JE
10.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WI
11.	EUPHORIA - LOREEN
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 14. avgust 2012
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
džuveč z mesom*, breskev SREDA
stročji fižol s smetano in ocvirki, jabolčni štrudelj ČETRTEK
mešana solata s posebno klobaso, polnozrnat kruh PETEK
postrv na žaru**, krompir z rožmarinom SOBOTA
telečja obara, ajdovi žganci NEDELJA
cvetačna juha, pečen piščanec, široki rezanci, mešana solata
PONEDELJEK
porov burek, jogurt, buhtlji
**Džuveč v pečici z mesom
Sestavine: 400 - 500 g svinjine, 5 zelenih paprik, 5 paradižnikov, 1 čebula, 250 - 300 g riža, 1 dl tekoče kisle smetane, 60 g olja, sol, 3 stroki česna.
V posodi segrejemo pol olja, na katerem med mešanjem prepražimo sesekljano čebulo in česen. Prepraženi čebuli
dodamo narezano meso in ga med mešanjem na hitro opečemo. Paradižnik za 20 sekund potopimo v krop, ga odcedimo, olupimo, razkosamo na četrtine in razsemenimo. Papriko narežemo na trakove. V (ognjevarno) posodo stresemo del prepraženega mesa, nanj plast riža, nato pa plast paradižnika in paprike. Plasti nalagamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Prelijemo s soljeno vodo, preostalim oljem in smetano. Posodo za 30 do 45 minut postavimo v segreto pečico (200 stopinj). Postrežemo s solato.
**Postrvi na žaru
Sestavine: postrvi; marinada: česen, mleti poper, peteršilj, zdrobljen lovorov list, rožmarin, olivno olje; limona, sol.
Naredimo marinado iz česna, mletega popra, peteršilja, zdrobljenega lovorjevega lista, rožmarina in olivnega olja. Premažemo postrvi in jih vsaj eno uro pustimo v marinadi, lahko čez noč. Pred peko postrvi posolimo, v trebušno votlino vstavimo vejico peteršilja in košček limone. Mrežo, ki se zapira, namažemo z olivnim oljem. Ribe »zapremo« v mrežo - vsako posebej v manjšo ali vse skupaj v večjo (z mrežo vred jih lažje obračamo). Žar močno segrejemo in nanj položimo mrežo z ribami. Pečemo 7-10 minut, obrnemo in pečemo še 5-7 minut na drugi strani. Postrežemo z limono, zraven pa tudi pečen krompir z rožmarinom ali krompir z blitvo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
BREZ PLESA
"Zakaj uradniki ne znajo plesati?" "Ker še ne obstaja glasbena skupina, ki bi znala igrati tako počasi."
URADNIŠKA OČALA "Zakaj imajo uradniki očala?" "Da se, pri tem ko zaspijo za mizo, ne pičijo s svinčnikom v oko."
RUBEŽ
Sodni rubežnik je prišel h kmetu, da mu zarubi bika. Kmet ga je vprašal:
»Ali lahko še enkrat naskoči kravo, preden ga odpeljete?« Rubežnik, dobra duša, je to dovolil. Toda bik je odpovedal na celi fronti in nič ni pomagalo, da bi naskočil kravo.
»Tipično!« je ugotovil kmet. »Se eno celo uro ni v državni službi pa je že len in utrujen!«
POSEBNA TORBICA Kupuje blondinka torbico. »Iz kakšnega usnja je ta?«, pokaže na prvo, ki je stala 20 €. »Iz kačje kože«, reče prodajalec. »Iz kakšnega usnja je ta?«, pokaže na drugo, ki je stala 50 €. »Iz krokodilje kože«, odgovori prodajalec.
»Iz kakšnega usnja pa je ta?«, pokaže na tretjo, ki je stala 500 €. »Iz kože slonovega penisa«, odgovori prodajalec.
»In zakaj je tako draga?«, zanima blondinko.
»Ko se boš malo podrgnila ob torbico, se bo povečala v potovalno torbo ... «
NEMOGOČE
Uradnica je povedala šefu, da je zanosila med službo. Ta je razmislil, nato pa dejal: »To je nemogoče! Prvič: nihče ni z ljubeznijo pri delu, drugič: pri nas še nikoli ni nihče ustvaril nekaj, kar je imelo glave in noge, in tretjič: pri nas še nikoli ni nihče naredil nečesa v devetih mesecih, ampak je za to potreboval več časa!«
DEVIŠKO OLJE
Mamca, penzionistka v trgovini kupuje oljčno olje. Na steklenici piše "extra deviško oljčno olje" - cena 10 evrov. Pa vpraša prodajalko: »Tole je deviško olje?«
»Da, gospa. Akcija, po 10 evrov je.« Vpraša penzionistka: »Imate morda tudi kakšno zjebano olje, po 5 evrov?!«
STAVA
Slovenec in Hrvat stavita, kateri od njiju bo povedal bolj neverjetno zgodbo Hrvat je začel: »Nekoč je bil neki pošten Hrvat ...« »Stavo si dobil,« ga je prekinil Slovenec.
UGANKARSKI SLOVARČEK: KONTIČ = slovenski politik, bivši poslanec SD (Bojan, 1961-), RTINA = velik gorski vrh, SAPONIN = milu podobna organska snov, SKOPO = kraj pri Sežani, SNETEC = lososu podobna morska riba, SPAMRT = prvi globok spanec, ŠKRLITEV = skrilavost, TITL = slovenski geograf in zgodovinar (Julij, 1914A-, Kraški toponimi).
■ue>|ep 'elupfl 'eAezej 'eurp 'jomas
'oajaus 'ouuoy 'Sujdos 'jeujo 'jv\ 'e^aipo 'eie^rpaA 'so>| 'eiuaod 'je^oi 'eo| 'im '03 'euaz e|aq 'vz 'ejp|e|3 's|A 'IjdojAe 'e>|A!|nj>| 'jedojAau 'Aam^s 'jadeiu 'eiuoje 'do>|od 'odo>|s :ouAejopoA DINVZId)! 31 A31IS3d
Govori se ...
... da bliže kot so državne predsedniške volitve, več je kandidatov in celo kandidatk.
... da bi po vzoru nekaterih humanitarnih organizacij ob pričetku novega šolskega leta slovenska politična scena ob nastopu nove garniture vladajoče politike lahko pričela zbiranje rabljenih, vendar še uporabnih politikov.
... da bodo znamenito Ormoško cesto v najstarejšem slovenskem mestu lahko kmalu preimenovali v Olimpijsko cesto, saj bo kmalu imela toliko krožišč, kot je olimpijskih krogov.
... da v nekaterih medijih za Ormoški Festival Aktivnih Klubov namenoma niso uporabljali kratice, da ne bi bilo slišati preveč vulgarno.
... da pri Sv. Doroteji kmalu ne bo več potreben režijski obrat za vzdrževanje cest, za katerega je občina zmetala kar nekaj denarja. To vlogo bojda prevzemajo kar vitezi
enega od društev, ki so za začetek preorali njive, pričakovati pa je, da bodo kmalu napovedali še košnjo obcestnih jarkov.
... da se v najbogatejši obka-nalski občini še vedno ne morejo dogovoriti o nekaterih zadevah, o katerih bi morala odločati župan in občina, odloča pa še vedno premočan občinski gasilski lobi.
. da imajo šterntalski žo-gobrcarji svojega trenerja
baje resnično zelo radi, saj so mu prepotrebno zmago podarili tik pred in takoj po okroglem rojstnem dnevu.
Vidi se ...
. da je pohvale vredno, kako se trgovci trudijo s ponudbo slovenskega blaga na svojih policah. Še lepše pa bi bilo, če bi se enako potrudili pri ponudbi neoporečne slovenščine.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tone Podvršek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam sliko dvojčkov Anžeta in Nika iz Zlatoličja, ki že vneto navijata za NK Maribor. Kmalu bosta stara dva meseca,« je ob današnji fotografiji pripisal avtor Tone Podvršek iz Kidričevega. Res je, vzgojo je potrebno začeti že zgodaj v otroštvu ...
m m KNJIG j
tpelix
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 20. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Danej Lesjak, Podgorci 75, Podgorci.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
9				4	2			
	8					9	1	7
6		1			7	5		
	2			1	4		9	6
7			3		6			8
3	4		9	2			5	
		5	2			6		4
2	7	3					8	
			5	8				9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	0
Bik.	¥»¥	©©	€	000
Dvojčka	VV	©	€€€	00
Rak	V	©©©	€€	000
Lev	VV	©©	€€€	0
Devica	VVV	©©©	€	00
Tehtnica	V	©©	€	000
Škorpijon	VV	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	VV	©	€€€	00
Rbi	V	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. avgusta 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Človek, ki samo kopiči bogastvo, bo zanesljivo propadel, saj vsakemu kopičenju sledi razpršitev. Zato plemenit človek razdeljuje že med kopičenjem.« Knjiga sprememb
»Da bi blaginja lahko nastopila, moramo združiti preudarnost in odločnost.« Knjiga sprememb
»Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« Sveto Pismo
»Ničesar nimamo v lasti. Res ne. Nekaj časa kako stvar uporabljamo. Ni pa naša lastnina. Predamo jo drugim ali pa jo zavržemo.« Greg Anderson
»Bog, daj mi priložnost, da dokažem kako me dobitek na Lotu ne bo pokvaril!« Grafit
»Kdo je bogat? Tisti, ki se veseli svojega deleža.« Avot, Talmud
»Ne premišljuj o tem, česa nimaš. Premišljuj o tem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš.« Ernest Hemingway
»Če želiš najti zlato, ga išči tam, kjer je.« William Juneau
»Ni vse zlato, kar se sveti.« Latinski pregovor
»Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razdajanju.« Francis Bacon
»Čim več daješ, tem več imaš.« Lao Ce
Boks • BK Ring Ptuj
Ringovci aktivni doma in v Avstriji
Poletno tekmovalno boksarsko mrtvilo s serijo prijateljskih revij že dve leti zapolnjuje BK Ring. Na peti zaporedni prireditvi je nastopilo osem parov, ki so jih sestavljali tekmovalci in tekmovalke iz klubov Slovenska Bistrica, Tezno Maribor, Combat Academy, Kranj, Legionar Ptuj in Ring Ptuj.
Domačini so tokrat imeli v ringu pet svojih predstavnikov: Žiga Kocijana, Anjo Jabločnik, Denisa Lazarja, Marcela Gojkoška in Nejca Nedeljka.
Za mladim Kocijanom je šele tretja borba, v njej pa je pokazal zavidljiv nivo boksa. Povsem drugačna je zgodba pri novem članu BK Ring Denisu Lazarju, ki iz dvoboja v dvoboju dokazuje svoje znanje in predvsem razkošen talent. »Težkaš« Lazar je bil suvereno boljši tekmec od Luke Trotoška, zato mu je glavni sodnik v ringu v 3. rundi dosodil zmago. Posebej zanimiv je bil dvoboj med dvema predstavnikoma ptujskih klubov, saj je v enem kotu stal Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj), v drugem pa David Kramberger (BK Legionar Ptuj). Zanimiv dvoboj se je končal brez zmagovalca; videli smo dinamično borbo, ki sta jo oba borca solidno oddelala. Zanimivo je bilo videti predvsem reakcije Krambergerja proti izrazitemu »kontrašu« Gojko-šku. Še en zelo nadarjen ptujski boksar je nedvomno tudi Nejc Nedeljko, ki je bil proti Mariborčanu Walnerju izrazito boljši nasprotnik in je bil kvali-
Pari revije na Ptuju:
Žiga Kocijan (BK Ring Ptuj) - Tom Žuran (BK Kranj) Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Luka Trotošek (BK Kranj) Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - David Kramberger (BK Legionar) Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Iztok Walner (BK Tezno Maribor) Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Ema Kozinc (BK Combat Academy)
tetnejši tekmec v vseh boksarskih pogledih. Posebej zanimiv je bil na Ptuju tudi tokrat ženski dvoboj med Anjo Jabloč-nik in Emo Kozinc (Combat Academy), v katerem je mlada ptujska tekmovalka pokazala veliko osnovnega boksarskega znanja. V ringu je vedno bolj stabilna in iz borbe v borbo kaže boljše partije.
Lazarju in Vindišu pokala v Avstriji
Boks klub Bulldog Villach je v soboto organiziral sparing revijo na prostem, na kateri je ob domačem klubu nastopil še drugi avstrijski prvoligaški boksarski klub Millstattersee in BK Ring. Ptujski trener Ivan
Pučko je v Avstrijo tokrat popeljal sedem boksarjev in bo-ksark. Mladi Anja Jabločnik, Timotej Pučko, Denis Dre-venšek, Miha Vindiš, Dejan Govedič in Marcel Gojko-šek so si proti močnejšim tekmecem predvsem nabirali izkušnje in se vsi dobro borili ter pokazali veliko boksarskega znanja. Šele 15-letni Miha Vin-diš je za svojo zmago od organizatorja prejel tudi poseben pokal. Prav tako je poseben pokal prejel Denis Lazar, ki je izredno dobro boksal proti domačemu zvezdniku Patriku Wahrerju in ga suvereno premagal.
David Breznik
Rokomet • Prijateljska tekma
Zmaga Ormoža proti Gradcu
Graz - Jeruzalem 23:29 (11:14)
JERUZALEM: Belec (7 obramb), Žuran (12 obramb); Špiljak 5, Boga-dl 1, Radujkovic 1, Rajšp 1, Ogorelc 3, Žmavc 1, Šišmanovič 4, Hrupič, Mavrič 1 (1), Deržič 1, Mesarič 1, Čudič 5 (3), Gregorc 5. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Graz 7/7; Jeruzalem 4/4; IZKLJUČITVE: Graz 2; Jeruzalem 10 minut.
Po napornih treningih so Ormo-žani proti avstrijskemu drugoliga-šu Grazu v Furstenfeldu odigrali svojo drugo pripravljalno tekmo (v prvem srečanju so s 30:29 ugnali avstrijskega drugoligaša Ferlacha). Domačini, ki so zaigrali brez poškodovanega Slovenca Mateja Hart-mana, so bili do 23. minute boljši
nasprotnik in so vodili z 11:9. Blesteli so avstrijski vratarji in ormoški rokometaši so po tekočem traku zapravljali t. i. »zicerje«. V nadaljevanju so varovanci trenerja Saša Pra-potnika odigrali odličnih 15 minut v obrambi, kar so kronali z delnim izidom 7:0 in z vodstvom 16:11. Če bi bili Slovenci v protinapadih natančnejši, bi razlika lahko bila še precej višja. Najvišja prednost Jeruzalema je znašala 8 zadetkov (28:20). Pri domačih so vratarji zbrali lepih 17 obramb, v vrstah Ormožanov pa je Belec zbral 7 in Žuran 12 obramb. Pri zmagovalcih so bili najučinkovitejši Špiljak, Gregorc in Čudič, ki so dosegli po pet točk.
V torek, 14. avgusta, Ormožani ob 20. uri gostujejo pri 1. B-ligašu Veliki Nedelji.
UK
Prireditvenik
Torek, 14. avgusta
19:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: god sv. Maksimiljana Kolbeja
in predvečer Marijinega praznika; molitvena ura, maša s procesijo 21:00 Lenart, Dom Kulture: Len-Art, poletje v Lenartu,gledališka predstava Sharlatanus Maximus, MG Ptuj
Sreda, 15. avgusta
10:00
10:30 14:00
15:00 16:00
Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: Marijino vnebovzetje; slovesna maša, dr. Marjan Turnšek in obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji
Zavrč, cerkev device Marije: 16. občinski praznik; romarska sv. maša Drstelja, okrepčevalnica in vinogradništvo Lacko: postavitev klopotca z družabnimi igrami
Zg. Ložnica: postavitev Florjančičevega klopotca; TD Zg. Ložnica Podvinci, pri gasilskem domu: postavitev klopotca PGD Podvinci
Četrtek, 16. avgusta
10:00 Ormož, park: 5. MCO ustvarjalnica za otroke 20:00 Ptuj, Terme: V. rimske igre; pohod z baklami do III. mitreja, kjer bo otvoritev
Petek, 17. avgusta
09:00 Ptuj, Terme: V. rimske igre; otroški tabor malega Primusa in male
Prime; 19:00 bitka med Rimljani in barbari, rimska večerja in zabava 20:00 Vurberk, grad: komedija dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk »Zepa z brega«
21:00 Lenart, Dom Kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, kabare 21:00 Ptuj, Minoritski samostan: TerasaFest 2012, KPŠ, koncert glasbene skupine Vlatko Stefanovski trio
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
NEPREMIČNINE
Vrstne hiše Skorba. Aleksander Lončarič s.p. 041 646 662
PRODAM bele piščance, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 031 400 146._
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM teličko simentalko, staro 16 dni. Tel. 757 03 51._
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo in prodam suho luščeno koruzo. Tel. 041 705 243._
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg naprej, prodamo. Telefon 02 688 19 11, 051 215 245._
PRODAM 700 kg koruze. Telefon 041 685 823.
DOM STANOVNJE
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 317 508 ali 040 756 138.
V CENTRU PTUJA prodam dobro ohranjeno, vseljivo, neopremljeno hišo 180 m2, cena 99.000 eur. Inf. na telefon: 041 669 273.
PRODAM pritlično stanovanje na Ptuju, 37 m2. Tel. 031 331 978.
KMETIJSTVO
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
RADIOPTUJ
89,8"98,2<>ICH3
www.radio-ptuj.si
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
CHERVROLETCAUZE 1.619V,UM.,SL0VENSKI	2010	0.000,00	KOTN0V-34.500KM	SIVA KOVINSKA
FORD CMAX 1.0 IRENO,ODUČEN.SLOVENSKI	2000	0.000,00	1.1ASTNIK,VSA OPREMA	KOV.TEMNOSIVA
HAT ST1L01.610V DVNAMIC	2004	2.000,00	1.IASTNIK, KLIMA	KOV.TEMND MODRA
FORD GAIAXY 2.0 TDCIGHIA	2007 13.000,00	1.1ASTNIK,SUI,7 SEDEŽEV	KOV. ZLATA
ADDIM 1.0 IDI KARAVAN	2002	4.000,00	EL.PAK, OPRAV. GLSERVIS	RDEČA
FORD H1CDS 1.6 TREND 5 VRAT	2007	7.200,00	1.LASTTHIK.SERV.KNJIGA	KOV.SREBRNA
FORD TBANSIT 300S 2.0 D, 6 SEDEŽEV +TDV0R	2004	5.400,00	SAM0139.000 KM, I.IAST.	BELA
RENAULTCLIO 1.210V^VRATMDUČEN	2006	4.990,00	SAMO47.000KM,SER.KNJ.	KOV.TEMNOSIVA
OPEL ASTRA GTC1.4C0UPE	2000	7450,00	1.IASTTIICA. SLO^VT.KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 207 MI	2010	7.000,00	1.1ASTNIK, SER. KNJ.,KUMA	KOV. SV. MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI	2007	7499,00	NIZKA PORABA, AVT.KUMA	MODRA
FVRDFIESTAFRESH,5VRAT	2997	5.799,00	IE99.991KM	KOV.ČRNA
NISSAN NOTE 141EV5 VRAT	2000	0.000,00	1.IASTNICA	K0V.SV.M0DRA
KIA CEED 1.4 FRESCH 5 VRAT	2007	0.099,00	VEIIK0 OPREME	KOV. ČRNA
HAT SCDD01.9 ID C0MDIRJRG0N	2000	2.399,00	2.IASTNIK	BELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
PIUJSKA TELEVIZIJA
Torek 14,8. 8:30 Prodajno okna 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinji ca - por. 1:50 nfo kanal 0.00 Ptujska kronika - pon,
:20 Info kanal ¡00 Modro-m 1:35 Info kanal 1:45 Prodajno o._.. 2:00 Ptujska kronika
1:45 Prodajna okno
:.:: ptujska:.....::. 2:2D EPK napovednik - pon.
2=50 Prodajno okno 3: D 5 Pomurski tod ni k - pon. 3:30 Info kanal 5:35 Kuhm lica 6:33 P:jjska kronika-pon. 6:23 p pa 6:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal 1B:0D Ptujska kronika - non. 10:20 Kultura na dlani -7. oddaja - pon. 10:10 Info kanal
10:25 Zemlja in mi -9. oddaja- pon.
Iiean PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Cista motnost -10. oddaja - pon. 17:30 info kanal 10:00 Povabilo na kavo-pon. 10:35 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. 19:30 lofo kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Linea Sneiia 20:30 ZemKa in mi - 0. oddaja - pon. 21:00 Povaailo na kavo-pon. 21:35 RegiTVGoriinica 22:35 Info kanal Četrtek 16.0. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Haribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 nfo kanal 0:23 Modro - pon. 0:55 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
SpojtM-pon. 20:50 Ptujske odrske deske - 0. oddaja - pon.
20=20 Sportíno} - pon
_____Ptujske odrske d.....
21:2011. regata Ptujčanka-pon. (napovednik-0, t"-:
1:45 Proda no okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon.
21:35 Enk napovednik - 0. oddaja - pon.
22:05 Ptujska kronika-pon.
22:25 Moto scena -12. oddaja - pon.
22:45 info kanal
Sreda 15.8.
0:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon.
0:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Info kanal
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Info kanal
11:00 Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Info kanal
15:35 Kuhi nji oa
16:00 Ptujska kronika -pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
2:55 Info kanal 3:00 Prodajno okno 3:15 Info kanal 15:1511. PtuiCanka - pon. 15:30 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 18:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost -10. oddaja - pon. 17:35 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Linea Snella - pon. 10:30 Info kanal
10:35 Moto scena -.9. oddaja, pon.
23:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Epk napovednik - 0. oddaj. .,„ 20:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon
21:00 Ptujske odrske deske - 0. oddaja - pon. 21:30 Zemlja in mi-9. oddaja-pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Športnik leta 2011 -pon. 22:40 Info kanal
www.petv.tv
Dusacj nas laMut^premliace l^i in SI0L TV
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Dravska ulica 11, 2250 Ptuj Tel.: 749 2410
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2012/2013
PREDMET	STAR. UČENCA	ŠT. PROSTIH MEST
KLAVIR	7-9	1
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA	7-9	4
FLAVTA	9-11	1
KLARINET	9-11	1
SAKSOFON	9-11	3
PETJE	17-24	1
PLESNA PRIPRAVNICA 3	8	3
BALET 1. RAZRED	9	3
BALET 2. RAZRED	10	3
PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	10
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	20
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	18
PROSIMO STARSE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica 1 in 2, Plesna pripravnica 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur.
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v sredo, 22. avgusta, med 15. in 17. uro. Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere učence - novince.
JAZZ ODDELEK	
PREDMET	ŠT. PROSTIH MEST
JAZZ KLAVIR	4
JAZZ SAKSOFON	5
JAZZ TROBENTA	5
JAZZ KITARA	5
JAZZ BOBNI	5
JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA	5
JAZZ PETJE	5
Predmeti jazz oddelka se izvajajo kot nadstandard. NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO 2 SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...).
Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v petek, 24. avgusta 2012, med 11. in 12. uro.
Poleg glavnega predmeta (instrumenta) so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete:
•	jazz teorija
•	rhythm & reading
•	big band
•	combo zasedbe
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
Ostal je le spomin na lepe in manj lepe dni, ki jih več ni!
SPOMIN
14. avgusta minevata dve leti, odkar si odšla od nas, draga žena, mamica, babica in prijateljica
Marija Čulk
Z BREGA 50
Hvala vsem, ki se je spomnite in ji prižigate sveče v spomin.
Vsi tvoji
Padam, kričim, ječim, neslišno je vse, zemlja požira telo, duša uhaja v nebo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Pučka
IZ ŠTRAFELOVE ULICE 15, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala patru Janezu Kmetcu za molitev in župniku Mirku Pihlerju za cerkveni obred. Hvala ge. Veri za govor, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in nosilcu zastave Društva upokojencev Budina-Brstje. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Albina in otroci Franjo, Albinca, Kristina, Janez in Janja z družinami ter redovnica s. Irena Grandošek
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice
Antonije Žumer, roj. Marčinko
IZ HAJDOŠ 8 B
31. 3. 1920 + 4. 8. 2012
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se kakorkoli poslovili od naše mame, babice in prababice, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrekali sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni
Težko je dojeti,
težko je brez tebe živeti.
Naše oko išče te povsod,
pa naj si bodi to domače dvorišče,
bolnišnično ležišče.
Iščemo vsak tvoj korak, vsak tvoj gib,
a zaman.
Solze po licu nam polzijo,
srce boli, ker tebe več med nami ni.
SPOMIN
13. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša zlata žena, mamica, botrca, babica in tašča
Genovefa Živič
IZ SODNIC 16, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se s svečko ali cvetom spomnite nanjo.
Žalujoči: mož Mihael, sin Drago ter hčerki Vlasta in Marta z družinami
www.radio-tednik.si
Ptuj • Najmočnejši Slovenci tekmovali na Ranci
Najboljši je bil uradno najmočnejši Slovenec
Na Ranci se je v soboto, 11. avgusta, v eni tekem letošnjega izbirnega tekmovanja za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana - pomerilo osem tekmovacev: Oliver Gašparič, Tomaž Plevanč, Matic Grilc, Marko Porovne, Denis Tomšič, Jože Vincetič, Primož Strmšek in Boris Kar. Tekma je privabila veliko Ptujčanov in drugih gostov, ki so najmočnejše Slovence, prijazne fante, ki jih odlikujejo moč, hitrost in spretnost, lahko videli od blizu.
Trenutno drugi na lestvici v tekmovanju za najmočnejšea Slovenca Tomaž Plevanč v akciji
Največ točk je v Ptuju iz petih iger (prenos alpskega mleka in kovčka, yoko, loglift (ponavljanje), sokolov krog ter dvig in obrat gume) zbral uradno najmočnejši Slovenec Oliver Gašparič iz Slovenske Bistrice, drugi je bil Tomaž Plevanč, tretji pa Matic Grilc.
V nedeljo je tekma za Martina Krpana potekala pri Treh Kraljih, tudi tam se je izkazal Oliver Gašparič, ki tekmuje že več kot deset let. Povedal je, da je uspeh na vsaki tekmi odvisen od tehnike, hitrosti, vzdržljivosti. Kot kaže, pa bo letošnje tekmovanje njegovo zadnje v karieri, pri 43 letih se
bo tekmovalno upokojil, čakajo ga novi izzivi.
Od prvega izbirnega tekmovanje za Martina Krpana Slovenije v letu 1996 se je pod to blagovno znamko odvilo že več kot 200 prireditev, je povedal lastnik licence Bojan Vidmar iz Ljubljane, ki si prizadeva, da bi lahko tekme videlo čim več Slovencev, zato jih tudi seli iz kraja v kraj. Prvo mednarodno tekmo, ki je sedaj stalnica v letnem koledarju tekem, so izvedli leta 2001. V začetku so se tekmovalci srečevali z lažjimi igrami, kot so prenašanje soli, vleka kobilice iz štale in podobno, podobno kot Martin
Oliverju Gašpariču, najmočnejšemu Slovencu v letih 2009, 2010 in 2011, dobro kaže tudi letos.
Krpan v Levstikovi povesti, z leti se je njihova težavnost povečevala. Odkar pa tudi slovenski Martini Krpani odhajajo na mednarodne tekme v tujino, je večji poudarek na moči kot na spretnosti. Sicer pa mora biti Martin Krpan močan, hiter, spreten in pameten. Vidmar pove, da naši tekmovalci niso od muh. Na letošnji mednarodni tekmi je slovenski tekmo-
valec Damjan Slapnik le za tri točke zaostal za uradno drugim najmočnejšim človekom na svetu, Srbom Ervinom Katono, ki se ni mogel načuditi, da se je v Sloveniji srečal s tako močno konkurenco.
V imenu BD Ranca je udeležence letošnjega tekmovanja za najmočnejšega Slovenca pozdravil predsednik Emil Mesarič, ki je povedal, da tudi
s takšnimi prireditvami Ptujsko jezero dobiva na slovenski prepoznavnosti. Pričakuje, da bodo že v kratkem organizirali tudi prvo mednarodno tekmo v jadranju in veslanju.
Ptujska ranca vabi tudi v soboto, 18. avgusta, ko bo na Ptujskem jezeru potekalo državno prvenstvo v kajakaškem sprintu. Udeležila se ga bo tudi olimpijka Špela Ponomarenko.
MG
Ptuj • S turističnim vlakcem in ladjico po mestu in Dravi
Odkrivanje mestnih lepot malo drugače
V petek, 3. avgusta, je promocijsko vožnjo po Ptuju odpeljal turistični vlakec Benoexpress, prvo uradno pa je začel 10. avgusta. Vlakec, ki vozi tudi na drugih območjih RDO, bo po Ptuju vozil ob sredah, petkih in sobotah po lokalni in turistični poti.
Lastnik vlakca je podjetnik Franc Ozmec iz Cvetkovcev, ki se je na svojo prvo vožnjo po Ptuju pripravljal dobrega pol leta.
Lokalna vožnja poteka na relaciji Mestni trg-Terme Ptuj in nazaj. Cena na tej poti je dva evra za starejše od treh let, za mlajše v naročju staršev je vožnja brezplačna, za dijake, študente in upokojence pa znaša 1,5 evra. Turistična krožna vožnja Terme Ptuj-Terme Ptuj je za odrasle tri evre, za otroke do treh let v naročju staršev je brezplačna, za dijake, študente in upokojencev pa 2,5 evra. Nakup dnevne vstopnice za
turistični vlakec v višini treh evrov prinaša do 30 odstotkov popusta pri nakupu vstopnice za termalni park Term Ptuj za dan, za katerega je bila kupljena vstopnica.
Z doplačilom dveh evrov se je mogoče popeljati še z ladjico Čigra na relaciji Ranca Ptuj-Ptujsko morje-gostilna Ribič-marina Terme Ptuj in nazaj.
Turistični vlakec Benopress pa lahko svoje potnike ob sredah, petkih in sobotah popelje tudi na vodene oglede po Ptuju. Pričakujejo jih v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož na gradu in v ptujski kleti.
Podjetnik Franc Ozmec iz
Cvetkovcev se ukvarja z gostinstvom, kjer ima že 26-le-tne izkušnje, turizmom in trgovino. Kot je povedal pred promocijsko vožnjo, je do nakupa turističnega vlakca prišlo nepričakovano. Prejšnji lastnik je dal vlakec v najem, zatem pa se je odločil, da ga bo prodal. Preden se je lahko z njim odpeljal na prvo vožnjo, ga je
moral več kot pol leta na novo urejati, bil je v takem stanju, da ni nič delovalo. Skupaj s prijateljem Mirkom Zorkom, ki ga bo zamenjeval za volanom, si želita, da bi imel na svojih poteh čim več potnikov, da bi se mu naložba čim prej povrnila. Zaveda se, da gre za naložbo, ki se ne bo povrnila čez noč, odločen pa je vztrajati. Ker so
se v projektu turistične in lokalne poti našli tisti, ki stavijo na povezovanje v turizmu, je prepričan, da jim bo skupaj uspelo, da bo s pomočjo vlakca marsikateri domačin svoje mesto začel bolj ceniti, v njem odkrivati lepote in skrivnosti, ki jih je doslej zakrivala vsakodnevna rutina; tujcih ga tako ali tako cenijo že sedaj.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Martina Hvalec, Cesta v Hotinje 14, Miklavž na Dr. polju - deklica Meta; Nina Čeh, Dragovič 2 a, Juršinci - deček Ožbe; Tatjana Ščavničar , Stanovno
2,	Ivajnkovci - deček Tim; Nataša Lah Žajdela, Ul. 25. maja 3, Ptuj - deklica Maša; Petra Mlakar, Partizanska ul. 25, Poljčane - deklica Neža; Marjana Domjan, Vintarovci 31, Destrnik - deklica Tjaša; Mateja Kokol, Selska c. 21, Ptuj - deček Jan; Doroteja Krajnc, Krempljeva ul. 3, Ptuj - deček Žan; Natalija Šamperl, Spuhlja 28, Ptuj
-	deček Urban; Klementina Bolčevič, Moškanjci 46, Go-rišnica - deček Jakob; Katja Godec, Popovci 3 c, Ptujska Gora - deklica; Barbara Dru-mlič, Biš, Trnovska vas - deklica Eva; Liljana Poplatnik, Dornava 90, Dornava - deček Adam; Anita Hozjan, Ži-bernik 15, Rogaška Slatina
-	deklica Ajša; Tina Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo -deček Dejan; Silvija Šegula, Polenšak, Polenšak - deklica Nika in deček Anže; Darja Špes, Kraigherjeva ul. 11, Slovenska Bistrica - deklica Ina; Darja Kramberger Čuš, Gibina 24 a, Vitomarci
-	deklica Vanesa; Martina Krajnc, Lancova vas 40, Videm pri Ptuju - deček Maks; Sanja Rajšp, Apače 290, Lovrenc na Dr. polju - deček Maj; Sonja Petrovič, Pestike 13, Zavrč - deklica Gaja; Cvetka Valant, Bratislavci 36 a, Polenšak - deklica Julija; Marjetka Kocuvan, Vitomarci 3/b, Vitomarci - deček Benjamin; Mateja Ptičar, Stari Log 44, Pragersko -deček Teo.
Umrli so: 1. Marija Mur-šec, roj. Zupanič, Sobetinci 2/a, roj. 1928 - umrla dne
3.	avgusta 2012; 2. Antonija Žumer, roj. Marčinko, Hajdoše 8/b, roj. 1920 -umrla dne 4. avgusta 2012; 3. Ana Cvetko, roj. Belšak, Ul. heroja Megle 5, Ormož, roj. 1927 - umrla dne 8. avgusta 2012.
Poroke - Ptuj: Benjamin Golob in Branka Potočnik, Juršinci 77a; Andrej Sel, Slovenja vas 61a, in Tadeja Belčič, Ptuj, Zavčeva ulica 17; Marko Slavič, Radenci, Kapelska cesta 58, in Maja Gerečnik, Ptuj, Gubčeva ulica 6.
Napoved vremena za Slovenijo
Če velikega šmarna (15.) sonce peče,13/25 dobro vince v sod priteče.
9/24
Foto: Črtomir Goznik
Turistični vlakec vabi na pot od zanimivosti do zanimivosti.
Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. V gorskem svetu se popoldne ali zvečer lahko pojavijo posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Goriškem in ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. V četrtek zvečer in v noči na petek bodo v severni Sloveniji možne posamezne plohe ali nevihte. Topleje bo.
Opozorilo
Velika nevarnost požarov na Primorskem.
Foto: MG
Foto: MG