Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Te!. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIIL - N. 11 (369)
Udine, 15. junija 1967
Izhaja vsakih 15 dni
OBISKI PO NAŠIH DOLINAH IN VASEH
“DELAL SEM VEČ LET V NEMČIJI, A ZDAJ JE TUDI TAM ZAČELO PRIMANJKOVATI DELA...,,
nam je povedal Jožef is vasi Oborče, kjer hodi v popolnoma novo šolo le kakih pet otrok.Do Obore je težko priti, ker še doslej niso uredili ceste, čeprav sta država in dežela obljubili več milijonov.
Vsaka dolina in dolinica Beneške Slovenije skriva v sebi svoje posebnosti in značilnosti; vendar pa je Prav za vse značilna ena sama skupna lastnost - vse so prečudovito lepe.
Toda kaj je lepota brez ljudi, še Posebej naravna lepota beneških dolin. Ta žalostna ugotovitev, oziroma spoznanje, nas je mučno in otožno spremljalo od trenutka, ko Srno zapustili Prapotno in se po dolini Idrijce napotili proti vasem in Zaselkom v dolini in na njenih obronkih.
Cesta se je vila dolgih petnajst kilometrov tik ob Idrijci in na vsej Poh smo srečali le dva mlada človeka. Na videz je bilo vse naravno in čisto nič vznemirjajoče, le sem ter h a, kadar se je cesta približala tesno Idrijci, je bilo videti kako drevo prebarvano z belim pasom.
In samo ti beli, tenki pasovi na drevesih so nam pričali, da poteka prav tod mejna črta med Italijo in Jugoslavijo. In državna meja se nam je zazdela dokaj čudna in celo nenavadna - nikjer bodečih žic, vojakov ali drugih pregrad. In spet smo se znova prepričali, da je tod meja zares na široko odprta in samo vijugaste vode Idrijce, oziroma njen tok, v nenehnem gibanju označujejo bolj na zemljevidu kot pa zares mejo med sosednjima državama.
Končno smo prispeli do Podrskje-ga, kjer smo zavili na levo in se že po makadamu začeli vzpenjati proti vasi Oborča, ki smo jo namenili obiskati. Do vasi, ki leži 719 metrov visoko, vodi še nekam znosna costa, čeprav bi bil morda že čas, da bi jo asfaltirali in uredili. (Kasneje smo v vasi zvedeli, da so
,,*iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEVARNOST VOJNE SE NI MIMO NA SREDNJEM VZHODE
-.n. r-J
/•HIMNI
S. DAMASI
L ★
Jm
NERI
l IIIEITli
SIRIJA
Ul,	MUH
H\	•
h \	AMAN-A-
luni /
insili
•Al (ARAI
• ULM
V PUSCAVA\ / ^■NEGEV
Zar \	...»\)	's
rt). Prejšnji številki smo prav na tem (isste zapisali optimistično upanje, da HfjJ^nurnem Srednjem vzhodu ne bo p do najhujšega-do vojnega spo-naj{f ■. Vendar je kljub temu prišlo do V'1uišega: Izrael je brez vojne napo-L nepričakovano in silovito napadel h cfeno arabsko republiko, Jordanijo
Prid l'Ì0 ter si s tem' kot naPadalec' l'0sn nedvomno vrsto vojaških pred-*■ 2 bliskovito napadalno akcijo,
podprto s tanki in letalstvom, je v piči.h štirih dneh zavzel Sinajski polotok, prodri do Sueškega prekopa in vstopa v Akabski zaliv ter izločil že prej iz vojne Yordanijo, kateri je odvzel njen del Jeruzalema in precej ozemlja. Ko pišemo te vrstice, prodirajo Izraelci, kljub pozivom Varnostnega sveta Združenih narodov o prekinitvi ognja, proti sirski prestolnici Damasku.
Nemirni Srednji vzhod je bil torej ta teden eksploziven, poln dramatičnih dogodkov, bojev in bombardiranj, grenkih porazov in razočaranj, zmagoslavij izraelskih napadalcev — skratka, zdelo se je, da se je vojna nevarnost nevarno približala našemu kontinentu — Evropi.
Varnostni svet Združenih narodov je te dni neprestano zasedal, pošiljal pozive in apele za takojšno prekinitev ognja, na drugi strani pa je predsednik ZAR Naser odstopil, potem spet preklical svoj odstop, večina arabskih dežel je prekinila diplomatske stike z Ameriko in Anglijo, Sovjetska zveza pa z Izraelom.
Takšen je bil torej kratek, toda pisan in obratov prepoln film dogodkov na Srednjem vzhodu, ki je trajal teden dni in ustvaril na že tako nemirnem področju še bolj ekplozivno in vnetljivo vzdušje.
Vojna, ki je trajala pet dni, je torej v nekem smislu končana. Orožje je spregovorilo in onemelo. Toda ostali so težki, pereči in nerešeni problemi, ki jih vojna na Srednjem vzhodu niti malo ni razrešila. Kvečjemu še bolj zapletla in otežila. Če je bilo za vojno potrebnih pet dni, bo verjetno pet tednov ali pet mesecev odločno premalo, da bodo lahko diplomati, ki so zamenjali vojake, vso zadevo uredili in rešili vrsto problemov, ki so nastali že pred dvajsetimi leti na tem področju z ustanovitvijo izraelske države. Vse namreč kaže, da se imperialistične sile še zdavnaj niso pomirile s položajem na Srednjem vzhodu, ki je za njih važen iz strateških in čisto petrolejskih aspektov, neodvisne in napredne arabske dežele pa so jim zato trn v peti, in izkoristile so Izrael kot trojanskega konja na tem področju, da bi zdaj, po vojni, ki je precej omajala ravnotežje sil, po diplomatski poti čim dlje lovili v motnem in zavlačevali stabilizacijo. Zato bo nedvomno potrebna še dolga in potrpežljiva pot vsega naprednega in miroljubnega človeštva, da bodo dokončno rešili vse probleme nemirnega Srednjega vzhoda na pragu naše evropske celine.
sicer že namenili 60 milijonov lir za cesto, vendar doslej niso storili še ničesar).
Naš prihod v vas Oborče je naznanil lajež številnih psov, ki pa niso bili videti tako hudi kot so hudo in besno lajali. Zaustavili smo se pred prvo hišo, toda nikjer ni bilo žive duše. Kmalu so se izza ovinka prikazali trije otroci, držeč se za roke. Nič kaj niso bili plašni in prav radi so se pustili fotografirati. V lepi slovenščini so nam tudi povedali, kako jim je ime in zvedeli smo, da smo se seznanili z Majdo, Patricijo in Joškom. Nekaj ginljivega in sna je bilo v tem našem srečanju: kot da bi nam prav otroci, prvi prebivalci vasi Oborče, ki smo jih srečali, nekako nehote hoteli potrditi, da kljub vsemu temu naš rod tukaj ni in ne bo izumrl.
Na naslednjega znanca nam ni bilo treba dolgo čakati. Po strmi vaški poti se je iz^a hiš pojavil Anton Markič, po domače Maražev, z čudno napravo na ramah. Vsa zadeva je bila podobna ogromnemu dvojnemu kolobarju, spletenem iz veievja. Možakarja smo radoved-ro pobarali, čemu služi, kar nosi na ramah in kako pravijo domačini temu kmečkemu pripomočku.
To so «žbrince», nekakšen koš za nošnjo in spravilo sena. Zdaj nositi to reč ni kaj posebnega, pa tudi takrat ne, ko so «žbrince» napolnjene. Najtežje jih je polne zadeti na rame, nam je smeje pojasnil Maražev, se poslovil od nas in odšel na travnik. Verjetno se mu je mudilo in je imel še ta dan dovoli dela pred seboj.
Takoj za njim smo spoznali že drugega vaščana. Bil je možak v nai!epših letih in kar čudno se nam ;e zdelo, da smo ga dobili doma, saj smo vedeli, da so vsi, delovno
( *• «aJaljuj« na 2. strani)
IDRIJSKA DOLINA. To gospodarsko poslopje je bilo še pred nedolgim eno najlepših v Oborčah, danes je pa zapuščeno in se podira. Izgleda kot da bi šla pravkar mimo
vojna vihra
llllllllllllill IIIMIIIirillllllH IIIIIIIIIIHIII ■IIHIHI Illlllllll Illlllllllltl Illlll ■IIIIIIIIIMIIIII Illllllll Illll
KONFERENCA SZDL SLOVENIJE V LJUBLJANI
Zavestna skrb matičnega naroda za svoje manjšine
V Ljubljani je bilo pred kratkim zasedanje glavnega odbora in republiške konference Socialisti-stične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki so se ga kot gostje udeležili tudi predstavniki primorskih in koroških Slovencev. Poleg številnih drugih problemov in nalog so na zasedanju sprejeli statut SZDL Slovenije ter izvolili nove organe republiške konference.
Berzantijev obisk na Koroškem
KREPITI	SODE
S SOSEDNIMI DEŽELAMI
Pred kratkim je bil na povabilo koroškega deželnega glavarja Hansa Sime na dvodnevnem obisku na Koroškem predsednik vlade naše avtonomne pokrajine dr. Alfredo Berzanti. Njegov obisk na Koroškem je pomenil predvsem nadaljevanje osebnih stikov med najvišjimi predstavniki treh sosednjih dežel — naše dežele, Koroške in Slovenije.
Po dvodnevnem obisku v Celovcu sta predsednika obrazložila zaključke, ki so jih sestavile posebne delovne skupine, ki so se več mesecev poprej ukvarjale z različnimi problemi.
Temeljni zaključek zadeva ugotovitev, da nameravata Koroška in Furlanija-Julijska krajina še na prej krepiti sodelovanje na raznih področjih, pa čeprav v okviru pristojnosti obeh uprav, pri čemer seveda nočeta prevzeti odgovornosti obeh držav.
Zaključki tega srečanja govore predvsem o nekaterih najpomem-
bnejših vprašanjih ter predvsem o cestnih zvezah. Tako je govora o nujnosti hitre zgraditve avtomobilske ceste Videm — Trbiž na italijanskem ozemlju ter Trbiž - Dunaj in Salzburg - Celovec na avstrijskem ozemlju. V tem okviru je tudi pomembna pobuda za zgraditev predora pod Monte Croce Gamico.
Med konkretnimi zaključki so važni tudi tisti, ki zadevajo razvoj turizma. Dogovorili so se za enoten način klasificiranja restavracij in hotelov v obeh deželah, za izdajanje vstopnic za vlečnice in še za nekatera druga vprašanja. Ustanovili so tudi posebno komisijo za kulturno izmenjavo ter posebno komisijo za uskladitev umetniških, kulturnih, znanstvenih in drugih pobud.
Končno je bilo seveda tudi precej govora o trgovini in prometu med deželama, kjer pa delegaciji za sedaj še nista prišli do pomembnejših zaključkov.
Za nas pa je bil na zasedanju pomemben zlasti tisti del zasedanja, kjer so govorili tudi o problematiki zamejskih Slovencev. V poročilu je bilo o problematiki zamejskih Slovencev med drugim rečeno, da je bila Slovencem izven državnih meja zagotovljena «zavestna družbena skrb matičnega naroda za njihove narodnostne probleme ter izražena pod-mrp. vsem naporom slovenskih manjšinskih organizacij — tudi neposrednemu sodelovanju na-rodrdh manjšin v sosednjih državah — ki teže za tem, da bi kot subjekt aktivno sodelovale pri urejanju lastne narodnostne življenjske poti v državnih okvirih sosednih narodov».
Na zasedanju je bila nadalje poudarjena potreba po enotnem nastopu manjšinskih organizacij, kadar gre za narodnostne težnje manjšine ter za vključevanje pripadnikov manjšine v družbeno dogajanje države, v kateri živi. Ob koncu pa so poudarili načelo, da «lahko predstavljajo samo resnično enakopravne in narodnostno zadovoljene narodnostne manjšine pomemben most zbliževanja narodov na meji ter so zato pomemben činitelj v naporih za vsestransko enakopravno in oriiateljsko sodelovanje med sosednimi državami».
Vsekakor pomeni torej zasedanje najmnožičnejše politične organizacije v matični deželi pomembno podporo in solidarnost s slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji, kar vsekakor priča, da matična dežela nikakor ni pozabila na svoje sorojake onkraj meja,
Umi m
uuuu JU
Interpelacija ministrom zaradi stagnacije lz gospodarstva na severovzhodni meji Italije
Iz občinske seje
Poslanec Fortuna je poslal interpelacijo ministrskemu svetu in ministroma za blagajno ter državno udeležbo zato, «da bi zvedel, če so seznanjeni s hudimi težavami in vznemirjajočim stanjem rudarjev v Rablju in vseh Furlanov zaradi nenehne zakasnitve glede načrta za razvoj in izboljšanje državne rudarske družbe AMMI».
Načrt, že vključen v petletni ekonomski razvoj, je bil odobren ze pred letom dni s strani ministrstva za državno udeležbo, popolnoma pa ga je zavrl zakladni minister. Na ta način ne morejo začeti z modernizacijo in razširitvijo rudarskih raziskav in že večkrat obljubljeno gradnjo industrije v Furlaniji».
Interpelacija nadaljuje, oziroma vprašuje, če ministri vedo, da nastaja v furlanski javnosti veliko nezaupanje zaradi popolne in-deferentnosti države do žalostnega pojava emigracije, in neprestanega zavračanja načrta IRI za industrializacijo Furlanije ki je v glavnem usmerjena samo na jug, medtem ko ostajajo severovzhod ne meje Italije zato slabo razvite in zanemarjene.
Iz Nadiške
Popravila okoli vodovoda
Pretekli teden so prišli v štup-co funkcionarji deželnega prised-ništva za javna dela, da so pregledali kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi zavarovali napeljavo ob činskega vodovoda, ki poteka v tistem kraju preko rečne struge.
Morali bodo napraviti tako delo, da voda, kadar naraste, ne bo mogla odnašati napeljave vodovoda. To se namreč dostikrat dogaja in zato ostajajo nekatere vasi, posebno ob hudih nalivih, brez pitne vode.
Stroški za ta dela bodo znašali okoli tri milijone in pol lir. Z deli bodo pričeli verjetno še ta mesec.
Č E I) A D
Važno za ribiče
Deželni odbor je spremenil nekatere predpise glede ribolova v vodah dežele Furlanije-Julijske krajine. Med drugim predvideva nek člen, da se ne smejo loviti postrvi in «temoli», razen «mar-torate», če so manj dolge kot 25 odnosno 22 centimetrov. Ta ukrep je začel veljati 12. junija.
Gradnja novih ljudskih hiš
Pretekli teden je dala čedadska občinska uprava v gradnjo osem novih stanovanj v ulici Galileo Galilei. Zgradba bo zelo moderno urejena in bo stala več kot 37 milijonov lir; dežela jih bo prispeva la 24, ostalo pa bo v breme občini. Dela bodo končana prihodnje leto.
Prapotno
Deželni prispevek za ceste
Tele dni je inšpektorat za kmetijstvo v Vidmu sporočil, da je bila prošnja za dosego prispevka za popravilo cest in kolovozov, ki jih je poškodovalo neurje leta 1965, ugodno rešena. Kot znano, so tega posebnega prispevka deležni samo konzorciji, ki jih sestavljajo direktni obdelovalci zemlje, ki so zaprosili za državni prispevek na podlagi zakona, ki predvideva pomoč oškodovanim zaradi elementarnih nesreč. Naša
občina bo dobila 80% na 20 milijonov in 17 tisoč lir stroškov.
Gradnja novega vodovoda v Cjubicih
Občinska administracija je dala tele dni v gradnjo nov vodovod v Cjubicih, ki bo stal 5 milijonov lir. Država bo za to delo prispevala občini 5 odstotkov na celotne stroške in to v 35 letih.
Dva delovna centra za ureditev cest Ministrstvo za javna dela in socialno skrbstvo je dodelilo občini dva milijona 700 tisoč lir za popravilo občinskih cest. V ta namen bodo odprli dva delovna centra, kjer bo zaposlenih 30 ljudi za 100 dni.
Zopet divji prašiči Pred dnevi so se v Idrijski dolini zopet prikazali divji prašiči. Sedaj sicer ni na njivah še nobenih pridelkov, a napravili so vseeno nekaj škode, ker so razrili njive, ko so iskali pod zemljo hrane. Največ so jih zaznali v oko lici Oborče in naprej po pobočju proti Stari gori.
TAVORJANA
prisedništvu, da je nakazanih za cesto, ki vodi iz Ahtna v Porčinj, 21 milijonov 739 tisoč lir in da bodo zato kmalu pričeli z delom.
Ljudje so bili te novice veseli, saj je to precejšnja vsota, ki bo skoraj zadostovala za popolno ureditev ceste. Kot vemo, je ta cesta nova, in ni dosti let od tega, ko so morali ljudje prenašati vse tovore iz vasi in v vas na hrbtu.
Pred nedavnim se je v Sovod-njah sestal občinski svet, da so obravnavali nekatere zelo važne probleme. Najprvo so sprejeli občinski obračun za leto 1966 in so pooblastili župana, da odpošlje prošnjo za desego deželnega prispevka, s katerim bodo zgradili cesto, ki vodi v zaselek Ste-fanič, in tri mostičke čez hudournik Aborno. Nadalje so imenovali člane v odbor ONMI (Opera nazionale maternità infanzia) in potrdili da bo sovodenjska obči-
Sv. Peter
Padla je na črepinje
V čedadsko bolnico so morali peljati enoletno Štefanijo Leone, ker je padla na črepinje neke steklenice in se močno obrezala. Ozdravila bo v desetih dneh.
Tudi štiriletnega Daria Bassetti j a iz Prestinta so morali peljati v bolnico na oddelek prve pomoči, ker se je urezal v levo roko. Tudi on bo ozdravil v dobrem tednu.
AHTEN
Za cesto v Porčinj
Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo pristojnemu deželnemu
Župani Nadiške doline proučili program letošnjih turističnih prireditev
Pred dnevi so se sestali v Špe-tru Slovenov predsednik pokrajin ske ustanove za turizem dr. Barbina, predsednik pokrajinske u-stanove za gorsko gospodarstvo adv. Candohni, pokrajinski pri-sednik za turizem kav. Talotti, pokrajinski svetovalec geom. Na-mor in župani občin Sv. Peter, Podbonesec, Sovodnje, Sv. Lenart, Grmek, Srednje, Dreka in Prapotno, da so razpravljali o pro gramu prireditev v letošnji turistični sezoni v Nadiški in Idrijski dolini. Te prireditve, ki se bodo vršile tudi ob prilikah vaških «sa-ger» in sejmov, bodo večinoma folklornega ali športnega značaja. V Prapotnem bo tudi razstava lokalnih vin.
Na sestanku so tudi sklenili, da bodo turistično društvo « Pro Valli» in druge ustanove pristopile v novoustanovljeno družbo za žičnico na Matajur. To pa zaradi tega, da bodo mogli čimpreje realizirati naprave za ski-lift. Za izvedbo tega dela je dala dežela že svoj prispevek, poleg tega pa
so ustanovili tudi delniško družbo, h kateri so potom alpinske sekcije pristopili tudi člani Nadiške doline, Čedada in Vidma.
Nesreča ne počiva
Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 60 letni Natale Kukovac, ko je z drugimi delavci vzdigoval cementni drog za električno napeljavo. Utrgala se je vrv, s katero so vlekli drog in na moža so padli trije delavci. Pri tej nesreči si je Kukovac poškodoval levo nogo in se bo moral zdraviti poldrugi mesec.
Ponesrečil se je tudi devetletni Enzo Busolini, ki je padel na cesti prav v trenutku, ko je pripeljal mimo nek avto in mu povozil desno roko. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v približno e-nem mesecu.
Nagla smrt
Pretekli teden je nenadoma umrl 41 letni trgovski zastopnik Giuliano Cosmacini iz Saržente, ki pa že več let stanuje v Vidmu. Zadela ga je srčna paraliza v Čedadu v svojem avtomobilu, medtem ko jo parkiral.
. 111111111 ■ 11111M11111111 II 111111111111111 II 1111111111 ■ I ■ 1111111 ■ 1111111 ■ 111111111111111111111 ■ 11111111H II 111 •
Obiski po naših dolinah in vaseh
ix prve Mirimi
!
Majda, Patricija in Joško z očetom, ki je prišel pred nedavnim iz Nemčije, so se kaj radi postavili pred (otokamero
sposobni moški in ženske iz beneških vasi, v glavnem v tujini ali pa drugod po Italiji na delu. Toda Jožef, tako je bilo našemu novemu znancu ime, nam je kaj kmalu pojasnil, zakaj je doma.
« Doslej sem bil zaposlen kot delavec v Nemčiji. Toda tam je letos začelo primanjkovati dela in moral sem se vrniti domov. Sprva smo delali samo tri dni na teden,
kasneje pa je dela sploh zmanjkalo. In tako sem se moral vrniti».
Na vprašanje, kje in kaj je delal in kako je zaslužil, nam je Jožef rad odgovoril: «Zaposlen sem bil kot fizični delavec v livarni v Agenu pri Kolnu. Zaslužil sem dobro, kako pa bo zdaj, ne vem. Vem le to, da se je tudi v Nemčiji začela kriza, saj sem jo med prvimi sam občutil na svoji koži. Res ne vem, kako bo, poglejte, pet otrok imam, to pa niso mačje solze...».
Njegovo zgovornost smo izkoristil: še naprej in ga vprašali, koliko ljudi trenutno šteje njegova vas Oborče. Vedeli smo namreč, da je v uradnih statistikah zapisano, da štejejo Oborče 155 prebivalcev.
«Naša vas šteje 21 hiš, trenutno oa nas je na vasi kakih dvajset ljudi. Malo, mar ne?».
Za konec smo ga še naprosili, naj nam pove, kaj je občina doslej storila dobrega za njegovo vas in kaj bi nujno še morala storiti.
«Dobro je, da smo končno uredili vodovod in tudi novo šolo smo dobili, slabo pa je, ker še doslej niso uredili ceste do naše vasi, prav tako pa bi morali urediti cesto od nas do Stare gore. Ta del ceste je še posebej slab».
O tem smo se kasneje sami prepričali, ko smo krenili dalje proti Stari gori. Poslovili smo se od
prijaznega Jožefa in njegovih otrok, potem pa se še za hip zaustavili pred novo šolo. In novo šolsko poslopje sredi razpadajoče in umirajoče vasi Oborče se nam je zaz-de'o neresnično. Zazdelo se nam je, kot da je več vredno kot vsa vas, hkrati pa prerazkošno za kakih pet otrok, ki imajo kot edini učenci na voljo zares razkošno in novo poslopje.
Potem smo krenili proti Stari gori. Slabih pet kilometrov ceste je bilo tako obupnih kot bi je ne uredili od prve svetovne vojne sem, ko so jo verjetno zgradili iz vojaških razlogov. Vendar pa nam je slabo voljo zaradi ceste kaj kmalu pregnal čudovit razgled na beneške doline in Furlanijo, dokler nismo prispeli na Staro goro. Toda to je že druga zgodba.
Važno za delavce v Franciji
Italijanski delavci, ki so bili na delu v Franciji kot zidraji, imajo že več let poleg navadne pokojnine pravico do posebne dodatne pokojnine. Od 1. januarja 1962 dalje uživajo enako ugodnost tudi delavci, ki so bili zaposleni v trgovini in industriji in sicer za ves čas zaposlitve v Franciji. Vsa potrebna pojasnila glede prošnje in prilog za omenjeno pokojnino nudijo sindikalne ustanove.
na stopila v babiški konzorcij skupno z občino Podbonesec. Sklenili so tudi, da bodo vzeli tri milijone lir posojila, da bodo mogli izenačiti lansko občinsko bilanco. Ob koncu pa je svet še izjavil, da je občinski svetovalec Ivan Massera propadel, ker se že večkrat brez upravičljivega vzroka ni udeležil občinskih sej, kar je proti pravilom, ki so potrjena v občinskih in pokrajinskih zakonih.
Sin naše vaščanke žrtev prometne nesreče v Bellunu
Pred dnevi smo zvedeli zelo žalostno novico, da je umrl v Bel-iunu pri prometni nesreči triletni Maurizio Colle, sinček Mafal-de Franz iz Strmice, ki se je pred leti poročila v tistem mestu.
Novica je zelo užalostila vso vas, kajti otroka so vsi poznali, ker je bil lani pri starih starših na počinicah in so ga vzljubili.
Tečaj za kmete v čeplesiščih
Pretekli teden so zaključili v čeplesiščih strokovni tečaj za kmete, katerega se je udeležilo kakih 20 domačinov. Ob zaključku so tečajnikom podelili nagrade in diplome. Zaključne cerimo-nije so se udeležile tudi lokalne oblasti in deželni svetovalec dr. De Biasio.
Deželni prispevek za « ski - lift »
Tele dni je deželna uprava nakazala čedadskemu planinskemu društvu 11 milijonov lir za gradnjo « ski - lifta », ki bo vozil na vrh Matajurja. Celotna gradnja bo stala okoli 30 milijonov lir in sprva je bilo rečeno, da bo dežela krila polovico stroškov oziroma da bo prispevala 15 milijonov lir. Vest o nedržani obljubi je spravila v zelo slabo voljo zainte; resirane kroge, kajti napravljeni so bili že vsi potrebni načrti za bodoče delo. Verjetno se bo prav zaradi tega gradnja nekoliko zavlekla, če ne bo priskočila na pomoč kakšna druga ustanova in krila razliko, ki je sedaj nastala-
Izpod Kolovrata
Tečaj za kmete v Lesah končan
Koncem preteklega meseca s® je zaključil strokovni tečaj & kmete, ki ga je organiziral INIPA-Zaključne cerimonije, med kate-ro so razdelili nagrade in dipl°" me, so se udeležili grmeški župan Zulferli, deželni svetovalec Virgo-lini, zastopnik pokrajinskega in-spektorata za kmetijstvo dr. Qua-lizza in še več drugih osebnosti.
Poroka
Poročil se je veterinar Rihard Florjančič iz Seuce s trgovsko pomočnico Claudio Razzo iz C? dada. Prijatelji jima želijo mh°' go sreče in veselja na skupni živ ljenjski poti.
SV. LENART
55 milijonov lir za obrečne nasip® ob Kosci
Kosca, kot znano, zelo rada V°' plavlja in dela škodo vsej okoli01-Del je bilo že nič koliko naprav' ljenih tod okoli, a vse nič ne P° maga, ker izvajajo ta obrambi dela v obrokih. Ko bi bilo to de 1° narejeno vse naenkrat, bi se pr*, gotovo sproti ne podiralo. Tud sedaj je ministrstvo za javna d°' la nakazalo za obrečne nasipe 0
Kosci 55 milijonov lir. Ali bo
vsota zadostovala za definitivi ureditev brega?
VAZNO	ZA	VSE	ŽRTVE
Po čakanju, ki se je raztegnilo čez dve leti, sta poslanska zbornica in senat končno odobrila v dokončni obliki nov zakon v korist antifašističnih političnih preganjancev. Nov zaon predstavlja prav gotovo izboljšanje že obstoječih določil in je dolžno priznanje za tiste, ki so se žrtvovali za skupno blaginjo. Tukaj navajamo v enotnem besedilu vsa določila, ki jih vsebujejo zakoni od 10-3-1955 št. 96; 8-11-1956 štev. 1317; 3-4-1961 štev. 284 in novi zakon.
Italijanskim državljanom, ki so bili preganjani zaradi svojega političnega delovanja proti fašizmu pred 8. septembrom 1943 in so utrpeli izgubo delovne zmožnosti za ne manj kot 30 odst., bo iz državnega proračuna priznana dosmrtna zaslužnostna doklada v višini, kot jo predvideva tabela C, priložena zakonu od 10. avgusta 1950 štev. 618 vključno dodatne doklade po razporeditvi po činih: nižji častniki.
Ta doklada bo dodeljena, če je bil vzrok za izgubo delovne zmožnosti:
a) zapor za politično kaznivo dejanje, ki je sledil obtožbi in obsodbi po Posebnem sodišču za zaščito države ali po navadnih sodiščih v dobi pred 6. decembrom 1926, če le ne gre za obsodbe zaradi kaznivih dejanj proti mednarodni osebnosti države, Predvideni po členih od 241 do 268 in 275 kazenskega zakonika, ki niso bile preklicane po razsodbah pa v smislu čl. 13 na-Piestniškega ukrepa 5. oktobra 1944 s štev. 316;
b) policijska konfinacija ali prisilno delo izključno zaradi političnega delovanja, o katerem govori prvi odstavek;
c) nasilna dejanja ali mučenje v Italiji ali v inozemstvu po osebah v službi državne ali po pripadnikih vojaških in polvoja-ških fašističnih formacij ali po emisarjih nšistične stranke.
Doklada v isti meri bo dodeljena v enakih primerih, tistim italijanskim državljanom, ki so po 7, juliju 1938 utrpeli preganjanje iz rasnih razlogov.
Čl. 2
Letna doklada iz državnega proračuna ie dodeljena tudi družinskim članom italijanskih državljanov, ki so umrli zaradi Političnega ali rasnega preganjanja v okoliščinah, ki jih predvideva čl. 1. Ta doklada čo podeljena v meri, kot jo določajo tabe-'e H, L, N, P, priložene zakonu od 10, avgusta 1950, štev. 648 vključno doklado Po razporeditvi po činih: nižjji častniki.
V primeru smrti v zaporu ali v konfina-ciji se domneva, če ni dokazano nasprotno, ča je smrt odvisna od političnega preganjanja.
Sirote antifašističnih ali rasnih političnih Praganjancev, ki so umrli v zaporu, v kon-^Oaciji, na policijskih sedežih ali zaradi Posledic nasilja, o katerem govori črka C čl. 1 pričujočega zakona, so po vseh učinkih izenačeni s sirotami padlih v vojni.
Čl. 3
2 dosmrtno zasiužnostno doklado so dobljene vse dodatne doklade, predvidene P° zakonu od 10, avgusta 1950, štev. 648 P° poznejših spremembah.
Ta doklada se izplača tudi za nazaj. Liokiada, predvidena po členih 1 in 2, P' Združljiva z moreoitno vojno pokojn,-"o. dodeljeno iz istega naslova. Prizaoeti Pg lahko izberejo ugodnejše ravnanje.
Čl. 4
, Italijanskim državljanom, ki so dob,li Qržavne službe, četudi na ravni revizije, "a natečajin, izvršenih na dan uveljavitve ^98 zakona in ki so bili priznani za politič-le aii rasne preganjance po komisiji, ki 10 Predvideva čl. 8, ter na natečaj.h, ki so namenjeni političnim ali rasnim prepariceli), se ob upokojitvi zaradi stanine meje, če nimajo že kakšne pravice b boljšega ravnanja, prizna minimalna pochina, ki jo predvidevajo veljavni za-K°ni.
t V primeru smrti uradnika, ki je v polo-v Ib. katerega predvideva prejšnji odsta-®K. se vdovi ali otrokom dodeli, če ni-bjo že pravice do boljšega ravnanja, mi-balna pokojnina, ki jo določajo zakoni j® družinske pokojnine.
Z^oprovnih ustanov, za katere velja dru-jj.bbo obravnavanje pokojnine, kot tisto, v !*vira od vpisa v INPS (Vsedržavni za-d za socialno zavarovanje). tJradnikom, katere smatrajo za fizično j. bobne za opravljanje njihove naloge v bi upravi, bo dovoljeno na njihovo zah-r°- da ostanejo v službi do 70. leta
>6v
tjdsti. Prejšnji predpisi se uveljavljajo 7' za bolnišmško zdravstveno osebje.
H blijanskim državljanom, ki so bili priz-bi k.,Za politične ali rasne preganjance, ki t0,bi'i zaposleni v kateri koli javni upravi, ne v staležu, ali ki bi bili na dan jll iavltve tega zakona v službi v staležu jfi kven staleža, bodo samo za pokojnine |(0.Za dobo, ne daljšo od pet let, upoštevali d-, koristno razdobje, ki je preteklo med gli dntom prenehanja službe iz političnih \i . rasnih razloqov in ponovno zaposlitvijo iavni upravi.
6 a Priznanje storitev, ki se tičejo obvez-li ri z.avar°vanja, za invalidnost, starost dcužlnskega zavarovanja, pridejo v po-
či. 5
štev razdobja, ki jih je kdo preživel v zaporih, policijskih konfinacijah ali v inozemstvu, ali v položaju policijskega nadzorstva ali opomina, in sicer v okoliščinah, k: jih omenja čl. 1 tega zakona. To velja za italijanske državljane, ki lahko uveljavijo svoj zavarovalni položaj v omenjenem zavarovanju v razdobjih dela, za katere je obvezno plačevanje zavarovalnih prispevkov po sedanjih zakonskih predpisih. Ti prispevki gredo v breme državi.
Čl. 6
Pri prenosu posmrtnih ostankov oseb, ki so bile v zaporih ali konfinirane iz antifašističnih ali rasnih razlogov in ki so umrle v zaporu ali v konfinaciji, veljajo iste oiajšave in prispevki, ki so bile določene v pria prenosa trupel padlih v vojni.
Čl. 7
Za izplačilo doklad, o katerih govorita čl. 1 in 2, poskrbi zakladno ministrstvo — splošno ravnateljstvo vojnih pokojnin, Doklade veljajo od dneva, ko stopi v veljavo ta zakon, če je ustrezna prošnja vložena v roku šestih mesecev od tega datuma; drugače bodo doklade priznane od prvega dneva naslednjega meseca, ki sledi predložitvi prošnje.
Uživalci dosmrtnih zaslužnostnih doklad, ki so priznane na podlagi tega zakona, lahko zahtevajo revizijo kategorije, ki jim je bila določena, če se jim poslabša ci emoglost, in sicer na podlagi čl. 53 za-ona štev 648 od 10. avgusta 1950.
Čl. 8
Prošnje za dosego ugodnosti o katerih govori ta zakon, bodo predložili v proučitev komisije, ki jo bo imenoval predsednik vlade z odlokom sporazumno z ministri za notranje zadeve, sodstvo in državni zaklad. Ta komisija bo sestavljena iz;
a) sodnika, ki ne bo imel nižjih funkcij kot svetnik prizivnega sodišča in ki bo opravljal vlogo predsednika;
b) sodnika računskega dvora;
c) predstavnikov predsedstva ministrskega sveta in vseh omenjenih ministrstev;
d) dveh predstavnikov Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih preganjancev (ANPPIA).
Komisija se dopolnjuje z vključitvijo tajnika, brez pravice glasovanja, ki ga bodo izbrali med funkcionarji vodstvene kariere osrednjega staleža zakladnega ministrstva in ki bo imenovan z odlokom predsedniki ministrskega sveta sporazumno z zakladnim ministrom.
  minimi mimi mmmmmmii iimimnm laminili  ........................
i
Tudi v Gorjanih bi se lahko razvil turizem
Zadnje čase se mnogo govori o turističnih cestah in da pridejo pokrajina ali dežela pri teh grad-njan na pomoč. Vidimo, da se zares truaijo, da bi valorizirali ta ali oni kraj in ga tako rešili zapuščenosti in ekonomskega propada. l'udì naša občina ni zaanja na naravnih lepotah in ne bi prav nič zaostajala za karnijskimi ali drugimi kraji, kjer cvete turizem, le da bi se poskrbelo za to ali ono.
V prvi vrsti bi morali urediti cesto, ki vodi iz Humina v Flejpan in jo podaljšati do Stele in nato naprej do Cente. Na ta način bi se ustvarila krožna pot, ki bi zamikala marsikaterega turista.
Potem bi bilo potrebno zgraditi kak večji javni obrat ali pa povečati sedanje gostilnice, katerih je sicer več, a so pretesne. Ce bi se oblasti količkaj zavzele tudi za te pozabljene vasi, bi se lahko marsikaj spremenilo, ker bi se ljudje, ki so sedaj po svetu, raje vračali domov, obnovili svoje hiše in jih oddajali letoviščarjem. Občina, ki je ena najbolj revnih videmske pokrajine, ne more dosti pomagati, čeprav ima mnogo dobre volje in smisla za turizem, zato pa naj bi se za ta kotiček bolj zanimala dežela, ki naj bi po svojih močeh
poskrbela, da se ukrene vse potrebno, da bi tudi te vasice zaživele in se rešile popolne gospodarska propasti.
Srednje
Umrla je najstarejša žena Nadiške doline
Pretekli teden je umrla v starosti 98 let Marija Garjup vdova Beuzer iz Sredenj, ki je bila najstarejša žena ne samo sredenjske občine, ampak tudi Nadiške doline. Vse njeno dolgo življenje je bilo posvečeno le delu in družini in zato so jo vsi imeli radi. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi tudi iz sosednjih vasi, kajti rajnka je bila poznana in priljubljena daleč naokoli.
Prometna nesreča
Precej hudo sta se ponesrečila z motorjem 18 letni Franko Ba-lus iz Gorenjega Trbilja in 16 letni Tiziano Dugaro iz Kravarja. Balus, ki je upravljal motor, se je zaletel v čemurju pri Sv. Lenartu v nek avtomobil in zato ju je z vso silo vrglo ob asfalt. Takoj so ju prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je prvi zlomil roko v ramenih drugi pa nogo. Ozdravila bosta v enem mesecu.
Besedilo zakona za politične preganjance izpopolnjeno z zadnjimi dotatnimi določili
Zakon velja ne samo za direktne preganjance temveč tudi za njih družinske člane oziroma otroke
Predsedniku, članam in tajniku omenjene kcmisije pripadajo nagrade, ki so predvidene za odbor za likvidacijo vojnih pokojnin.
Da so sklepi komisije veljavni, morajo biti navzoči predsednik in vsaj štirje člani s pravico glasu.
Komisija sprejema sklepe z večino; v primeru enakega števila glasov za in proti pa odloči glas predsednika.
Sklepi komisije niso podvrženi obdavčenju.
Čl. 8 bis
Proti sklepom komisije, omenjene v prejšnjem členu, o prošnjah za Dodelitev doklad, ki jih določata čl. 1 in 2, je dopuščen priziv na računski dvor.
Čl. 8 ter
Italijanskim državljanom, ki uživajo dosmrtno zasiužnostno doklado, ki jo predvideva čl. 1, in ki niso zaposleni ali jih ni mogoče zaposliti na podlagi čl. 44 zakona od 10. avgusta 1950, št. 648 o vojnih pokojninah, se priznava pravica, da dobijo od Vsedržavne ustanove vojnih invalidov potrdilo, ki ga predvideva omenjeni čl. 44 in iz katerega izhaja, da so invalidi vpisan.' v sezname brezposelnih ter dejansko niso zaposleni zaradi okoliščin, ki jih ni moč pripisovati njim samim.
Istim državljanom, ki uživajo dosmrtno zasiužnostno doklado, je zagotovljena pravica do zaposlitve in do uživanja zdravniške, lekarniške, klimatske in bolnišniške oskrbe enako kakor vojnim pohabljencem in invalidom.
Italijanskim državljanom, ki so jih preganjali v okoliščinah, katere omenjajo čl. 1 zakona od 10. marca 1955, št 96 in poznejše spremembe, bodo podelili na breme države dosmrtno zasiužnostno doklado, ki bo enaka minimalni pokojnini socialnega zavarovanja, če so dosegli upokojitveno starost in ne uživajo drugih pokojnin ali doklad na račun države, vštevši doklado, ki jo predvideva čl. 1.
Pri proučevanju prošenj lahko komisija, ki jo predvideva čl. 8, smatra za veljavne kot dokaz preganjanja in nastale onemoglosti tako imenovane «atti notori» in neposredna pričevanja, ko ni moč najti uradnih dokumentov.
Prošnje za dosego ugodnosti, ki jih predvidevajo zakoni od 10. marca 1955, št. 96, od 8. novembra 1956, št. 1317, od 3. aprila 1961, št, 234 In pričujoči zakon, se sprejemajo brez časovnih omejitev.
II
Tradicionalne poletne kulturne prireditve v Ljubljani, znane tudi pod imenom Ljubljanski festival, bodo letos slavi ie že 15-let-ni jubilej. Temu primerno bo bogat in pester tudi njihov spored, poleg tega pa bo letošnji festival prirejen v okviru mednarodnega turističnega leta, tako da bo še bolj poudarjen njegov mednarodni značaj kot velika kulturno-umetniška manifestacija v službi spoznavanja in razumevanja med narodi.
Tri mesece — od 8. junija do konca avgusta — se bodo v Ljubljani dnevno vrstili nastopi domačih in tujih ansamblov. Prizorišča prireditev bodo letno gledališče v Križankah, preddverje Križank, atrij magistrata, univerzitetno dvorišče in hala Tivoli.
Slovesna otvoritev XV. poletnih kulturnih prireditev bo sicer šele 26. junija, a vendar so se predstave začele že 8. junija. Med domačimi gledališkimi ansambli bodo sodelovali; Opera SNG s Puccinijevo opero «Turan-dot», Borodinovim «Knezom Igorjem» in Foersterjevim «Gorenjskim slavčkom »; Drama SNG bo uprizorila Goldoni-Ruplove «Primorske zdrahe» in Shakespearovega «Kralja Learja»; ljubljansko eksperimentalno gledališče se bo s Pergolesijevim komadom «La serva padrona» in «Lepo čevljarko» Lorce; ljubljansko Mladinsko gledališče ima pripravljeno «Prebrisano norico» Lope de Vega; Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo nastopilo s Kreftovimi «Celjskimi grofi» in Petanovo «Televizijsko satirično lepljenko v štirih zapo-
rednih prenosih»; ljubljansko Mestno gledališče bo izvajalo Mikelnov satirični kabaret «2x2 = 5», poleg tega pa bo sodelovala s satiričnim kabaretom tudi skupina «Metla 66» iz Ljubljane.
Dobro zastopane bodo tudi tuje gledališke skupine. Zagrebška opera bo nastopila s Saint-Saen-sovo opero «Samson in Dalila», Narodno gledališče z Reke bo s solisti Metropolitanske opere izvajalo Bizetovo «Carmen», Državno operetno gledališče iz Budimpešte pa bo uprizorilo Kal-manovi opereti «Čardaška kneginja» in «Grofica Marica».
Zelo pester bo spored folklornih nastopov, pri katerih bodo sodelovali folklorni ansambel «Pajo Kolarič» iz Osijeka, folklorni ansambel «Urpin» iz Češkoslovaške, folklorni ansambel «Veselin Masleša» iz Banja Luke, folklorni ansambel «Tamburica» iz Amerike, folklorni ansambel «Taneč» iz Skopja, folklorni ansambel «Lado» iz Zagreba, državni folklorni ansambel «Moisejev» iz Sovjetske zveze in folklorni ansambel «Budapest» iz Madžarske. Med pevskimi skupinami se bodo predstavili celovški madrigalisti, pevski zbor « Harfa » iz Varšave, trio «Joachim» iz Luksemburga in seveda sloviti Slovenski oktet iz Ljubljane. Orkester Slovenske filharmonije bo imel tri koncerte, pri katerih bodo dirigirali Edgar Doneux, Krzystof Missone in Horst forster; poleg tega pa bosta nastopila tudi orkester Moskovske filharmonije in pihalni orkester «Milica» iz Ljubljane.
«Kaj je pravzaprav vaš mož, gospa Pepca?».
«Iznajditelj».
«Kaj pa išče?».
«Vedno nove izgovore».
k k *
«Možje se v zakonu temeljito spremenijo».
«Res je. V začetku mi je moj venomer govoril le o svojem žgočem srcu, zdaj pa trobezlja le o svojem bolnem žolču».
k k k
«Moži», čeblja gospa Minka, «ali tudi ti opaziš, da sem' videti zelo mlada?».
«Seveda», pravi mož, ne da bi odvrnil pogled s časopisa. «To sem ti rekel že pred petindvajsetimi leti».
k k k
«Odlično je, gospod doktor! Najprej mi je pozdravilo moj revmatizem, nato smo z njim našemu malemu Borisu odpravili kašelj, no, in z ostankom sem si ravno včeraj očistila svojo srebrnino».
k k k
«Franček, v kuharski knjigi, ki si mi jo poklonil, je pa mnogo tiskarskih napak. Ali nisi tega videl?».
«Videl? Ne, pač pa okusil!».
V&l	mdu.inu
—,.	orulogene speciali
e apparecchi |\	elei tromeccan-c»
vas	m
v	n ; Ji
cas
■j i-	I	!	I
pridobi	l'
vso
svojo vrednost ! 7
msm
UD INF
Via Chiusatene > Tel M 351	2	3
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«
MEBLO
»
KIDRIČEVA V NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
V*?!
rIiSSsiSe89s
(:^ìaSÈÈk	^
za ncu&e, rruacU
FRANCE BEVK
ZLATA VODA
Ali ste še kdaj pili zlato vodo? Še ne? Jaz sem jo še pil. Bila je to čisto navadna, mrzla studenčnica. A ker mi je ded dejal, da je u voda, ki priteče na novo leto opolnoči, zlata voda, sem mu verjel. In zdela se mi je prav posebno slastna.
Zakaj bi bila ta voda zlata?
Živel je siromak, ki ni imel niti skorjice kruha ne drv, zima pa od vraga. Peč mrzla, izba mrzla, na Silvestrov večer je legel pod odejo, da bi se ogrel. Tudi mačka, s katero sta delila kočo, je vzel k sebi, da bi jima bilo topleje. Maček je predel, siromak pa je razmišljal o svoji revščini in vzdihnil: «O, da bi imel vsaj kos kruha, pol bi ga pojedel, a pol bi ga dal tebi, mucek.» Maček se je oglasil: «Mrnjav!» Nato je siromak zaspal. Sanjal je, da je maček spregovoril kot v pravljici. «Vzemi škaf, pojdi po vodo in natoči zlata!» mu je rekel. In je še enkrat ponovil: «Vzemi škaf, pojdi po vodo in natoči zlata!» Tedaj se je siromak prebudil. Zunaj je bila noč in mraz, maček pa je predel: «Drrn, drrn!» že je hotel vstati in iti po vodo, a si je rekel: «Eh, kaj, sanje so sanje!» Pa se je vendar premislil, vstal, vzel škaf in tekel do korita. Prav tedaj je bilo polnočno uro. Podstavil je posodo pod šleb in v škaf je zacingljalo in zapelo, bili so sami rumeni cekini... Siromak je imel tega bogastva dovolj za vse šivljenje. In tudi mucu ničesar ni manjkalo. Saj je to tudi zaslušil...
Tako sem slišal pripovedovati.
Res ali ne res, verjel sem, kakor vsaki pravljici. Menda so nekoč to verjeli vsi ljudje in na novo leto opolnoči tekmovali, kdo bo prvi natočil vode. Pričakovali so, da jim bodo kot siromaku v škaf zacingljali cekini. A menda se ni nikoli več zgodilo, da bi komu priteklo čisto zlato. Tedaj, ko sem bil jaz še paglavec, sta tekmovala le še moj ded in sosed Koreninec v drugem bregu. Ded ni nikoli prespal polnoči, da bi bil prvi pri koritu. Včasih sem mu jaz pomagal... Spominjam se zime, ki je bila kopna do novega leta, mraz pa tak, da je vse ledenelo. Lešal sem na trebuhu na peči in ob brlivki bral neko knjigo. Brškovne je bil «Robinzon ». Takrat sem pogosto prebiral «Robinzona», nikoli se ga ni-
sem naveličal. Vsi so še spali, le ded je še sedel v šdiču, predel misli in vsak hip pogledoval na uro.
«Zdaj pa le!» je nenadoma rekel.
Skočil sem s peči, planil v vešo in popadel prazen škaf. Postal sem pred hišo in napeto prisluhmil. Nebo je bilo jasno, skozi gole veje so gledale zvezde. Na klancu so se lesketale ledene skorje. Slišati ni bilo niti najmanjšega glasu razen vode, ki je šumela v grapi.
Nenadoma se je s pobičja nasprotnega hriba, iz Oblok, oglasil udarec na zvon. Don — ena, don
— dve... Ura je bila polnoč. Don
— tri, don — štiri... Glas je jasno zvenel skozi čisti zrak in mrzlo noč. Don — pet...
Nisem smel več čakati. Bos, kot sem bil, da me je od mraza peklo v noge, sem stekel po klancu. In
je bilo kar prav, da sem bil bos, sicer bi se izdajal z ropotom čevljev. Preden je ura odbila dvanajst, je bil škaf še pod šlebom. Voda je zacurlja.a in zapela v posodo. Nisem čakal, da bi bil škaf poln, prej sem ga popadel in sopihaje stekel nazaj do hiše.
Ob vogalu me je čakal ded. Gledal je proti sosedu in napeto prisluškoval. Tedaj so po klancu zapeli koraki v teških, okovanih če-Ijih. Sosed je hitel po zlato vodo. Mislil je, da je prvi. Tiho sem se zahihital, skoraj bi bil planil v glasen smeh.
«Pst!» je rekel ded in pološil prst na usta.
V škafu ni bilo cekinov, temveč navadna, čista, kot led mrzla studenčnica. A saj z dedom cekinov niti nisva pričakovala. Bila sva prva. To nama je bilo v velik ušitek in veselje. Od zadovoljstva se mi je kar samo smejalo. Tudi ded se je tiho smehljal predse.
iiimiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiimiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiimiiiimmiiimiiimmimiiimiiiimiiiiiiimiimi
Kužek
Ko sem bil še majhen, smo imeli kužka. Vedno se je motal okrog mene. Nekoč sem s škarjami rezal pajace. Pa je kužek zamahnil s tačko po Škarjah in se zbodel. Žalostno je zacvilil in mi pokazal krvavo tačko. Jaz pa sem bil hud in ga ozmerjal:
Ti neroda, ti!».
In še roko sem ga po zadnji plati. Zato, da si bo zapomnil. Kužek je zbežal v kot. Tam je milo cvilil in si lizal tačko.
Kmalu nato sem se še jaz zbodel v levo roko. Izpustil sem škarje in zakričal, da je odmevalo po hiši. Z levico sem mahal po zraku in z nogami divje cepetal po tleh.
Takrat je kužek prenehal cviliti. Šepajoč se je priplazil k meni, nagnil glavo po strani in pogledal na mojo roko. Potem je začel oblizovati rano na moji roki. In ko je zdrknila solza z mojega lica na njegov gobček, je žalostno zacvilil.
iiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiii
Pastirica in volk
Na Škotskem je šivela mlada deklica. Pasla je ovce. Med njimi je bilo malo jagnje, ki ga je imela deklica zelo rada. Skrbela je zanj z veliko ljubeznijo in jagnje ji
Na svidenje
je povsod sledilo kot psiček.
Nekega poznega popoldneva, ko je še padal mrak, je spremljala ovce v stajo in je jagnje capljalo za njo, je iz hoste skočil volk, pograbil jagnje in zbešal. Pastirica in njen pes ovčar sta tekla za njim in ga prisilila z udarci in vpitjem, da je izpustil jagnje. Deklica ga je vzela v naročje in hitela proti domu. Toda sestradani volk jim je tiho sledil. Ko je bil blizu, jo je zagrabil za dolgo kito in vlekel. Deklica ga je udarila s palico, ne da bi izpustila preplašenega njeta iz naročja, medtem ko ga je pes grizel, koder je mogel. Končno je volk omagal in se zgrudil mrtev. Pes pa je bil teško ranjen.
Doma je deklica povedala, kaj je ji je pripetilo, in domači so jo s strahom poslušali in se čudili njenemu pogumu.
Naslednjo nedeljo so pastirji, ki so čuli o dogodku, priredili na čast pogumni deklici veselico s piščalkami in bobni. Volkovo ko-šo pa so razobesili na kol, da bi ; em ustrašili ostale roparje volčje drušine. Tudi jagnje in pes sta bila navzoča, čeprav še vsa v obvezah radi zadobljenih ran.
Jasen, svetal in topel zadnji dan pouka. Prelep pomladni dan. Zavel je tudi v razred, sega do otrok in do učiteljice.
Otroci in učiteljica so prišli po slovo. Poslavljajo se od šole, a ne za zmeraj, ne, ne- samo za tri mesece, samo za devetdeset dni! Sa mo do oktobra, samo do jeseni!
V šolo so prišli otroci z naročajem pisanih pomladnih rož. Dajejo jih učiteljici in ji pravijo:
«Na svidenje!»
«Na svidenje!»
Učiteljica vzame rože, stisne vsakemu posebej desnico in reče še sama, zadovoljno in veselo:
«Na svidenje, otroci, do jeseni!».
Otroci so izdelali razred. Dosti so se naučili, bolj pametni so postali, zdaj že vedo za slovo!
S pisanimi barvami napišejo na tablo:
«Na svidenje!».
Potem gredo, se razhajajo na svoje domove in se spet poslavljajo: otrok od otroka .sošolec od sošolca...
«Na svidenje!».
«Na svidenje!» veselo vzklikajo :n si mahajo v pozdrav.
O, to je veselo slovo - saj se ne poslavljajo za zmeraj. Poslavljajo se samo za tri kratke mesece, samo do oktobra, samo do jeseni!
immiiimmiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiimiiiii
ZVEZDE
Tonček se je vračal domov; bilo je ponoči in nad njim je bilo poletno nebo, prepolno zvezd.
Gledal je zvezde in si mislil:
Joj, kako so lepe! Lepše so kot marjetice na travniku, lepše kot rakete za praznik, lepše kot iskrice na drevescu ob novem letu... Joj kako so lepe!
Gledal jih je in si jih zaželel, za celo prgišče. Ko pa si jih je tako zaželel, jih je zagledal v mlaki. Štel jih je: Ena, dve, tri in že se je razveselil; v mlaki si jih bom nalobil — zvezd, zakaj mlaka ni morje...
Pokleknil je na tla, nagnil kanglico, zajel vodo in jo zlil na travnik poleg mlake. In potem še in še.
Zvezde so se vsakič, ko je potopil kanglico v vodo, boječe stisnile ob rob mlake, nato pa so se spet veselo zazibale prav na sredi vode. Končno je bila v mlaki samo še
brozga in zvezde so se komajda še videle. Stegnil je roko, toda zvezd ni bilo nikjer več... Skrile so se v pesku, je pomislil Tonček in segel z roko v pesek in blato, toda zvezd ni bilo ne v pesku in tudi v blatu ne...
Dvignil se je, pretaknil roko skozi ročaj kanglice, potisnil roki v žepa in odšel proti domu.
Šel je po cesti, se zaziral v zvezde na nebu in si mislil:
Joj, kako so lepe! Lepše so kot marjetice na travniku, lepše kot rakete za praznik, lepše kot iskrice na drevescu okoli novega leta...
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII,„,,1111
LAŽNIVI ZAJČEK KI JI KIJ
Zajček Kljukec je prestrašen pribežal s polja.
«Kje pa si bil,» sta vprašala njegova bratca.
«Joj, joj!» zastoka Kljukec.
«Srečal sem lovca, pomeril je s puško. Reklo je — bum — in takale krogla je letela proti meni. krav zares - takale ».
«Pa te ni zadela?» se čudita bratca.
«Nak!» se pobaha Kljukec.
«Bežal sem tako hitro, da me ni ujela!».
«Hihihi!» se smeje ptiček na veji.
»Saj ni res! Ta zajček je lažnivi Kljukec. Lovec ni bil lovec, ampak tisti Mihec, ki vsem nagaja, in krogla ni bila krogla, ampak debela repa, ki jo je Mihec za Kljukcem zagnal! ».
imiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmmmiiiiiimimiiiimimmmiiiiiii
OTROŠKI HUMOR
P.aje imam sneg kakor sonce. /Z snega lahko napravim snešenega moša, kaj pa iz sonca!
k k k
— Mamica, kopriva grize!
— Da.
— Kako pa laja?
k Je Je
— Sonce zahaja v morju.
— Zakaj pa nič ne šumi?
* * *
—- Ali postanemo tudi mi pija-
:, < e se nas dotakne pijanec?
k k k
Mamica doji novorojeno Kad' co. Petletni Mihec radovedno opt1’ zuje. Slednjič vpraša: «Mamica, imaš tudi kavo?»
MiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiaHiiiiiiiiitiiiaiiiitimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiimniiiHHii
  aaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa   aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaii"
JURČIČ	
Q	s 1
at	L o
ra	v
	E N
Q	S
	K
X	1
0	J
£ n	A N I
J cA	1 Č A
X	R
Z/
£
m
l,
Narisal :
M. BATISTI»
89. Nekdo z obzidja zagleda, da veliko krdelo Turkov stika na vrtu bi zu vhoda v rov. Gotovo je moral kdo izmed turških stražnikov cigana zapaziti, ko jo lezel skozi turški tabor in potem odprl skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj menijo Turki ravno po tej poti v klošter na skrivnem priti. Cigan brž pomigne hlapcem, naj sa razpostav jo po obzidju, zakaj vedel je, da bodo Turki zdaj napadli.
90. Večji trop pa je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vratca in v kloštru stoji velikanski glavar jani-čarski. Za njim so se tlačili njegovi vojaki.
Ali komaj je stal janičar velikan s tremi pajdaši vznotraj, ko cigan in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo železna vrata, da se dve-
ninna
91. Vname se boj. Dasi je bilo hlapcev veliko, vendar niso mogli blizu strahovitemu jančarju, ki je bil toliko bolj divji, ko je videl, da je od svojih odločen med sovražniki. Turki so razbijali mala vratca, katere so hlapci tiščali zaslonjena, glavar pa je vpil s svoj mi tremi pajdaši, naz-nanjaje vojakom zunaj, da je še živ.
92. Šele cigan je končal boj na dvorišču, Pr plaz.vsi se od strani janičarju pod noge, da 9 je spodnesel. In potrebno je bilo veliko trud preden so vklenili silovitega janičarja.
Ko so Turki videli, da je poglavar ujet, srditeje so napadli.
Hlapci branili so se to noč hrabro in ko se le žarila danica v jutru, bili so Turki odbiti.