Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po prae« nikib. — Posamezna številka j)in V—, mesečna naročnina Din 20-—, *a tujino Din 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor* čičeva ulica St 23. lelefon ured* ništva 80-70, 80-69 in 80-71. St. 36 Biro t& vil,. 1980 .............. Cena Din 1*— Rokopisi se ne vračajo. — Oglaei po tarifi in dogovoru. — Opravai o izvinku nazaj odtrga in z vso* silo trešči s tilnikom in z glavo na tla — na tanko in elabo blazino, ki je že Štuklju postala usodepolna. Obleži v nezavesti, kmalu pride zdravnik, vendar je trajalo še celo večnost, 20—30 minut, pred-i no je prišel avto, ki ga je odpeljal v bolnico. Vsi naši tekmovalci so bili obupani in nervozni, Tošo plače. Tekmi je prisostvoval tudi grof Adam Zamoyski, starosta poljske sokolske zveze in sestra Jadviga Zamoyska, njegova snaha, načelnica polj- skih Sokolic. Ganljivo je bilo, s kakšno nežnostjo in brigo sta se oba zavzela za našega Tončka. A tudi vsi drugi tekmovalci in vsa publika je na dirljiv način pokazala svoje sočustvovanje. Cisto potrti od žalosti pa so bili Malejevi soborci. Toda tudi v največji žalosti niso pozabili na svojo dolžnost in ko je bilo treba tekmo nadaljevati, so tekmovali ko junaki — in zmagali. Čast jimt * Divna je luksemburška zmaga, toda predraga je njena cena, kajti v Luksemburgu je padel naš najmlajši junak, ki je bil šele v začetku svojega poleta navzgor. Mesto z veseljem, pozdravljamo luksemburško zmago z žalostjo v srcu, ker ne moremo pozabiti njega, ki je padel na polju slave. < Vemo pa in zavedamo se, da je še bolj težko zadela Malejeva nesreča naše tekmovalce in zato smo ponosni na nje, da so kljub tej težki izgubi, kljub nesreči brata Štuklja in kljub nezgodi brata Žiliča nadaljevali z borbo in s svojo, od sokolske discipline ujekleneno voljo — zmagali. In ta prava sokolska volja je naše največje zadoščenje v tej nesreči. Soborci Maleja so s svojo zmago najlepše počastili njegov spomin in priznanje domovine jim za to njih dejanje!^ Brat Malej je bil eden naših najboljših telovadcev. Predvsem se je odlikoval na orodju, ker je s svojo peresno težino z lahkoto obvladal najbolj težke tezne vaje. Imel je pa tudi krasen temperamenten ko-leb. Brat Malej ni bil le izvrsten telovadec, ampak predvsem vzoren Sokol. Dičila ga je predvsem velika skromnost in dobrota. Nikdar ni rekel nikomur žal besede, vedno je bil vljuden in ustrežljiv. Radi teh njegovih lastnosti ga je moral vzljubiti vsakdo, ki je prišel z njim v dotiko. In danes objokujejo njegovo smrt ne samo njegovi prijatelji, temveč vsa širna Jugoslavija, ki je izgubila v Maleju enega svojih najboljših sinov. , Večna slava spominu Antona Maleja! ftezuliah* luksembuvshih Icfecm Nezlomljiva volja naših tekmovalcev — Junaštvo Štuklja divljeni nad našimi junaki Vsi za- Luksemburg, 12. julija. Danes je pričela tukaj X. mednarodna telovadna tekma. Ob 6 zjutraj je pričela tekma na stadionu s prostimi vajami. Primožič odlično telovadi to doseže najboljšo oceno, tudi drugi se dobro držijo. Ker začenja padati dež, nas odpeljejo z avtomobili v neko šolsko telovadnico; po prvem uspehu smo polni navdušenja in borbenega duha. Tu montiramo drog in v dobrem razpoloženju nadaljujemo tekmovanje. Drog sodijo Madjar, Luksemburžan in br. Erben (ČSR). Madjar ostro pritiska na naše, vendar se za njih lepo zavzema češkoslovaški sodnik. Vsi izvedejo obvezno vajo in ravnotako poljubne vaje dobro. Najnižja ocena je 11'65 (od 15 mogočih točk. Štukljeva nesreča. Štukelj dobi za poljubno vajo polno oceno 15 točk (15 točk za vajo in 1 točko za prihod in odhod od orodja), vendar nas tu dohiti prva nesreča. Pri krasnem seskoku. >salto« nazaj iz veletoča, se malo preveč zavrti, na tanki blazini, ki to ime sploh ne zasluži, mu spodrsne ter pade nazaj, da se ves pretrese. Boli ga roka in desna stran telesa, posebno pa dolnje rebro, da komaj diha. Z velikim samozatajevanjem nadaljuje tekmovanje v toliko, da pristopi in odstopi ort orodja, ker telovaditi ne more in dobiva samo po 1 točko za prihod in odhod. Tako zadrži šampijonat na drogu (tretji je), ki bi ga izgubil, ako bi odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Krasen primer sokolske volje in pažrtvovalnosti. Na drogu smo se Antosiewicz se povsod drži kot lev, telovadi tako, da ga vsi občudujejo. Žilič nekoliko slabše uspeva, ker ima močno otečeno desno roko med palcem in kazalcem, vendar se tudi on ne da. Po 9. uri šele končamo. Čakajoč na avto, razgovarjamo z Belgijci, ki so jako simpatični fantje, telovadijo pa kot naši provinci-;alci. Ob 10. url šele pridemo v hotel k večerji. Tu zvemo za rezultate prvega dne: . I. Češkoslovaška 867-40 točk II. Francija 84140 točk III. Jugoslavija 820-20 točk 4. Madjarska 751-45 točk 5. Luksemburška 6. Belgija Francozi so nekoliko pred nami, vendar upamo, da jih prehitimo jutri v lahko atletiki. Da nam nista odpadla Štukelj in Malej, bi bili že danes daleč pred njimi. V tekmi poedincev za šampijonat v celokupni klasifikaciji: I. Primožič (S. K. J.) 152-45 točk II. Gajdoš (C. O. S.) 150-55 točk III. Liiffler (C. O. S.) 148-65 točk 4. Solbach (Franc.) 147-35 točk 5. Vac.ha (C. O. S.) 145-75 točk 6. Logelfn (Luksenib.) 145-50 točk V prostih vajah: I. Primožič (S. K. J.) 30-35 točk II. Liiffler (C. O. S.) 30-15 točk III. Krauss (Franc.) 30-10 točk 4. Solbach (Franc.) 30-— točk 5. Gajdoš (C. O. S.)] 29-85 točk 6. Leroux (Franc.) 29'65 točk torej jako dobro odrezali. Ker se je precej časa izgubilo s preselitvijo s stadiona in z montiranjem droga, je bilo že kasno. Zato smo šli h kosilu in nadaljevali ob 3. popoldan ter jo zaključili šele ob pol 10. zvečer. Popoldan nastopamo v Isti dvorani na krogih, kjer se naši drže odlično. Gregorka je malo nerazpoložen, Šumi, stari lev, Tošo sijajen. Vse gre krasno, do usodne nesreče br. Maleja. Vsi smo pobiti. Odvedejo ga v bolnico in mi ostanemo sami brez naših najboljših. Vendar ne klonemo z duhom niti najmanje, pritiskamo kdor bolj more. Štukelj ne more telovaditi, samo gleda in vzpodbuja ostale, po vsaki uspeli vaji našega tekmovalca klikne od navdušenja. Sa, gre, samo pritisnimo! Po dokončanih krogih nas zopet vozijo v drugo telovadnico, kjer se tekmuje na konju in na bradlji. Vsa tekma je bila tako raztepena, da nismo mogli zasledovati tekme ostalih vrst. Na bradlji smo nekoliko slabši kot navadno, še vedno stojimo pod mučnim utisom Malejeve nesreče. Vzamemo popravo, uprežemo vse sile in častno uspemo. Tošo briljira in si tudi tukaj pribori šampijonat. Naprej še k zadnjemu orodju — konj na šir z ročaji! Tošo zopet zmaga nad vsemi ostalimi s krasno izvedbo obvezne in prostovoljne vaje. Šumi pritiska kot tiger, vidi se na njem nepopustljiva volja do zmage; osvoji si drugo mesto. Ban prvič slabo izvede, pri popravi mu gre kot namazano; tudi prostovoljno vajo izvede comme il faut. Na drogu: I. Pele (Madj.) 32'— točk II. Peter (Madj.) 31-70 točk III. Štukelj (S. K. J.) 31-55 točk 4. Gajdoš (C. O. S.) * 30-50 točk 5. Solbach (Franc.) Logelin (Luksemb.) 30-35 točk Na bradlji: I. Primožič (S. K. J.) 30-15 točk II. Krauss (Franc.) . 30-— točk III. Vacha (C. O. S.) , ' 29 90 točk 4. Leroux (Franc.) \ 29-50 točk 5. Solbach (Franc.) Itten (Franc.) ‘ 29-30 točk 6V Gajdoš (C. O. S.) 29-25 točk Na krogih: I. Liiffler (C. O. S.) 32-— točk II. Supčik (C. O. S.) 30-70 točk III. Gajdoš (C. O. S.) 30-45 točk 4. Vacha (C. O. S.) 30-40 točk 5. Pele (Madj.) - 30-30 točk Na konju: I. Primožič (S. K. J.) II. Šumi (S. K. J.) III. Gajdoš (C. O. S.) 4. Logelin (Luksemb-) 5. Vacha (C. O. S.) 6. Ban (S. K. J.) Danes ob 11. uri polagoma mi in češkoslovaški Sokoli venec na grob neznanega junaka. Včeraj zvečer so bili sprejeti delegati raznih narodov na mestnem magistratu. Veselimo se naše zmage, vendar naše veselja greni nezgoda br. Malija, ki leži v bolnici. Kaj bo ž njim?! Toži, da ima celo telo otrpnjeno, ne more se premikati in težko govori 31-40 točk 30-60 točk 30-50 točk 29-40 točk 29-30 točk 29-20 točk Jugoslavija vidsio napreduje pod modrim vodstfvom svojega kralja Velik govor poslanika Dar da na francoski proslavi v Beogradu — Hvaležnost franc, dece napram Jugoslaviji Beograd, 15. julija AA. O priliki proslave francoskega narodnega praznika je imel francoski poslanik na našem dvoru g. Emile Dard na banketu govor, v katerem je najprej navajal, kaj se je od proslave lanskega leta dogodilo, omenjal mnogoštevilne in svečane prilike, ki so pripomogle k poudarku prijateljstva obeh držav, ki ju veže tradicijonalna sloga. O priliki sestanka vzhodnih bojevnikov je jeseni posetilo 300 bivših borcev pod vodstvom svojega predsednika Jugoslavijo. Posetili so Beograd, Dubrovnik in Split, kjer jim je bil povsod prirejen triumfalen sprejem. Mesec dni pozneje v oktobru je bil odkrit na trgu v Ljubljani spomenik Ilirije, ki ga krona Napoleonov kip. V njegov temelj je vzidan pepel Neznanega junaka Napoleonove vojske, brata onega junaka, ki počiva pod slavolokom v Parizu. Tej proslavi so prisostvovali vojni minister Hadžič, mestni župan ljubljanski in govornik. Letos je bila spet v veliki dvorani beograjske univerze v navzočnosti namestnika ministra zunanjih zadev dr. Kumanu-dija, profesorjev univerze in velikega števila najodličnejšega občinstva komemoracija v spomin velikega francoskega državljana Georgesa Clemenceauja. Nato je bil zabeležen poset In svečani sprejem bivšega francoskega ministra Loucheurja in državnega podtajnika Marineauja o priliki veličastnega vsesokolskega zleta. Pri vseh teh prilikah se je pokazalo zvesto prijateljstvo Jugoslavije do Francije in neomajna vera v edinstvo njunih čuvstev, ki se Pred krizo angleške vlade London, 15. julija, d. »Daily Herald« javlja, da zahteva Maodonaldova vlada edino in popolno odgovornost ter prosto roko v pogajanjih, ki se imajo jeseni pričeti z Indijo. V primeru, da dobi konservativni predlog, po katerem se imajo k tem pogajanjem pritegniti tudi zastopniki konservativne in liberalno stranke, v poslanski zbornici večino, je odstop Macdonaldove vlade neizogiben. Angleški vladi grozi kriza tudi od strani zgornje zbornice, ki kaže popolno nepopustljivost v vprašanju delovnega urnika, ki ga določa zakon. vzajemno izpopolnjujejo. Krasna manifestacija teh čuvstev je bil mogočni dar treh milijonov dinarjev, zbranih iz vseh delov in vseh stanov Jugoslavije, za kraje Južne Francije, ki so trpeli po poplavi. Po volji predsednika odbora Cede Mihajloviča bo ta vsota porabljena za izgradnjo poškodovanih krajev in sicer za šolo v srbskem slogu, ki bo francosko deco učila hvaležnosti in ljubezni do Jugoslavije. Nadalje je poslanik g. Dard povedal, da je nedavno tudi sam prepotoval velik del Jugoslavije. Bil je najprej v Splitu, Dubrovniku in Kotorju in se udeležil sprejema dveh podmornic v naši luki. Dalje je bil v Zagrebu, kjer mu je bil prirejen nadvse prisrčen in ljubezniv sprejem o priliki otvoritve novih prostorov »Prijateljev Francije«. Nato je potoval v Skoplje, Bitolj in Debar, tedaj v one kraje Južne Srbije, ki so največ trpeli zaradi vojne. Mogel je z radostjo ugotoviti, da sc tjakaj vrača blagostanje, red in delo. Jugoslavija vidno napreduje pod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Kakor Francija je tudi Jugoslavija zvesta idealom miru. Jugoslavija stremi 7.a istimi ideali kakor Francoska republika in na teh idealih temelje smernice, ki vodijo Evropo, in nadejamo se, da pridemo po potu g. Brianda do splošne pomiritve. Prežet teh čuvstev g. Dard radostno ugotavlja napredek francoske kolonije in francoskih ustanov v Jugoslaviji in dvigne čašo na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku francoske republike. Vsi na-vzočni so z burnimi vzkliki pozdravili to zdravico. Us1. Marinkovič pride danes na Bled Beograd, 15. julija. AA. Minister zunanjih zadev g. Vojislav Marinkovič je odpotoval danes ob 19.55 na Bled, kjer bo ostal nekoliko tednov na oddihu. Beograd, 15. julija. 1. Z nocojšnjim brzovla-kom je ob 19.35 odpotoval g. zunanji minister dr. Voja Marinkovič v spremstvu svoje soproge, osebnega tajnika Pavloviča in g. dr. Radovanoviča na Bled, kjer bo ostal nekaj dni na oddihu. Na postajo so našega zunanjega ministra spremljali višji usadniki ministrstva za zunanjo zadeve gg. Fotič, Gerasimovič in drugi. Jutri zjutraj ob 8. uri prispe g. dr. Marinkovič v Ljubljano. Nacijonalna vzgoja mladine Deklaracija predsednika vlade bi bila nepopolna, če ne bi še posebej naglasila potrebe nacionalne vzgoje mladine. Zakaj mladina je naš up, je naša bodočnost in velika naloga mladine je, da dovrši delo ustvariteljev Jugoslavije in nam ustvari še lepšo in še mogočnejšo Jugoslavijo. Za ta veliki posel pa se mora mladina pripraviti, dobro pripraviti, ker drugače ne 'bo kos svoji vzvišeni, a tudi nad vse težki nalogi. Pripravili pa se mora na vseh poljih, da ne bo naša nada samo vsled svoje strokovne usposobljenosti, temveč da bo naš ponos vsled svoje nacionalne zavesti, vsled svoje srčne kulture in svoje zmagovite samozavesti. Pripraviti se pa mora naša mladina dobro tudi zategadelj, ker mora biti nosilka nove miselnosti, ker se mora oprostiti od vseh ovir prednjih časov, da bo mogla v vseh podrobnostih izvesti naš veliki jugoslovenski program. Vse, kar je odlikovalo one naše veiike sinove, ki so priborili našo svobodo, mora odlikovali tudi v svobodni Jugoslaviji zraslo mladino in še nekaj več! Tudi v večji sposobnosti, v višji stopnji naše mladine se mora dokumentirati naš nacionalni napredek. Vedno naprej, vedno višje mora biti klic mladine in v tem klicu večno izpobuda k še večjemu napredku. Naj pa ima mladina v sebi še lako odlične sposobnosti, vendar ne bo dosegla svoje visoke naloge v vsem obsegu, če bo navezana čisto sama nase, če ne bodo pomagali mladini oni, katerim je izročena nje vzgoja. Problem napredka mladine je dejansko problem kvalitete vzgojiteljev, čim več bodo dali ti mladini na pot skozi življenje, tem uspešnejša bo mladina v življenju. In tudi najbolj talentirana mladina ne bo dosegla uspehov, če ji bodo vzgojitelji pokazali napačno pot. Nezadostno pa bi bilo, če bi dati vzgojitelji mladini na pot v življenje le strokovno znanje, dasi danes baš tega ni skoraj nikoli zadosti, temveč najvažnejše je, da ji dajo pravega duha, ki nikdar ne klone, ki je dovolj močan, da prenese zmagovito vse viharje življenja in da izide iz njih kot cel mož, kot borec in graditelj, ki je kos vsaki nalogi. Tako nepremagljiv in viden duh pa izvira iz- prave nacionalne vzgoje. Ta da mladini oni socialni čut, da se smatra vedno kot del celote in da zato služi celoti požrtvovalno in nesebično. Nacionalna vzgoja je pot k idealizmu, k poštenosti in delavnosti. Iz nacionalne vzgoje se rodi oni visoki čut odgovornosti, ki onemogočajo vsako korupcijo in vsako nepoštenje. Iz nacionalne vzgoje pa se rodi ludi oni ponos, ki vedno varuje človeško dostojanstvo in ki ob-varje slehernega poedinca, da ga zablode modernega življenja ne starejo v prah. Nacionalna vzgoja, to je moralna vzgoja v moža, v krepkega in če treba tudi udarnega moža, in takih mož potrebujemo in hočemo. Naša Jugoslovanska nacionalna vzgoja pa ima še eno nalogo več, ker mora vzgojiti vso mladino v enotnem narodnem čustvovanju, da bodo padle vse razlike, ki so jih nagrmadila stoletja in naši nacionalni nasprotniki. A da se ta cilj doseže, mora biti »od osnovne šole pa do vseučilišča izveden ves pouk v strogo jugoslovanskem nacionalnem duhu.« A tudi vsa vzgoja, da bo vsa mladina prežeta od ene same vere v napredek Jugoslavije ter da jo bo prevevala ena sama ljubezen do Jugoslavije. Enega mišljenja in ene volje naj bo mladina, toda pri tem tudi kritična. Nobene mladine, ki živi le od fraz in praznih besedi ne potrebujemo, temveč vse, kar izpoveduje mladina, mora biti zasidrano v njenem srcu, mora biti del njene duše. A tudi kritična mora biti mladina, ker drugače ne more ustvariti nič boljšega, nič lepšega. In danes ima mladina čas in priliko, da je kritična. Nič več ji strankarski oziri ne zastirajo pogleda in prosta vseh spon more presojati, kaj je dobro in kaj slabo. Kar bi moralo že od nekdaj veljati kot zakon, da se mladina ne sme vdi-njati nobeni stranki, da ne izgubi svoje kritičnosti, to je danes doseženo in to naj do najvišje mere izkoristijo vzgojitelji mladine. Nacionalna vzgoja mladine je vprašanje naše bodočnosti in zato ni nikdar dovolj storjeno za nacionalno vzgojo mladi-dine in zalo mora javnost docela izpolniti svojo dolžnost do mladine, zlasti pa njeni Vzgojitelji. - y : v">...* Soj za ratifikacijo londonskega sporazuma Predsednik Hoover grozi senatorjem z aretacijo Washington, 15. julija, n. Boj za ratifikacijo londonskega pomorskega sporazuma v senatu zavzema vedno bolj dramatično obliko. Mnogo senatorjev sploh neče priti na sejo, zato je predsednik Hoover izjavil, da bo dal vse tiste senatorje, ki ne pridejo na sejo, aretirati in privesti na sejo. Senator Watson, vodja republikanske večine, in senator Borah sta izjavila, da glasovanja o ra- tifikaciji omenjenega dogovora ne smemo pričakovati pred koncem prihodnjega tedna. Na sinočnji seji senata je imel govor senator Robinzon, ki je bil delegat na londonski pomorski konferenci. Naglasil je, da do ratifikacije mora na vsak način priti, ker drugače nastopi doba nesigurnosti in strah, da bi se začelo pomorsko tekmovanje, kakor ga ne pomni svetovna zgodovina. Amerikanci o Bršandovi Panevropi Francija in Nemčija jedro bodoče federacije Newyork, 15. julija, n. Današnji »New-Vork Times« prinaša zanimiv članek o Briandovem memorandumu. Med drugim pravi, da je imel od do sedaj znanih odgovorov posameznih držav na Briandov predlog še največ zmisla avstrijski odgo-govr, ki pravi, da za izvršitev Briando-vega načrta ni potrebno, da se takoj uje-dinijo vse evropske države. Da to ni po- trebno, najboljše dokazuje ameriška zgodovina. O Severnih ameriških državah je znano, da so štele v začetku le devet držav. »New-York Times« meni h koncu, da bi bilo potrebno, da sta takoj od početka v Panevropski uniji včlanjeni predvsem Francija in Nemčija, ki bosta morali tvoriti jedro bodoče federacije. Zadušnice za žrive s »Karadjordja« Topel proglas Društva jugoslovan. turistov v Beogradu Nenaden odhod italijanske komisije v Rim Beograd, 15. julija. Velika nesreča, ki je zadela naše brate, je pustila v jugoslovanski prestolnici bolesten vtis. Beograd je pred kratkim z ljubeznijo sprejel drage goste brate Sokole iz Češkoslovaške in Poljske, ki so se po veličastni sokolski manifestaciji odpravili po veliki in bratski Jugoslaviji, da vidijo njene lepote in da na svojem potu poslušajo, kako bijejo njena velika slovanska srca. Ponosno je Beograd spremil brate Sokole, ki jih je neodo-ljivo privabilo solnce našega Jadrana, našega slovanskega morja. In nato je nemila nesreča prvaka naše potniške mornarice »Karadjordja« globoko pretresla prestolnico. Beograd danes sočustvuje v bolesti primorja in bratske češkoslovaške države ter sklanja glavo pred žrtvami, ki so nedolžne našle smrt v vodah našega sinjega Jadrana. Deleč čustva žalosti in bolesti vsega meščanstva naše prestolnice priredi »Jugoslovanski turist« v petek 18. t. m. ob 9. dopoldne v katoliški cerkvi, Krunska ulica 23, svečano zadušnico žrtvam s »Karadjordja« in vabi občinstvo, da s svojo prisotnostjo poslednjič počasti naše drage in nepozabljene ponesrečene brate. — Društvo Jugoslovanskih turistov. Split, 15. julija. 1. Službena italijanska ko- misija je danes končala svoje delo in je proti vsemu pričakovanju nenadoma odpotovala v Rim. Iznenadenje je bilo tem večje, ker italijanska komisija do sedaj še ni dala nobenega odgovora pomorski direkciji v Splitu. Da bi se preiskava čim pravilneje vršila in čimprej zaključila, je tako v našem kot v italijanskem interesu. Zato je pomorska direkcija prosila italijansko komisijo, da ji dostavi vse svoje spise v prepisu. Na ta način bi prišli mnogo hitreje do pravilne sodbe. Trst, 15. julija, n. Kakor znano je italijanski parnik »Francesoo Morosini« prispel v Pulo, kjer bo v veliki ladjedelnici »Scoglio degli Olivi« v kratkem popravljen. Še istega dne so ga delavci spravili v dok, dela pa se niso nadaljevala, ker je bilo potrebno, da pride komisija. Ta je prispela včeraj popoldne, da oceni škodo, katere je trpel parnik povodom katastrofe v Pašmanskem prelivu. Zadnji del ladje je od vrha do dna zelo poškodovan. Na kljunu pa visita 5e sedaj dva žrjava z rešilnim čolnom, ki ju je »Morosini« odtrgal s »Karadjordja«. Čim je komisija pregledala ladjo in ocenila škodo na njej, so pričeli delavci nemudoma popravljati poškodovane dele parnika. Izgloda, da bo delo dokončano v dveh ali treh dneh. Podrobnosti o preprečeni katastrofi v Italiji Milan, 15. julija. 1. V bližini kolodvora Como ob Comskem jezeru bi se hila kmalu ponoči primerila večja ž elezniška nesreča, o kateri vam je bilo javljeno že včeraj. Med postajama Seragna in Sagnego ee je na večjem ovinku iztiril eantgothardski ekspres. Sprva je ekspres vozil e hitrostjo 70 km, ki jo je strojevodja iz previdnosti na ovinku zmanjšal n-. 40 km. Kakih 50 metrov od ovinka se je ekspres iztiril. Lokomotiva je nekaj metrov vozila po pragih, na kar se je s furgonom in enim vagonom I. razreda prevrnila. Drugi del kompozicije ekspresnega vlaka ee je odtrgal in ostal na tračnicah. Potniki eo takoj prihiteli na pomoč potnikom iztirjenega vagona. K sreči ni bil nihče težje ranjen. Strojevodja in en kurjač ste bila prav težko ranjena. Iz bližnje čuvajnice so o nesreči obvestili kolodvor v Comu, od koder eo poslali pomožni vlak, ki je vse potnike in ranjence odpeljal v Como. Italijansko prometno ministrstvo je izdalo o nesreči le kratek komunike preko agencije »Stefani«, ki pravi,_ da je nesreča delo antifa£istovskih organizacij, ki so tudi zadnjič z letala nad Milanom metale razne letake t antifašistovskimi gesli. Uvedena je bila takoj preiskava, ki je ugotovila, da so bili na kraju nesreče pragi razru-vani in tračnice same narezane. Udeležba Italije pri tekmi za Schneiderjev pokal odklonjena London, 15. julija. AA. Za tekmo za Schneiderjev pokal se je priglasila doslej edinole Italija. Kraljevi letalski klub je udeležbo Italije odklonil, ker ni izpolnila pogojev prejšnje tekme. Te pogoje je odbor mednarodne letalske zveze revidiral. Na plenarni seji tega odbora je Italija predlagala resolucijo, v kateri je zahtevala, naj se pogoji prejšnje tekme obnove. Kraljevi letalski klub odreka letalski zvezi pravico do takih sklepov in je zato iz principi-jelnih razlogov odklonil sodelovanje Italije pri tej tekmi. Mariborski dijaki v Belgiji Bruselj, 15. julija. AA. Dijaki mariborske trgovske akademije .potujejo o priliki proslave stoletnice belgijske nezavisnosti po Belgiji v poučne evrhe. V Bruslju so odšli na grob Neznanega junaka ter položili venec rož. Dijake je vodil odpravnik poslov našega poslaništva g. Ristič. Novi uspeli poizkusi zdravljenja raka London, 15. julija. AA. Na letnem občnem zboru društva za pobijanje raka, ki se je vršil včeraj v lordski zbornici, so poročali, da so se vršili uspešni .poizkusi zdravljenja raka z gorčičnim plinom, ki so ga rabili v svetovni vojni v uničevalne svrhe. Višji zdravnik v bolnici sv. Jerneja Je izjavil, da eo poizkusi novega zdravljenja raka pri miših m podganah dobro uspeli. Na včerajšnji seji je yorški vojvoda poročal o velikem trpljenju bolnikov, ki morajo daleč potovati na zdravljenje raka z radijem. Govornik je predlagal, naj se tem bolnikom v primeru nujnosti prizna hiter iu brezplačen prevoz. Mussolini o svojem zdravju Budimpešta, 15. julija, d. Budimpeštanski listi so priobčili neko vest, da se je v najstrožji tajnosti podvrgel italijanski ministrski predsednik Mussolini težji operaciji v Bologni, ker že dalj časa boleha na neki črevesni bolezni. Danes so listi prejeli iz Rima Mussolinijev dementi, ki izjavlja, da je Mussolini pri najboljšem zdravju. Vesti o njega operaciji označuje dementi za zgolj zlobne izmišljotine. Sneg v Parizu Pariz, 15. julija, d. Od včeraj je v Parizu In okolici nastopilo prav hladno in deževno vreme. Poopldne je nepričakovano pričelo močno snežiti. Sneg je bil zelo moker in zato je tudi v nekaj minutah skopnel. Velika nesreča gasilcev Praga, 15. julija, d. V malem mestu Proseku ob češko-moravski meji se je danes primerila težka gasilska nesreča. Na tovornem avtomobilu se je peljalo okoli 22 tamošnjih gasilcev. Pri nekem mostu, ki vodi čez majhen potok, je šofef po neprevidnosti zanemaril vodstvo avtomobila, ki je zdrčal čez most v potok. Pri nesreči je bilo poškodovanih 20 gasilcev, od teh 17 prav težko. Od težko ranjenih gasilcev sta pozneje dva v bolnici umrla. Šofer, ki je zakrivil nesrečo, se je ustrelil. Uradni jeziki mednarodne banke Bern, 15. julija. AA. Upravni svet banke za mednarodna plačila je sprejel pravila o nastavitvi personala. Italijanski, angleški, nemški in franooski jezik bodo uradni jeziki zavoda. Popoln pristanek severnih držav na Briandove predloge Pariz, 15. julija. AA. Odgovor švedske vlade toplo pozdravlja Briandovo spomenico in izjavlja, da bo Švedska z vso simpatijo sodelovala pri francoski pobudi in pri nadaljnih odločitvah v Ženevi. Navzlic temu izraža odgovor švedske vlade željo, naj bi bodoča organizacija Evrope bila popolna. Konferenca zastopnikov vseh evropskih držav naj bi se vršila pod pokroviteljstvom Društva narodov. Prvi sestanki naj bi ne veljali razpravi o gospodarskih vprašanjih. Bodoča evropska unija bo morala vsekakor obsegati večino evropskih držav in vse evr ■'pske sile, ki so zastopane v Društvu narodov. Pariz, 15. julija. A A. Odgovori danske in norveške vlade na Briandovo spomenico so bili izročeni francoskemu ministrstvu za zunanje zadeve v Parizu. Obe severni vladi soglašata z bistvenimi predlogi Briandove spomenice. VČERAJ JE BIL IZROČEN ODGOVOR NAŠE VLADE. Beograd, 15. julija, k. Tekom današnjega dne je zunanji minister Marinkovič izročil tukajšnjemu francoskemu poslaniku Dardu jugoslovanski odgovor na Briandov memorandum. Odgovor bo objavljen, čim ga dobi francoski zunanji minister. Poincare proti izpraznitvi Posaarja . Pariz, 15. julija, d. Današnji »Excelsior« objavlja članek bivšega predsednika Francoske republike g. Rajmunda Poincarčja o pogajanjih za izpraznitev zasedenega Posaarja. G. Poincarč zelo obžaluje, da se Franciji pri mirovnih pogajanjih zaradi odpora VVilsona in Lloyd Geor-gesa ni posrečilo doseči starih mej izza 1. 1814. napram Nemčiji, ali pa vsaj del Saarske kotline, zlasti mesti Landau in Saarbriicken. G. Poincarg zavzema odločno stališče proti izpraznitvi Posaarja, ki se ima izvršiti že letošnjo jesen. Minister dr. Švrljuga odpotoval v inozemstvo Beograd, 15. julija, k. Današnje »Službene Novinec prinašajo ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim se minister dr. Oton Frangeš postavlja za namestnika finančnega ministra dr. Svrljuge, ki je odpotoval v inozemstvo. Ljubljanskemu podjetniku poverjene gradnje na Cetinju Beograd, 15. julija. 1. Gradbeno ministrstvo je v soglasju z ministrskim svetom poverilo gradnjo uradniških hiš na Cetinju ljubljanskemu gradbenemu podjetju inž. Fran Tavčar za vsoto 5,264.437 Din. Intervencije ljubljanskega podžupana v Beogradu Beograd, 15. julija. 1. Z današnjim večernim brzovlakom se je odpeljal \ Ljubljano ljubljanski podžupan prof. Evgen Jarc, ki se je mudil več dni v Beogradu, da je interveniral pri merodajnih oblastih v raznih komunalnih zadevah. Glavni cilj njegovih intervencij je bil, da doseže končno odobren je za gradbene načrte v zadevi carinarnice. V gradbenem ministrstvu so bile njegove intervencije uspešne. Tam je tudi interveniral v zadevi regulacije Ljubljanice. Dosežen je uspeh, da bodo podrobni načrti za končno regulacijo Ljubljanice odobreni in je pričakovati, da oodo že tekom tega leta razpisana regulačna dela. G. podžupan je dalje pri carinskem oddelku finančnega ministrstva interveniral, da se oprosti ljubljanska občina plačila carine za iz inozemstva uvoženi materijal, potreben za ljubljanski tramvaj. G. podžupan je danes posetil tudi prvega pomočnika notranjega ministra gosp. Petroviča, s katerim je imel daljši razgovor. Nagel napredek Banjaluke Beograd, 15. julija. Danes se je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po Bosni upravnik državne Hipotekarne banke v Beogradu g. Djuričič. Po končanem potovanju je g. Dju-ričič izjavil, da je obiskal naš novi banovinski centrum v Bosni, Banjaluko, kjer namerava državna hipotekarna banka otvoriti svojo podružnico. Banjaluka je bila dosedaj zapostavljeno mesto, postala pa je važno upravno središče, odkar je bila naša država razdeljena na banovine. Vsa okolica Banjaluke je od tedaj ailno oživela in se povsod opaža velik gospodarski polet. Temu je dosti pripomogla tudi državna Hipotekarna banka, ki je letos samo v Banjaluki razdelila 15,000.000 Din kredita. Z banom Milosavljevičem sta se domenila o. osnovah delovanja. Določila sta med drugim tudi, da se poslopje državne Hipotekarne banke zgradi v bližini banske palače. Proslava francoskega praznika v Vatikanu Rim, 15. julija. AA. Francoski poslanik pri sveti stolici je priredil v proslavo včerajšnjega francoskega praznika velik banket. Udeležili so ee ga skoro vsi člani diplomatskega zbora. Pri tej priliki je francoski poslanik izročil križ častne legije bivšemu pontifikalnemu legatu na evharističnem kongresu v Kartagu, kardinalu Lopacierju. Posebna policija proti komunistom Newyork, 15. julija, n. Bivši državni poslanec Rooth je poslal narodni mestni zajednici v Ameriki pismo, v katerem poudarja potrebo, da se osnuje posebno redarstvo za pobijanje komunizma, ki postaja v Zedinjenih državah Severne Amerike vedno močnejši in vedno nevarnejši. Rooth naglaša, da vlada ne razpolaga z zadostno policijsko močjo za pobijanje komunizma, zato bi bila potrebna posebna policija. Primožič |©že — cBiampion des eliampions Ves slovanski svet, posebno pa slovansko Soko.ls.tvo je z radostjo sprejelo vest, da si je na X. mednarodni telovadni tekmi v Luksemburgu priboril naslov svetovnega prvaka »schampion des champions« Sokol br. Primožič Jože. Zlasti Sokolom kraljevine Jugoslavije je bila ta vest v veliko zadoščenje, ker je br. Primožič jugoslovanski Sokol. Gotovo najbolj se pa veselimo njegovega uspeha mi Slovenci, njegovi ožji bratje, saj je to naš Tošo. Potrdil je ves sloves jugoslovanskih Sokolov-telovadcev, ki so že pred vojno z uspehom tekmovali v mednarodnih borbah, po vojni pa na dveh mednarodnih tekmah in na Olimpijadi imeli svetovnega prvaka. Rila sta to brata Šumi in Štukelj. Njima ob stran se je zdaj postavil br. Primožič. Vedeli smo, da se bo boril za prvo mesto in se je splošno smatral pri nas in tudi pri Češkoslovaških Sokolih kot najresnejši kandidat. Upali smo, da tudi doseže svetovno prvenstvo, vendar smo se zavedali, da bo imel hude konkurente v odličnih češkoslovaških Sokolih na čelu z br. Em. Lofflerjem, ki je postal v Beogradu slovanski prvak. V Ljubljani smo nestrpno pričakovali vesti iz Luksemburgu. Ko je bilo javljeno, da je prvi dan tekme odlično absolviral ter dosegel izmed 5 disciplin 3 prva mesta in sicer v prostih vajah, na bradlji in na konju in prvo mesto v celotni klasifikaciji, so naše nade porasle, posebno ko smo videli, da je njegov najhujši konkurent br. Loffler ostal na 3. mestu. Ker poznamo br. Primožiča kot izvrstnega lah-koatleta in tudi dobrega plezalca na vrvi, smo bili prepričani, da ga ne bo mogel nihče več prehiteti. In res, včeraj je prišla vest, ki je potrdila naše nade, od ust do ust je šla vest: »Tošo je prvi!« Br. Primožič Jože je rojen 1. 1900. v Ljubljani. Že od mladosti se je zanimal za telovadbo, vendar ga je bolj vezal nogometni šport. Bil je odličen igralec ljubljanskega Jadrana«, v katerem je igral desno zvezo. Šele jeseni 1. 1923. je začel pri Sokolu II. v Ljubljani intenzivno telovaditi ter je ra-pidno napredoval. Ker v tem društvu ni imel enakovrednih tekmecev, je kesneje prestopil k Sokolu I. na Taboru, kjer je bil Slan do svojega odhoda v Maribor, kjer je sprejel mesto pisarja pri magistratu. Že 1. 1924. ga vidimo v naši mednarodni vrsti na olimpijadi v Parizu. Leta 1926. je že med našimi najboljšimi na mednarodni tekmi v Lyonu. Leta 1927. na tekmi za jugoslovansko prvenstvo v Ljubljani postane jugoslovanski prvak, naslov, ki si ga je tudi letos v Beogradu ohranil. Leta 1928. na olimpijadi v Amsterdamu zasede za Štukljem 4. mesto. Kratka sijajna telovadska karijera! Na vseh tekmah blesti in vendar mi, ki ga poznamo in vemo kaj zmore, nismo bili le zadovoljni. Vidimo ga na treningu in se čudimo njegovim fenomenalnim vajam — ki jih pa na tekmah ne pokaže. Ko bi le enkrat tudi na tekmi pokazal svoje sposobnosti, ko bi se končno enkrat otresel te svoje skromnosti, smo vzklikali. Pokazal je to, storil je to v Luksemburgu in zmagal na vsej črti. Zdravo, naš Tošo! Vprašanje združile občin Pod tem naslovom je uredništvo »Jugoslovana« v štev. 33 pozvalo k diskusiji o vprašanju o združitvi občin vse one, ki se zanimajo za rešitev tega vprašanja. Zato naj bo tudi meni dovoljeno izpregovoriti o tem vprašanju, ki zadeva najširše plasti našega ljudstva, nekaj besed. Avtor prvih dveh Člankov, kakor tudi gospod dr. K. I. Črinlenski, sta govorila le o združitvi občin ptujskega okraja in po tamkajšnjih prilikah obravnavala in predlagala svoje mnenje. Zakon o občinah pa bo moral biti za vse prilike enoten, le glede obsežnosti bi moral puščati svobodo krajevnim činiteljem ali vsaj banski upravi, to pa radi tega, ker so topografične lege, komunikacije med krajem in krajem ter oblju-ienost krajev povsem različne. Glavna ovira slabemu poslovanju občinskih Jprav ne tiči v velikosti občine, ampak v pomanjkanju kvalificiranega osobja, ki ga majhna in revna kmetska občine ne more vzdrževati. Da je to res, imamo nešteto primerov v majhnih sicer, vendar bogatih industrijskih ali drugače dobro stoječih občinah, ki lahko nastavijo poklicnega in kvalificiranega tajnika. Taka občina vrši svoje dolžnosti z največjo natančnostjo ne le v zadovoljnost nadrejenim oblastim, ampak tudi v korist občanov. Revna občina, četudi obsežna in s številnim prebivalstvom, pa tega večkrat ne more, ker nima sredstev, da bi nastavila za vodstvo pisarne res izvežba-no poklicno moč. Nikakor ni potemtakem potrebno, da bi morale občine imeti ravno 4000 ali 5000 prebivalcev. Občina naj bi bila tako velika, da bi bilo dela vsaj za eno kvalificirano moč. Za preceni-tev dela pa bi se ne smelo vzeti za podlago način sedanjega poslovanja, ko je povečini tako primitivno, da ne dela časti občini in ne more zadovoljiti z občino občujočih državnih uradov. Današnja občina mora vršiti nad 80% dela t ta državo, kar je po njeni poziciji tudi umlji- vo, zato je interes države, da občinski aparat dobro in zanesljivo funkcijonira. Ker pa ima država največji interes na dobro opravljeni občini, naj si bo ta majhna ali velika, revna ali bogata, bi bilo dolžnost države ali vsaj banovine, da prevzameta ena od teh dveh vsaj del stroškov za uslužbence revnejših občin. Po mojem mnenju bi bilo najumestnejše na ta način, da bi banovina plačala vse uslužbenstvo kmetskih in tržkih občin, občine pa bi k tem stroškom prispevale po gotovem količniku, kateri bi se določil po davčni moči ali po prebivalstvu posamezne občine. Na primer 10% od davčnega predpisa ali Din 5’— od prebivalca, razliko pa bi plačala država ali banovina. Na ta način bi bil najtežavnejši t. j. finančni problem rešen, ako se res ne gre za drugo kot za to vprašanje, kakor najbolj povdarjata oba avtorja priobčenih člankov. Vsaka ozkosrčnost glede županskih in od-borniških mest ter sedeža urada pa mora spričo celokupne koristi izginiti, ker sedanja organizacija kmetskih občin ne more zadostiti predpisom novih drž. zakonov, niti ni v duhu sedanjega časa. — Anton Trebše, Šmarje pri Jelšah. Diledanfeki gledališki odri in g. Osip Sesi Slovenci smo si svojo kulturo vstvarili sami, brez vsake podpore te ali one vlade in pred svetovno vojno celo proti volji mogočnega Dunaja in v velikih bojih ž njim. Trebalo je mnogo idealizma in silnega dela, predno so vstali naši prosvetni hrami širom domovine. Danes so ponos slo-vnskega naroda in vsak tujec gleda po naših vaseh in trgih začuden domove našega prosvetnega dela. Ni ga skoraj večjega kraja v Sloveniji, ki ne bi imel poleg cerkve še drugo svetišče — svetišče prosvete in najsi bo to Sokolski ali Katoliški ali Ljudski dom: spomeniki so našega ljudskega prosvetnega dela, dokazi, da je naš narod željan prosvete in izobrazbe. Daleč od slovenskega kulturnega središča, morda visoko gori kje v hribih, kamor ljubljanski pionirji kulture nikdar ne najdejo, stoji prosvetni dom, kjer idealen učitelj ali kaplan predavata svojim vaščanom, prirejata zabave, koncerte in gledališke predstave. Tu spoznava naš kmečki človek dela domačih in tujih pisateljev, na svojem gledališkem odru gleda igre in posluša koncerte, kar bi mu bilo za vedno španska vas, ko bi moral čakati, da ga bo seznanil s čarom umetnosti oni, ki je v to poklican in plačan tudi z njegovim denarjem: poklicni igralec državnega gledališča v Ljubljani. To je na deželi, na kmetih, v hribih. A tako je tudi v naših trgih, industrijskih krajih in v malih mestih. Tako je v Kranju, Radovljici, na Jesenicah, v Novem mestu, v Trbovljah, v Celju, v Ptuju, Ljutomeru, Ormožu itd. Povsod imamo svoje prosvetne domove z gledališkimi odri in seveda z gledališkimi družinami. Slovenci imamo samo dvoje poklicnih gledališč, od katerih je eno državno. A baš to državno gledališče, za katero prispeva s plačevanjem davkov vsa Slovenija, je pristno ljubljanska last in njega visoka umetnost je le za one, ki so v Ljubljani ali pa za tiste petične podeželske rodoljube, ki imajo toliko denarja, da se vozijo k — operetnim prestavam v slovensko metropolo. K dramskim predstavam hodijo tudi z dežele samo idealisti, o katerih je znano, da so berači od vekomaj do vekomaj. — Večina slovenskega naroda bi torej nikdar ne vedela, kaj je gledališka predstava, če bi ne imeli svojih diletantskih gledaliških družin. Tako vrše naše diletantske gledališke družine eminentno važno kulturno nalogo, nič manj važno in pomembno od one, ki jo vrši reprezentativno gledališče slovenskega naroda — državno narodno gledališče v Ljubljani. V Ljubljani sami obstoja poleg državnega gledališča več diletantskih odrov, ki imajo svojo lastno publiko in kolikor mi je znano, je izšlo iz teh diletantskih družin že mnogo igralcev, ki so bili ali so še danes^ »poklicni«. Iz diletantske družine so prešli med poklicne igralce Danilo, Danilova, Borštnik, Borštnikova, Nučič, Bukšek, Bukšekova, Cesar, Gabrijelčičeva, Debe-1 jakova i. dr. Mnogo je v Ljubljani ljudi, ki hodijo samo v šentjakobsko gledališče ali k predstavam Ljudskega odra, ker ne zmorejo vstopnine za Narodno gledališče. Isto je v Celju, kjer ima tukajšnja gledališka družina svoje stalno občinstvo s periferije, ki v mestno gledališče absolutno ne gre, ker ne zmore visoke vstopnine. Tako vrše diletantski odri tudi v mestih veliko prosvetno vzgojno delo med onimi sloji, ki v poklicna gledališča ne hodijo. Ti ljudje bi polnili gostilne in kvečjemu kino — v poklicna gledališča iz omenjenih vzrokov ne bi hodili. * * * G. Osip Šest, višji režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je bil na kongresu mednarodne igralske zveze na Dunaju zastopnik Jugoslavije, je izjavil v beograjski »Pravdi«, da je bil na tem kongresu sprejet sklep, da se bo organiziralo gibanje proti diletantskim društvom v Sloveniji in da bo treba izzvati zakon, ki bo delo diletantskih odrov kontroliral, pozneje pa sploh prepovedal. Iz vsega gori navedenega je razvidno, da je g. Sest na vsak način na omenjenem kongresu slikal diletantske odre v Slovenili kot hude konkurente naših dveh poklicnih gledališč, sicer bi bil tak sklep absolutno nemogoč. O kaki konkurenci pa ne more biti govora, saj Narodno gledališče deluje le v Ljubljani in če se njega člani ponižajo priti v provinco, stavijo tako velike zahteve, da jih morejo sprejeti le taka društva, ki imajo diletantsko družino. Ta mora potem z lastnimi pralci, ki žrtvujejo svoj rrosti čas za vaje itd. in nastopajo zastonj, vprizariti najmanj eno igro, da krijejo deficit gostovanja poklicnih igralcev državnega gledališča. Tako je bilo pred leti v Celju, ko smo morali plačevati posameznim i gralcem za en nastop po 500 do 600 dinarjev. Društvo, ki tega ne zmore, ne bo deležno velike umetnosti poklicnih igrr.lcev Narodnega gledališča in bo morala širiti prosveto pač še nadalje diletantska družina, katere igralci igrajo zastonj. Rad,, ioden sem, kedaj bodo dočakali kmečki fantje in dekleta recimo v Dramljah, na Gornji Ponikvi, v Galiciji ali v Šmartnem v RoZni dolini gostovanje Narodnega gledališča, ko znaša pri njih in-kaso za predstavo komaj toliko, kolikor za’ .eva en igralec honorarja. Toda g. Šest gre še dalje in pravi, da so ta diletantska gledališča vsa za nič, iz česar sledi, da je samo ansambel Narodnega gledališča na umetniški višini. Nisem poklican v to, da bi branil umetniško kvaliteto diletantskih družin, čudim se sr.m', da more g. Šest tc2:o pavšalno kva- lificirati vse diletantske družine. Znano mi j-s da je g. Šcct fungiral kot učitelj pri diletantskih odrih v Trbovljah, v Kamniku, v Ljubljani itd. kjer je prirejal mesece trajajoče kurze in po končanih tečajih pohvalil svoje učence. Kako da so vkljub temu zdaj naenkrat tudi ti diletanti za nič? Ii kako končno to, da g. Šest sploh Indi poučevat diletante, ko vendar s tem širi in propagira delovanje diletantskih ozirov v Sloveniji, ki jim bo po njegovem treba z zakonom prepovedati delovanje? V ostalem sem vidci že mnogo poklicnih igralcev, ki so bili resnično za nič, videl pa tudi diletante, ki so ustvarili umetnine. Umetnost namreč ni vezana na izpite in diplome, ampak je stvar srca in duše. Zato je lahko umetnik tudi oni, ki za svoj na&top ni plačan, kakor je lahko za nič tisti, ki prejema za svoje poklicno delovanje plačo. Absurdno se mi zdi govoriti o tem, da bodo morali bodoči igralci delati izpite in prejemati diplome, s čimer si bodo pridobili kvalifikacijo umetnika. Preostane samo še to, da se bodo za Slovence vpeljali izpiti za oesnike in pkaUlje in bodo potem ti diplomirani umetniki demontirali vso slovensko literaturo od Prešerna pa do Finžgarja, Preglja in Novačana, ker izmed vseh teh nima nobeden izpita in so torej vsi diletanti in neumetniki. K 3 verujem da se bo posrečilo g. Šesta in mednarodni zvezi igralcev izposlovati zakon, ki bi z mrtvo točko paragrafa uničil bujno razvijajoče se prosvetno gibanje v Sloveniji. V naši državi ne bo vlade, ki bi hotela vzeti nase odgovornost pred kulturno zgodovino našega naroda. Nasprotno: v in-tencijah države je, da s podvojeno silo podpira vsak pokret ljudske prosvete in prepričan sem, da bo podpirala tudi naše diletantske odre. Za to bodo poskrbela vsa naš.i prosvetna društva, četudi v ostrem boju z mednarodno zvezo igra.]cev. Mr. Fedor Gradišnik. GSas iz Krške doline Ena najlepših in najgosteje naseljenih dolin Slovenije se razgrinja ob reki Krki od Novega mesta do Brežic in Krškega. Od Gorjancev do raških, leskovških in podkumskih hribov preko širnega hrastovega gozda Krakovo živi prebivalstvo pridnih rok in izrednega talenta. Krepka duševnost in srčna dobrota tvori temelj notranjega življenja ljudstva ob Krki na širnem krškem in šentjernejskem polju in obhribju obeh strani tega polja. Zanašajoča se lahko-mišljenost in opravičljivo nagnjenje do božje kapljice pa ga ovirata na napredku, kakršnega zasluži po svoji duševni in telesni kvaliteti. Ovire napredka pa so tudi druge in sicer izven območja tega pridnega naroda. Morda je res nerazumljiva usoda te pokrajine, da se vsak še tako premišljeno zasnovan načrt tik pred izvršitvijo podere. Pred ‘20 leti smo že imeli od interesiranih občin financiran in izgotovljen glavni, kakor tudi podrobni načrt železnice Brežice—Novo mesto, ki bi spajala zapadno in vzhodno Dolenjsko z - Zagrebom, Posavjem, Ljubljano in Belo Krajino. Vršil se je tik pred izbruhom vojne tudi že uradni obhod te proge od strani železniškega ministrstva. Pa je svetovni vihar, nekaj pa tudi naša nesloga — prav za prav politična rivaliteta — preprečila uresničenje naših najtoplejših želja in gospodarske potrebe. Kmalu po prvih letih lastnega državnega življenja pa se je pojavila ideja električne centrale ob spodnjem koncu naše doline, v naši lepi Krški vasi. Ta projekt je med drugim predvideval tudi napravo novega mostu čez Savo v Krškem in direkten spoj z videmskim kolodvorom. — Videli smo že v duhu krasno se razvijajočo industrijo in domačo obrt in ako že ne običajne, pa vsaj praktično cestno električno železnico Samobor—Novo mesto. Toda bila je to samo pena-milnica, ki se je prehitro razpočila. In zopet je bila temu kriva politična demagogija. Ali narod vendar ne obupa. Po brezuspešnih nasadih hmelja v tej dolini, po tako rapidnem padcu vinskih cen in zmanjšanju vinske trgovine še vedno upa, da mora v doglednem času nekaj priti, kar bo to lepo dolino spremenilo iz zapuščene ravnine v prometno pokrajino z rastočim blagostanjem. In čemu upa na vse to? Ker ni mogoče, da bi ta lepa zemlja ostala prepuščena sama sebi in ker ni mogoče, da bi se za tak priličen in za vse sposoben svet nikdo nikoli ne zanimal. Ali kljub temu ne smemo samo čakati, nego gospodarsko najprvo misliti in potem delati. Hvala Bogu so časi brezplodne politike za nami in spadajo v žalostno preteklost. Zanimanje za naše kraje je treba dvigniti povsod i, kjer se odločujejo javne zadeve. Sedaj, ko smo vrgli politiko raz sebe, bomo tem lažje posvetili pozitivnem delu naše moči. Pred poldrugim letom se je osnoval za Krško dolino nov železniški odbor po vzorcu predvojnega in mu je bila poverjena naloga, da prične s pripravami za nadaljevanje dela, ker so pač načrti že gotovi. Po poročilu strokovnjaka bi stala ta železnica v najneugodnejšem slučaju 90 milijonov dinarjev. Ta odbor je treba zbuditi in mu dati življenjsko silo s kooptacijo marljivih sodelavcev brez ozira na strankarsko preteklost. Akoravno je sedaj javno zanimanje osredotočeno v glavnem na zvezo Slovenije i morjem, to je na železniško zvezo Kočevje— Sušak, odnosno že Črnomelj—Vrbovško, vendar naših načrtov za krško dolino ne smemo pustiti pasti in moramo za našim ciljem naprej. Samo, ako bomo venomer stali na straži za naše interese in če bomo res delali in ne samo govorili, se bo enkrat uresničilo to, kar je že polstoletna želja naših prednikov in nas samih. Posebno je potrebno, da se zganejo v tem odboru zastopniki obeh končnih mest: oba gospoda župana Brežic in Novega mesta ter drugi gospodarski krogi vseh treh v poštev prihajajočih srezov. Nujno pa morajo zastaviti vse sile občine krške doline, katere se zadnji čas že poskušajo tudi s tujskim prometom. — Kostanjevica je prva občina v tej dolini, ki sl je ustanovila društvo za tujski promet, katera organizacija ima po še ne enoletnem obstoju prav lepe uspehe pri svojem delu. Enaka društva ali podružnice je treba ustanoviti v vseh večjih krajih ob Krki, kjer je z malimi stroški mogoče urediti kopališča pa tudi nabaviti nekaj čolnov za šport. Človeku ni dobro samemu biti in naša dolina posebno ne sme ostati sama sebi prepuščena, nego je predvsem nujno z organizacijo, propagando in nudenjem vsaj najprimitivnejše udobnosti privesti tujca v kraj. Res je, da bodo s početka prišli ponajveJ taki, ki si žele na letovanju nekaj prištediti in taki, ki žive zelo skromno ter gledajo na vsak dinarček, predno ga izdajo. Ali za temi začetniki pridejo potem drugi, bolj blagodarni in iz večjega blagostanja in končno pa že res oni, ki so namenjeni pustiti denar pri nas in ki se hočejo naužiti lepe naše prirode ne glede na to, koliko stane. Na komaj 50 kilometrov raztezajoči se pokrajini ima krška dolina kar petero radioaktivnih termalnih vrelcev, izmed katerih so trije že povsem urejeni in stalno obiskani. Dolenjske, šmarješke in čatežke toplice se kosajo z enakimi zdravilišči že tudi glede udobnosti. V Bušeči vasi je zadnja leta storjen začetek, na Dobah pri Kostanjevici pa čaka prilika podjetnega kapitalista, ki bi izločil talno vodo Krke od termal. vrelca in dvignil ta naravni zaklad. Ko bo dograjena cesta od Velikih Malenc, odnosno iz Čerine pri Brežicah na Stojdrago v Savski banovini, ko bo podaljšana že obstoječa banovinska cesta iz Kostanjevice do črneče vasi na sosednji Žuberak (občino Kalje), katera cesta nas bo vezala naprej po transverzalni cesti Kalje—Grabar—Sv. Ana—Jastrebarsko, bo imela krška dolina štiri najpomembnejše prehode v Savsko banovino preko Gorjancev: 1. Bregana—Stojdraga—Kostanjevac—Karlovac; 2. Brežice—Stojdraga—Kalje; 3. Kostanjevica— Kalje—Sv. Ana—Jastrebarsko in Kostanjevica— Kalje—Karlovao in 4. Novo mesto—Metlika— Karlovac; dočim smo z Zagrebom že itak lepo spojeni po državni cesti Ljubljana—Zagreb. S povečanjem avtomobilskega prometa bodo vse te ceste oživele in utegne nastati stalna avto-poštna zveza izmed Brežic in Stojdrage in izmed Kostanjevice in Jastrebarskega. V Krški dolini je dati delavoljnim patriotom priliko, da zastavijo svoje duševne in gospodarske sile v korist domovine in mlajše generacije. Pritegniti je treba domače ljudi, ki imajo interes na stvari in kmalu bo zavel nov duh dela, spravljivosti in gospodarskega uspeha polne podjetnosti. Vsi sposobni ljudje naj si podajo roke za vsem slojem pripadajoč blagor, kar se danes po intencijah našega vladarja tudi na •dločilnih mestih iskreno želi. —5— Nepozabno pomorsko slavje v Nakarski V soboto in nedeljo so se vršile v Makar-ski velike svečanosti, ki jih je priredila »Jadranska straža«. Povod svečanosti je bila izročitev zastave podmornici »Osvetnik«. Zastavo je darovala »Jadranska straža« v Sarajevu. Makarska je bila že v soboto najsvečaneje okrašena. Ob 10. uri zvečer je bila po mestu velika bakljada. Ob istem času je podružnica »Jadranske straže« v Makarski priredila v hotelu banket na čast gostom. Prisostvovali so zastopniki krajevnih oblastev, mornariški poveljniki in poveljniki na kopnem, general Naumovič in general Lazarevič in drugi. Na banketu je v imenu krajevne organizacije »Jadranske straže« govoril g. Gamu-lin. Dalje je govoril načelnik Maštrovič. Zahvalil pa se je kapetan vojnega broda Polic. V imenu sarajevske »Jadranske straže« je govoril g. Atanasije Sola. Dejal je, da »Jadranska straža« prinaša našemu »Osvetm-ku« zastavo, ki naj se ponosno vije in ki naj bo simbol zmage ali osvete ali pa naj utone. General Naumovič je nato v svojem govoru poudaril, kako je naše zaupanje v mornarico trdno kakor »stene Biokova«. V boju bodo zmagali tisti, ki bodo voljni poginiti za Jadran tako, kakor smo umirali za Kuinanovo. V nedeljo zjutraj je pet avijo-mov-bombarderjev s štirimi šolskimi aparati, ki so doleteli iz zrakoplovne šole v Di-vuljah, prebudilo Makarsko. Hkrati pa so drug za drugim prihajali izletniški parniki iz raznih krajev srednje Dalmacije. Računajo, da je preko 4000 ljudi prisostvovalo svečanosti. Nj. Vel. kralja je zastopal njegov odposlanec kapetan voj. broda Vasič, vojnega ministra pa kapetan vojnega broda Kuster. Dalje so bili navzoči general Nau-movič in Lazarevič, zastopnik bana, »Jadranske straže« iz Sarajeva g. Šola, dr. Jer* tanovic In načelnik Sarajeva g. Mutevclic. Ga. Jevtanovič-Brakus je razvila novo zastavo in pri tem poudarila ljubezen in čustva, ki jih goji Sarajevo in vsa Bosna za to naše narodno morje. Zeli, da bi ta zastava vedno ponosno vihrala na »Ovetniku« v čast kralju in domovini. Premeteni žeparji pred sodniki Ljubljana, 15. julija. Vsak teden ob torkih bo redne kazenske razprave pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča. Razprave se vrše v sobi št. 79, kamor pripeljejo dostikrat prave kriminalne tipe. Včeraj so bili na vrsti profesijonalni tatovi, v prvi vrsti gibčni in pretkani žeparji in žeparice. Obsojenih je bilo 6 žeparjev in žepa-ric, med njimi tri prav mlade in elegantne dekline jz Zagreba. Na 3 leta robi je obsojena žeparica Na velikem sejmu v Moravčah 14. aprila letos je bilo izvršenih več žepnih tatvin. Kmetice so se spogledovale, ko so morale žalostno ugotavljati, da jim je izginil denar iz ročnih torbic. Takrat je bilo ukradeno Pavli Razoršek 190 Din, Heleni Nemec 560 Din, Katarini Kovič 170 Din, Minki Pelc 400 Din, Antoniji Vavpotič 257 Din, a Brigiti Zadražnik 340 Din. Tatvine so se primerile v dopoldanskih urah, ko je bila na sejmu Bajvečja gneča. Na tem sejmu se je pojavila tudi prav opasna žeparica 411etna bajtarjeva žena Marija Palfi, doma v medmurskem naselju Priblislavu pri Čakovcu. Pozneje so orožniki tatico zasačili ter jo odvedli na postajo, kjer so jo natanko preiskali. Pri njej so našli 1252 Din gotovine. , Žeparica Marija Palfi se je danes v donečem medmurskem narečju zagovarjala pred malim senatom. Priznala je samo dve tatvini, dočim je vse ostale tatvine zanikala. Po kratki razpravi je bila Marija Palfi obsojena na 3 leta robije in 2 leti poboljševalnice po prestani kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo S let. Organizirana žeparska tolpa Majnika se je pojavila v Ljubljani elegantna družba, ki se je specializirala na tatvine po trgovinah. Družba je prenesla svoje delovanje iz Savske banovine v Ljubljano in na Gorenjsko. V Ljubljano so prispeli 10. maja in že je bilo na Vodnikovem trgu izvršenih več žepnih tatvin, a hkratu isti dan v večjih manufaktur-nih in drugih trgovinah tatvine perila in drugega blaga. Člani te tatinske družbe so bili: v Dunajskem Novem mestu rojena, a v Čermošnjice pri Kočevju pristojna, 231etna Kristina Pečaver, po poklicu prodajalka, navadno bivajoča v Zagrebu, dalje že omožena 221etna Ana Sirova, 23-letna šivilja Milka Šebanovič, brezposelni natakar Ivan Kuštek in 241etni delavec Stepan Drenšek, vsi tipi iz zagrebških predmestij. Dne 10. maja je ta pestra, elegantno oblečena družba posetila več trgovin, Povsod je eden «blago izbiral, a drugi so med tem časom, ko so bili nameščenci s prvim zaposleni, marljivo . kradli. Na ta način so nakradli raznovrstnega £ blaga za približno 2000 Din. Na Vodnikovem trgu pa je isti dan izginilo dvema gospodinjama skupno okoli 200 Din. Družba se je 12. maja !* v ponedeljek odpeljala v Kranj, kjer se je vršil 'velik sejm. Na sejmu je bilo izvršenih več žepnih tatvin. Neki kmetici ie bilo ukradenih celo 500 Din, drugim manjši zneski. Orožnikom v I Kranju se je naposled posrečilo prijeti pet- I člansko družbo ter jo spraviti v zapore. ! Zaradi teh tatvin se je žeparska tolpa danes I zagovarjala pred malim senatom. Žeparji so I vsak svečano in sveto zatrjevali, da se ne po- I znajo. Seznanili so se še le v vlaku, ko so se I vozili proti Ljubljani vsak po svojih poslih. I Najbolj zgovorna je bila Milka Šebanovič, ki je I sodnikom zatrjevala: i — Absolutno nise”i nič vzela. »Ausgerechnet« I — ta beseda ji je vedno na jeziku — ni takol I Ausgerechnet smo v Šiški srečali neko Sloven- I ko, ki nam je vse blago prodala. Vse smo po- I šteno kupili 1 Pošteno smo plačali! j Tudi ostali obtoženci so sodnikom zatrjevali, da so pri celi stvari nedolžni. Hodili so pač I skupaj in stvari pošteno kupovali. Mnoge priče iz Ljubljane so spoznale obto- I žence za one osebe, ki so v njih trgovinah ku-povale in kradle. Posetili so namreč trgovine I V. Lesjak, V. Krisper, Prelog in Karničnik. | Po daljši razpravi so bili obsojeni: Kristina Pečaver na 1 leto robije, Ana Sirova na 3 me- I sece strogega zapora, Milka Šebanovič na 1 in I pol leta robije, Ivan Kuštek na 4 mesece stro- I gega zapora in Stepan Drenšek na 14 mesecev robije. Umevno, da še vsi za gotovo dol o v I izgubo častnih državljanskih pravic. | Obsojeni so bili samo zaradi tatvin po trgo- I vinah, dočim so bili oproščeni zaradi ostalih žepnih tatvin, ker jih jim niso mogli dokazati. I Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana, 15. julija. | Vpokojeni magistralni uradnik Fran Muiaček je v ponedeljek zvečer umrl v javni boinicii. Z j utraj ob 9. ga je zadela možganska kap v Knafljevi ulici. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnico. Bodi mu lahka zemljica! i Neki mlad ljubljanski trgovec je v ponedeljek godova!. Obredel je več gostilen. V neki gostilni blizu kolodvora mu je okoli polnoči v prepiru vrgel neiki gospod steklenico v glavo in ga težijo poškodoval. Odšel je v bolnico, kjer so mu rano izpirali in obvezali. V Sedinji vasi stanujoči delavec Martin Oven je v ponedeljek zvečer vozil s kolesom po cesti skozii Bizovik. Hotel se je umakniti avtobusu, toda zaviil je tako nerodno, da je padel pod drug voz ter se močno poškodoval na glavi. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v bolnico. V neki gostilni v Koprivniku pri Kočevju je prišlo v ponedeljek 14. t. m. do prepira med gosti ponedeljkarji. V prepiru je nekdo s kolom udarili po glavi 301etnega delavca Josipa Brozoviča. Prebil mu je lobanjo in je moral Brozovič iskati zdravniške pomoči v ljubljanski bolnici. 0 udarcu pravi Brozovič, da sam ne ve, kako je prišlo do pretepa. Kar nepričakovano ga je nekdo Ioipn.il s kolom po glavi. V Želiimljah je danes 15. t. m. popoldne padel s kozolca 441etni posestnik France Koprivec. Dobil je težke notranje poškodbe. Zvečer so ga pripeljali v ljubljansko bolnico. Ipfeovl/e Vrnitev delavske dcputacije iz Beograda. Iz Beograda se je vrnila depiitacija II. skupine rudarske zadruge, ki je intervenirala pri raznih ministrstvih radi omiljenja težke krize v rudarskih revirjih. Deputacija, ki jo je vodila beograjska Delavska zbornica, je posetila ministrstvo zn šume in rudnike, kjer je prejela zagotovilo, da bo v kratekm sklicana konferenca delojemalskih in delodajalskih organizacij, katere se bodo udeležili tudi zastopniki raznih ministrstev, ld so na rudarski krizi tangirana. V prometnem ministrstvu je bilo deputaciji pojasnjeno, da trboveljski rudniki v doglednem času ne bodo prejeli večjih naročil premoga, ker so naročila že oddana državnim in privatnim rudnikom v južnih krajih države. Deputaciji se je zelo namignilo, da ni pričakovati zboljšanja, marveč poslabšanja situacije. Premogovna industrija da je že dosegla svoj višek ter bo polagoma nazadovala. Deputaciji se je nasvetovalo, naj skušajo strokovne organizacije pridobiti brezposelno delavstvo za izselitev v rudnike južnih banovin, ker potrebujejo tamkajšnji rudniki večje število delavcev, ali pa, da pridobijo brezposelne za kolonizacijo kot kmetske delavce. Deputacija si je ogledala nekatere rudnike, ki so ji bili priporočeni za sprejem delavcev. Seznanili 60 se s prilikami na rudnikih Rtanj, Senjski rudnik, rudnik Bara in Brčka Luka. Vsi ti rudniki so dobili od uprave državnih železnic večja naročila premoga na škodo trboveljskih rudnikov ter delajo sedaj s polno paro. Na teh rudnikih se vršijo velike investicije, gradijo se številne stanovanjske hiše za oženjene rudarje, ker hočejo rudniki dvigniti produkcijo na višino, ki bo odgovarjala naročilom. Vseeno pa se razmere še bistveno razlikujejo od tukajšnjih, tako glede snage, kakor tudi glede reda in tako bodo naši čistoče in reda vajeni rudarji le v skrajni 6ili s težkim srcem se odločili za to težko pot. V bližnjih dneh namerava načelstvo II. skupine rudarske zadruge sklicati v revirju javen shod rudarjev, na katerem bo podala izčrpno poročilo o uspehih in utisili intervencije, kakor tudi o razmerah, zaslužkih in življenskih prilikah v rudnikih južnih banovin naše države. • Mati pustila otroka. Neka Polutnik Antonija, brezposelna služkinja doma iz Zabukovja v brežiškem srezu, je pred nekaj dnevi porodila v težkih prilikah zdravo dete. Ker ni imela ne službe ne stanovanja, je že drugi dan po porodu dala dete neki rudarjevi ženi v Retju, in sicer pod pretvezo, da je utrujena, da naj ga ona nekaj časa drži. Med tem pa je Po- 1 lutnikova izginila ter prepustila dete delavki. I Polutnikova se je odpeljala v celjsko bolnico, I kjer je zdravnik ugotovil, da je pred kratkim I porodila ter se je pričel zanimati, kje ima otroka. Slučaj je bil javljen policiji, ki je otroka že našla. Polutnikova se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Kam z absolventi meščanskih šol? Po točki 59 zakona o srednjih šolah je prestop absolventov meščanskih šol v srednje šole nemogoč. Dijakom meščanskih šol se tako onemogoča vsako nadaljno šolanje. Naredba bo imela usodne in dalekosežne posledice za marsikaterega pridnega in nadarjenega dijaka, ki bi bil sposoben za višjo šolsko izobrazbo, kar gotovo ni v korist državi, še manje njemu samemu. Kaj pomaga absolventki meščanske šole z naporom dosežena odlična ocena, ko ji je pa za-branjen nadaljni študij ter mora končno služiti kot navadna služkinja. Na ta način so postale meščanske šole, osobito podeželske iluzorne. £iiija Preprečen požar. V soboto dne 12. t. m. bi kmalu nastal požar v hiši veleposestnika gosp. Slanca iz Litije. Za čiščenje parketov si je raztopila dekla na štedilniku nekaj voska in mu hotela priliti še malo bincina. Pri prilivanju pa se je bencin vžgal in dvoliterska steklenica bencina je padla dekli iz rok na štedilnik. Nastala je v štedilniku in dimniku močna detonacija, plamen in dim pa sta hipoma napolnila vso kuhinjo. Takoj so prihiteli na pomoč sosedje in so nametali na ogenj peska ter ga zadušili. Sokol. Naši Sokoli se prav pridno vežbajo za javni telovadni nastop, ki ga bodo priredili dne 15. avgusta v »Švarcovi hosti«. Nastop bo združen z veselico in plesom. Sinrt šolarja. Na vnetju slepiča je umrl v soboto v ljubljanski bolnici sin gostilničarja in čevljarja Gorenca na Grbinu pri Litiji. Obiskoval je 3. razred tuk. osnovne šole. Nogomet. V nedeljo dne 13. t. m. so prvič nastopili naši Sokoli kot nogometaši in odigrali prijateljsko tekmo z nogometaši iz Trbovelj. Rezultat 4 : 2 za Trbovlje. Kljub porazu je izid za Sokole dovolj časten, če upoštevamo dejstvo, da so vsi igralci še začetniki. Preizkuševanje sodov. Meroizkustveni urad iz Ljubljane razglaša, da bo uradni dan za preizkuševanje (cementiranje) sodov v Litiji le enkrat v mesecu, in sicer 15. julija, 12. avgusta, 16. septembra, 14. oktobra, 11. novembra in 16. decembra. Razglas okr. cestnega odbora. Vsled vednih požarov na mostu je litijski okrajni cestni odbor prepovedal metati tleče ogorke cigaret, cigar, vžigalic itd. na mostnice litijskega mostu. Kdor se prepovedi ne bo pokoraval, bo kaznovan. Lašho Poroka. V ponedeljek opoldan .se je poročil v Kamnici pri Mariboru upravnik osnovne šole v Laškem nadučitelj Juro Kislinger z gospodično Hedviko Hermann, hčerko graščakovo in trgovčeve vdove v Laškem. Novoporočenemu paru želimo obilo sreče. Naše kopališče je docela zasedeno. V termalnem zdravilišču kakor tudi v mestu so vse sobe polne odličnih gostov, kakor že dolgo ne. Pa tudi družabno življenje se prav lepo razvija. Tujci so tudi s prehrano prav zadovoljni. Smrt. V ponedeljek dopoldan je umrla v 45. letu soproga davčnega izvršilnega organa in podnačelnika gasilnega društva ga. Katarina Ferčnik. Pokojnica je bila rodom iz Bo-rovlja na Koroškem. Člani mariborskega Narodnega gledališča prirede na svoji turneji po dravski banovini v sredo, dne 16. julija t. 1. v zdraviliški dvo-j rani v Laškem »Koncertni in gledališki večer«, | na katerem se bodo izvajale koncertne, operne in operetne arije ter veseloigre. Sodelujejo: Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelja, Franjo Tovornik in vodja Pavel Rasberger. ‘Stajhenhuvg Člani mariborskega Narodnega gledališča prirede na svoji turneji po dravski banovini v četrtek, dne 17. julija t. 1. v »Sokolovi« dvorani v Rajhenburgu »Koncertni in gledališki večer«, na katerem se bodo izvajale koncertne, operne in operetne arije ter veseloigre. Sodelujejo: Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelja, Franjo Tovornik in vodja Pavel Rasberger. Pragersko Zastrupljenje. G. Dajčman Ivan si je te dni zastrupil kri. Domači zdravnik mu je nudil prvo pomoč, a zvečer so ga takoj odpeljali v mariborsko bolnioo. Živinska kuga. G. L. S. v Sp. Polskavi je poginil lep žrebec. V vasi sami pa je poginilo več svinj na živinski kugi. Slatina ‘Radenci Banovinska cesta. V ponedeljek 14. t. m. je bila občinska seja, kjer so razpravljali tudi o za naš tujski promet zelo važnem vprašanju asfaltiranju banovinskih cest v Slatini Radenci. Kakor za šolo, gasilski dom in novozidano Posojilnico, gre tudi glede tega velika zasluga neumornemu delovanju gospoda župana I. Zemljiča iz Kapele pri Radencih. Štorklje nad mestom. Večje število štorkelj je preletelo te dni naše mesto. Huda nesreča. V Tišini se je zgodila huda nesreča. 67-letni obče spoštovani gospod Štefan Horvat je vozil z svojim sinom vino iz goric. Domov grede, kjer je cesta bolj sjrma, zavora ni držala, da je padel nesrečni mož pod konje, ki so mu zlomili obe roki in nogi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je poškodbam kmalu podlegel. Lop obisk. Slatina Radenci so letos zelo dobro obiskani. Mnogo je tujcev, največ pa gostov iz naše države. Ciganska nadloga. V Poterni na avstr, meji so cigani nekemu kmetu ukradli 3 lepe konje. Dva konja so našli pri cigankah, ki pa zanikajo, da bi bili v zvezi s tatovi in pravijo, da so konji k njim pribežali, kar se sliši malo verjetno. i Avtobus do meje. Zaradi neugodnih zvez z nemško Avstrijo žele zlasti vinogradniki, ki I imajo tu svoja posestva, da bi vozil avtobus Zagreb—Slatina Radenci do Gornje Radgone ali do meje, ker imajo potniki tako ugodno zvezo z brzovlakom ali z avtobusom Radgona— Gradec. <$Iev. ‘Š&islmca Dva lahkomiselna romarja. Pred nekaj dne- vi sta se sladoledar G. in krojaški pomočnik D. iz Slovenske Bistrice domenila za kratko potovanje. Sladoledar je odnesel svojemu gospodarju 300 Din, oba pa sta si pri mehaniku Vezjaku izposodila kolesi in se neznano kam odpeljala. Orožniki so oba mladeniča izsledili in aretirali. Pri zaslišanju sta izjavila, da sta bila v Avstriji, kjer sta v Gradcu kolesi prodala za 20 šilingov. Domov sta se vrnila le za to, da bi dobila dokumente, nakar bi odšla zopet čez mejo, če ju med tem ne bi bili pri-eli. IHuf Prijave tujcev. Tukajšnji zglaševalni urad razglaša, da se mora vsak tujec, ki prispe v mesto in se v njem za krajšo ali daljšo dobo nastani, takoj prijaviti. Nočni napad. V noči od nedelje na ponedeljek so doslej še neznani napadalci na cesti v vas Dragovič pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah navalili na kmečka fanta Franca Šoštariča in Jakoba Arbajterja ter ju z noži tako težko ranili, da so ju morali prepeljati v ptujsko bolnico. Orožniki so napadalcem že na sledu. Critiož Nezgoda. Postiljon, ki prevaža oišto iz kolodvora, je na klancu, hoteč zavreti voz, padel z njega in se na rokah in nogah lažje poškodoval. Prireditev. Prireditev obrtno-trgovskega društva je za društvo v moralnem in gmotnem oziru uspela zelo povoljno. Mostna hranilnica. Mestna občina je izvolila v upravni odbor mestne hranilnice g. Ozmaca vinskega trgovca v Ormožu. Nov zdravnik. G. dr. Jurij Čarf je bil imenovan okrožnim zdravnikom. Kamnih Meteorji s Starega grada. Na Starem gradu se večkrat odtrga kaka skala in prigrmi po strmem pobočju v dolino. Pred mesecem je ponoči priletela skala na neko hišo, prebila streho in strop ter padla ravno na posteljo, ki pa je bila le slučajno prazna. V soboto popoldne se je zopet vrhu gore odtrgala velika skala. K sreči pa se je skala na tleh razletela v kose, ki so se ustavili v jarku nad hišo št. 81 v Podgori in le kakih 100 kg težak kos je zadel v omenjeno hišo, vendar ni povzročil nobene škode. Preprečena nesreča. Nekateri posestniki imajo navado, da po končanem delu puste konja, da sam ubere pot proti domu. V nedeljo pc-poldne bi bila ta navada lahko vzrok velike nesreče in bi nekemu posestniku iz Sutne nakopala neljube sitnosti. Njegov konj jo je počasi po ozki ulici mahal proti domu. Naenkrat pa se je sicer mirno in ponižno kljuse iz neznanega vzroka splašilo in se v silnem galopu pognalo naprej. To bi postalo kmalu usodno za nekega potnika, ki je prav v ten trenutku prišel izza ovinka in se naenkrat znašel pred dirjajočim konjem, kateremu se ni mogel več umakniti. K sreči se je konj vzpel na zadnje noge, da je oni še pravočasno odskočil nazaj, sicer bi ga konj pokopal pod seboj in nesreča bi bila tu. Kaj bi bilo, če bi bili takrat na cesti otroci, katerih je vedno polno tam okoli? Potrebno je, da se tako samovoljno prepuščanje živali samim sebi pre pove. Sled Ves Bled pričakuje izid veslaških tekem. Moštvo enega naših najboljših klubov, Krka iz Šibenika je dospelo. Nastanjeno je pri g. Florjančiču v hQtelu Europa. Moštvo je prvovrstno, obstoječe iz 22 mož in skoraj sigurno zmage. O uspehih in prihodu posameznih moštev bomo dnevno poročali. Po neznosnih vročih dneh je pričelo deževati. Za tujski promet rabimo pa le solnca. — Upajmo, da nam zasije po dnevih deževja zopet solnce in s tem naraste dotok tujcev. Tudi tu imamo nekaj brodolomcev ^»Karadjordja«, ki žele po prestanem strahu uživati naše planinske krasote. Tudi nam je ta nesreča zelo škodovala, ker 6e je marsikdo odpeljal oropan svoje prtljage in sredstev takoj domov. Pri mrzlem Studencu, jugoslovenskemu Davosu, imamo zelo odličnega gosta, ministra za šume in rude g. dr. Korošca. Gevknica Žeparji. Navadno se drže ti tiči samo po mestih; sedaj so se pa tudi na deželo priklatili. Najbrže so prišli k nam samo na letovišče. Tako je neki žepar v gneči pri zadnji kino-predstavi pobral iz žepa nekemu L. R. k sreči manjšo vsoto denarja. Tudi na žepe bomo morali bolj paziti kakor doslej. Tatvina. Neznan uzmovič je pri kopanju prebrskal žepe trgovskemu učencu Cirilu Modicu. Uzmovič je odnesel samo manjšo vsoto denarja. Gotovo je tudi ta nepridiprav pri nas samo na oddihu. Z motorjem je spodrsnil. V soboto zjutraj je na blatni cesti spodrsnil motociklist J. R. K sreči nista dobila motor in motociklist hujših poškodb. Vreme. Po precej hudi vročini smo dobili tudi mi precej dežja. Skoro ves teden nas na lahko moči. Mislili smo, da se bo to pusto vreme za nedeljo kaj spremenilo, pa se ni! Ves dan je po malem padal dež; zato je bilo v nedeljo tudi izletnikov bolj malo v Cerknici. Samo, da se ne bi to vreme obdržalo kaj dalj časa, pa bo dobro. . . Čez mejo. V Javorniku sta mislila pobegniti čez mejo okrog 25-letna fanta, da bi si poiskala zaslužka. Pa sta imela smolo, kajti graničarji so ju ujeli. Dnevne vesli — Nepričakovan obisk načelnika vlade v Te-sliču. V pondeljek ob 16. uri se je pripeljal preko Jeloka in Tešana v Teslič povsen nepričakovano predsednik naše vlade general Peter Zivkovid. Bliskoma se je raznesla vest o prihodu predsednika vlade. Pred poslopjem srezkega načelništva se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je načelnika vlade burno pozdravljala. Na bližnjih hišah so zaplapolale državne zastave. Načelnik vlade si je ogledal prostore srezkega načelništva, ki jih je našel vse v najlepšem redu. Zbranemu uradništvu je izrazil zaradi tega tudi svoje popolno zadovoljstvo. V svojem kratkem nagovoru je naglašal dolžnosti uradništva ter poudarjal, da se morajo vsi i največjo disciplino ravnati po kraljevskem manifestu in deklaraciji kraljevske vlade. — Češkoslovaški poslanik na Bledu. G. dr. Albert Flieder, minister Češkoslovaške republike v Beogradu, je odpotoval v nedeljo 13. t. m. na Bled. G. Flieder bo ostal na Bledu mesec dni. — Premestitve v davčni upravi AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra financ sta bila postavljena: za davčnega kontrolorja 11/2 davčne uprave v Laškem Blažko Devetak, davčni kontrolor iste skupine in kategorije davčne uprave v Šidu, za višjega davčnega kontrolorja 2/II davčne prave v Mariboru Ferdo Prelog, davčni kontrolor iste skupine in kategorije davčne uprave v Murski Soboti. — Prvi slovenski doktor živinozdravništva na Koroškem. V petek je promoviral na dunajski visoki veterinarski šoli g. Luka Sienčnik iz Mokrij pri Doberlavasi. Zadnje izpite iz živinozdravništva je napravil že pred pol letom. Med tem časom je bil v praksi na raznih krajih in je zdaj postal doktor med. vet. Čestitamo mlademu koroškemu rojaku ob tem krasnem uspehu. Letos bo še nadaljeval svojo prakso na Dunaju, potem pa se naseli med svojim koroškim ljudstvom. Doktor Sienčnik je bil prvi delavni tajnik »Slovenskega Krožka« in vedno zvest delavec za svoje rojake na Dunaju. — Kmetski praznik na zgodovinskem Kriškem polju v nedeljo 20. t. m. Na obsežnem programu so tudi konjske dirke. Spored dirke je sledeči: 1.) dirka za tri- in štiriletne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta. Konji, ki so dobili darila, 30 m doklade. 2.) dirka za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m [popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 30m doklade. 3.) dirka enovprežna za mrzlokrvne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na čtirih kolesih. 4.)dirka enovprežna za ameri-Skanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in pri dirkanju. 5.) dirka, dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in popust kakor pod točko 2.: Dirka za konje od 5 let in starejše. 6.) dirka jahalna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek in brez izjednačenja teže. Uprava dirke: Vodstvo: Franz Zupančič, predsednik konj. društva Ra-ikovnik, Josip Turk, podpredsednik konj. društva Ljubljana. Končniki: Fran Stupica, trgovec, Ljubljana, Franc Žnidaršič, posestnik, Leskovec, Vinko Bon, veletrgovec, Krško, inž. Fr. Zupančič, Ljubljana. Starter: Anton Gliha, posestnik, Krško. Progovniki: Franc Vodopivec, župan, Krško, Maks Vale, posestnik in trgovec, Št. Jernej, Josip Brulc, posestnik in trgovec, Št. Jernej, Fero Rupret, trgovec, Krško. Časov-miki: Jože Stritar, posestnik, Sv. Križ, Alojzij Kurent, dekan, -Leskovec, Janko Malenšek, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana, Janko Vizjak, živinozdravnik, Brežice, Varl, živino-zdravnik, Krško. — Veliko propagandno razstavo slovenskih čipk in vezenin so otvorili na Bledu v poslopju osnovne šole. Razstava traja do 25. t. m. — Strelska tekma lovcev na Poljani. V nedeljo so imeli na Poljani pri Prevaljah strelsko tekmo poklicnih lovcev in gostov. Tekmo je organiziral šumarski mojster g. Pleiner Rudolf iz Guštanja. Tekme so se udeležili tudi lovci dz sosedne Avstrije. Rezultati, ki so bili doseženi pri tekmi, so bili naravnost odlični. Odlikovali so se zlasti: Praper Ivan, posestnikov sin (Mušenik), Huber, okrajni gozdar (Eisen-ikapel), Zeitlinger, gozdar (Eisenkapel), g. Jurij Thurn, Guštanj, Tišler, gozdar (Vitanje), Obertauč, gozdar (Mežica). Po tekmi je govoril g. Jurij Thurn Douglas zelo karakterističen govor, v katerem je omenil najprej Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot protektorja vseh lovcev, na kar je povdarjal, da je današnja prireditev ne samo strokovnega značaja, temveč tudi izraz prijateljstva med jugoslovanskim in avstrijskim narodom. Govoril je v lepi slovenščini. Domačini kakor tudi nemško - avstrijski gostje so pritrjevali z aplavzom. — Izletniški vlak iz Zagreba na Bled. V soboto se bodo odpeljali državni železniški uradniki s posebnim vlakom iz Zagreba na Bled. Izletniški vlak bo odšel z zagrebškega kolodvora v soboto ob 10-30 uri ter se vrne v Zagreb v ponedeljek zjutraj. — Vest iz Koroške. V decembru je promoviral na dunajski univerzi g. Zdravko Zwit-ter za doktorja politiških ved. To je eden najbolj nadarjenih mladih Korošcev, ki se je že kot visokošolec jako uspešno udejstvoval na narodnem in kulturnem polju. Toda iz tujine je prinesel domov kali težke bolezni in zdaj se leči doma v Št. Jakobu. Ni še vsa nevarnost minula. Zato izrekamo srčno željo, da bi mladi doktor prestal zahrbtno bolezen in skoraj okreval. — Sprejem gojencev in gojenk v strežniško šolo. Po pravilniku strežniške šole v Ljubljani je razpisan natečaj za sprejem gojenk in gojencev v strežniško šolo v Ljubljani za šolsko leto 1930.-1931. Pouk, ki se bo 10. septembra pričel, bo teoretičen in praktičen ter bo trajal dve leti. V šolo se sprejemajo osebe redovnega in posvetnega stanu, ki so že sedaj zaposlene v banovinskih zavodih. Razen tega se sprejemajo osebe, ki doslej še niso bile zaposlene z bolniško nego, o katerih pa se more pričakovati, da se bodo posvetile temu poklicu. Gojenci in gojenke se bodo vzgajali za bolniško strežbo v javnih in zasebnih bolnicah. Pogoji za sprejem so: 1. starost 18 do 30 let; 2. državljanstvo kraljevine Jugoslavije; 3. fizična usposobljenost za strežniško službo; 4. nravna neoporečnost; 5. z dobrim uspehom dovršena najmanj osemrazred-na osnovna šola, oziroma dovršena meščanska šola. Pri osebah, ki so bile že dalj časa zaposlene v bolnicah, se sme ta zahteva izjemoma spregledati; 6. znanje drž. jezika v govoru in pisavi; 7. reverz, da bo na zahtevo kr. banske uprave po dovršitvi šole najmanj 5 let ostal v strežniški službi enega izmed banovinskih zavodov, ki ga bo določila kr. banska uprava. Šolski pouk je za vse gojence in gojenke, ki so bili že zaposleni na katerikoli način v banovinskih dobrodelnih zavodih, brezplačen. Za eks-terniste se bo pobirala posebna učna pristojbina v znesku letnih 400 Din. V posebnih ozira vrednih slučajih sme kr. banska uprava to pristojbino znižati ali pa popolnoma odpisati. Prvi trije meseci po vstopi se štejejo za poizkusno dobo. Po tem času sklepa ravnatelj šole o končnem sprejemu. Pravilno kolkovane in lastnoročno pisane prošnje s posebnimi dokazili naj se pošljejo strežniški šoli v Ljubljani, kjer se dobe tudi natančna navodila v dopoldanskih urah, do 25. avgusta 1930. (AA.) — Sarkofag s čokolado. Neki Anglež, ki je imel priliko spoznati naše ljudi med vojno, je ponudil Narodnemu muzeju v Beogradu egipčanski sarkofag z mumijo. Muzej je njegov dar z veseljem sprejel. Presenečen je pa bil, ko so mu ob prejemu na beograjski carinarnici naložili ne samo veliko ležarino, temveč tudi ogromno kazen, kajti v sarkofagu ni bila samo mumija, temveč tudi zaloga čokolade, katero so hoteli še ne izsledeni tihotapci vtihotapiti. Oblasti preiskujejo, kako je prišla čokolada sarkofag in kdo so tihotapci, ki so hoteli izrabiti priliko, ki jim jo je nudil za nas navdušeni Anglež. — Vreme. V Dravski in Savski banovini je včeraj močno deževalo. Po nekaterih krajih so bili hudi nalivi. Barometer je zelo padel. Oblačnost je v naši državi znašala od 0 do 10. V Ljubljani in Mariboru je bila oblačnost 10. Po drugih krajih je bilo jasno. Barometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 759 0, Maribor 7572, Zagreb 7589, Beograd 760-2, Sarajevo 761-6, Split 760-1. Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 13, Maribor 14, Zagreb 16, Beograd 18, Sarajevo 12, Split 20. Največja temperatura v Ljubljani je bila včeraj 14 4 C, najnižja 12. Relativna vlaga v Ljubljani 85%, prav toliko v Mariboru, drugod pa od 55 do 75. Včeraj popoldne je bil nad Ljubljano in okolico hud naliv, ki pa ni povzročil večje škode. — Tatvina v Kamnigorici na Gorenjskem Pretekli teden se je klatil po Kamnigorici na Gorenjskem okoli 20 let star postopač, ki je vdrl v stanovanje posestnika Jakoba Šetine v Kimni-gorici ter mu odnesel razno obleko in drago-cenosti v skupni vrednosti 2719 Din. Okradel je še druge osebe. Postopač je po tatvini krenil proti Ljubljani. — Samomor bogatega trgovca. Iz Sombora poročajo, da se je v svoji pisarni v Novem Sivcu ustrelil eden najbogatejših trgovcev v tem kraju Filip Merger. Poklicani zdravnik je mo gel ugotoviti samo smrt. Zanimivo je, da je bil trgovec vse dni pred obupnim činom vesel in razpoložen kakor običajno in si tudi drugega vzroka njegove nenadne smrti ni mogoče misliti. Vzel si je življenje v trenutni duševni zmedenosti, pravimo vedno, kadar si ne moremo razložiti pravega vzroka samomora. — Zagoneten umor. Iz Grocke poročajo, da so' našli ob Dunavu zadavljeno neko Darinko Stojanovič, ženo vinogradnika Zivote Stojanoviča. Usta je imela natlačena z zemljo in lase vse razmršene. Zagoneten umor vinogradnikove žene je razburil vso okolico. Isti dan je izginil iz vasi tudi neki pastir, ki je imel z umorjeno baje nedovoljeno razmerje. Aretirali so več oseb, katerih imena se pa v interesu nadaljne preiskave še niso objavila. — Med Zagrebčani je vedno več vegetarijancev. Letošnji zagrebški proračun predvideva, da bo mestna občina dobila samo na mesarini, to je pristojbinah na konzum mesa in mesnih izdelkov 1 milijon 200 tisoč Din dohodkov. Do slej je pa za prvo polovico leta prejela iz tega naslova samo 514.583 Din. Če še primerjamo letošnjo količino zaklane in uvožene živine z lansko, vidimo, da jedo Zagrebčani vedno manj mesa. Edino konjskega mesa in drobnice so pojedli v tem polletju kakor lani. Torej najbrž vegetarijanstvo na račun gospodarske šibkosti, — Pol milijarde za svinčeni rudnik pri Kosovski Mitroviči. Največji rudniški trust na svetu angleški Selection Trust, ki že peto leto išče po naših krajih rudišča, je našel pri Kosovski Mitroviči bogato svinčeno in cinkovo rudi-šče, katerega eksploatacija se bo izplačala. Zato je trust zgradil vse potrebne tehnične naprave in objekte za pridobivanje svinca in cinka. Doslej je trust Investiral skoro pol milijarde dinarjev v to podjetje. — Strašne nevihte v Banatu. Včeraj in predvčerajšnjim je lilo skoro po vsem Banatu kakor iz škafa. Po veliki suši je bila moča zelo dobrodošla, zlasti za ogroženo koruzo. Zaradi deževja so pa močno narastle reke in potoki ter preplavile več krajev. — Popravek. V našem poročilu v soboto o »Ljudskem slavlju v Krašnji pri Dolu« je tiskarski škrat napačno postavil besedo, kajti stati mora v Krtini pri Dolu, ne pa v Krašnji pri Dolu. Veselica se torej vrši v Krtini pri Dolu! I Brzopisna tekma v Ljubljani. Kakor običajno vsako leto je Cristofov zavod priredil tudi pretekli torek dne 15. t. m. brzopisno tekmo, katere se je udeležilo 30 gojenk in gojencev. Diktat je trajal 5 minut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica, gospa Ivanka prof. Robidova, a tema diktata je bila: Ivan Cankar, »Podobe iz sanj« (»Peter Klepec«). — Prva v tekmi je zmagala Kamnikar Stanislava iz Spodnje šiške, druga je bila Sket Marta iz Sevnice ob Savi, tretja Ravnik Marija iz Skednja pri Trstu, četrta Janežič Jo-sipina 'z Perovega pri Kamniku in peta Gašperin Matilda iz Knittelfelda. J Prihod Američanov v Ljubljano. Z jeseniškim brzovlakom je včeraj ob 9-30 prispela v Ljubljano skupina naših ameriških rojakov* Prispelo jih je 20. Ameriški kulturni delavci in pisatelji Molek, Zupančič in Cajnkar so se ustavili v Parizu. Vsi, ki so včeraj prispeli v Ljubljano, so odpotovali v svoje rojstne kraje. D Od doma je odšla. V nedeljo 13. t. m. je odšla z doma svojih staršev, stanujočih na Poljanski cesti, 10-letna učenka Ljudmila Krašovec, ki je srednje postave, suhega obraza, rjavih las in prav takih oči. Oblečena je bila v obleki rožnate barve. Deklica se še ni do včeraj povrnila domov H Aretacije. Od pondeljka do torka popoldne so bile aretirane tri osebe, neka ženska zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja, druga ženska zaradi prepovedanega povratka in vlačuganja, a tretja, ker je pobegnila iz bolnice. D Tatvina fotoaparata. V letošnji kopalni sezoni je bilo doslej še malo tatvin. V nedeljo se je kopal v Koleziji dijak Fran Baltič, stanujoč na Mirju. Seboj je vzel nov fotoaparat, ki ga je shranil poleg obleke. Med kopanjem se je neznan tat splazil do Baltičeve obleke ter mu odnesel le fotografski aparat, vreden 3000 Din. Aparat je znamke »Ika Bebe«. ■ Policijski drobiž. Policijski upravi je bila včeraj prijavljena večja tatvina, dalje neki mladenič zaradi žaljenja straže in kaljenja nočnega miru, neka oseba zaradi nedostojnega vedenja, 5 kršitev naredbe o delovnem času, 3 kršitve cestnopolicijskega reda in 5 kršitev avtopred-pisov. Mofi&of - m Prihod čeških akademikov. Včeraj v torek popoldne je s praškim brzovlakom prispelo sem 19 čeških visokošolcev in visokožolk, članov in članic Dijaške male antante, ki potujejo na letovanje v Radovljivo na Gorenjsko. m Slavnostna otvoritev javne kuhinje. Včeraj je bila v pritličju hiše št. 6 na Slomškovem trgu slovesno otvorjena javna kuhinja, ki sta jo ustanovili delavska zbornica v Ljubljani in odbor za vzdrževanje delavskih ustanov. Prisostvovali so otvoritvi poleg zastopnikov omenjenih korporacij tudi odposlanci samouprav, uradov, društev in tiska. Otvoritveni govor je imel g. Viktor Grčar, ki je pozdravil vse navzoče in številne zastopnike. Odgovoril je župan dr, Juvan, ki je kuhinji obljubil vso naklonjenost in pomoč mestne občine. Po slovesni otvoritvi se je vršil skupni obed, ki je pokazal, da bo javi- kuhinja nudila obilno in tečno hrano. Ker je razdeljena na tri razrede, se je bodo lahko poslužili vsi stanovi. Prostori v katerih so obednice, so čedno urejeni, dozdeva pa se, da bodo kmalu postali pretesni in jih bo treba razširiti. m Odredba tržnega nadzorstva. V zadnjem času, posebno odkar se prodaja sadje, se je na trgu razpasla navada, da so branjevke in kmetice prodajale svoje blago kar na tleh ali po pločnikih, čeprav so jim bile na razpolago stojnice. Da se to prepreči je odredilo tržno nadzorstvo, da se sme blago prodajati samo na stojnicah in samo najkesneje do 20. ure. je sedaj osnovala poseben počitniški pevski zbor, bo v prihodnjih dneh priredila še več takih nastopov, da seznani s svojim delom tudi manjše podeželske kraje. m T’ gledališča. Uprava tukajšnjega narodnega gledališča je angažirala za prihodnjo sezono kot režiserja in glavnega operetnega igralca g. Djuko Trbuhoviča, dosedanjega člana beograjske operete in znano plesalko g. Erno Kovačevič iz Maribora, ki bo prva plesalka in voditeljica baleta. m Tujski promet v prvi polovici julija. Od 1. do 15. t. m. je bilo v Mariboru pojavljenih 861 oseb in sicer 667 Jugoslovanov in 154 tujcev. Od teh jih je bilo 89 iz Dunaja, 43 iz Gradca in 62 iz drugih tujih mest. t m Delavsko gibanje. Borza dela v Mariboru išče nujno več hlapcev, viničarjev, 1 fotografa, 1 usnjarja, več kuharic, sobaric in služkinj. m Konec Lajteršberka. Na severnovzhodni periferiji Maribora ležeča občina 6e je vse doslej imenovala Lajteršberg, čeprav to ime ni bilo z ničemer utemeljeno, ker so celo stare vojaške apecijalke oznamenovale ves ta kraj za KoSake. V našem lokalnem časopisju se je o tem često razpravljalo in predlagalo, naj se nemška spa-kedranka opusti in uvede pravo staro slovensko ime. Sedaj se je tega preimenovanja lotila občina sama in v soboto je bilo na seji dosedanjega lajteršberškega občinskega sveta sklenjeno, da naj 6e občina odslej dalje imenuje Košake. m Kap. V torek ob 7. uri zjutraj se je na Meljski cesti nenadoma onesveščen zgrudil na tla 051etni Ivan Krajnc, delavec pri vinski veletrgovini Pugel & Rozman. Pozvani rešilni avto gia je prepeljal v bolnioo, kjer so ugotovili, da ga je zadela kap. m Aretacija tatu z Mariborskega otoka. Kakor smo že poročali, je kopalcem na Mariborskem otoku izginilo več predmetov in tudi denarja, restavratorju g. Majdiču pa sodček (50 1) piva. Policija je za tatom uvedla energično zasledovanje in ga v soboto tudi res izsledila in aretirala. Piše se Gašper Cafuta in je svoja dejanja deloma že priznal. m Doložiranci pod mostom. V zadnjem času je bilo v našem mestu deložiranih več družin, toi so se zatekle pod državni most. Med njimi so mali otroci. Mestna občina mariborska nima možnosti, da bi nudila tem deložirancem streho, ker ima docela zasedena vsa svoja stanovanja, gradba nadaljnih stanovanj pa je radi finančnih težkoč zaenkrat nemogoča. Od pomoči deložirancem pod mostom bi bilo torej mogoče le s sodelovanjem naše javnosti. Hišni gospodarji se radi tega naprošajo, da svoja prosta stanovanja, kd bi prišla za sedanje in bodoče deiožirance v poštev, prijavijo soci jalno- po-li t ičn e m u uradu mestnega načelstva, kjer so na razpolago podatki glede vseh deložirancev. Obenem apelira mestno načelstvo tem potom na uvidevnost hišnih gospodarjev oziroma stanodajalcev, da v tej prehodni dobi, ko se je ukinila stanovanjska zaščita, postopajo kolikor mogoče obzirno in se poslužujejo deložacij le v skrajnem slučaju, kor bi drugačno postopanje vedlo do nedogled n ib posledic,- Odvetnik dr. Makso Šnuderl naznanja da je preselil svojo pisarno na Aleksandrovo cesto št. 28/1. v hišo zavarovalnice „Feniks“ Celje m Javni radio-koncerti. V zadnjem času so postali javni radio-koncerti v Mariboru prava nadloga, ker so zvočniki ponekod vso noč odprti. Poleg tega v Mariboru ne poznajo skoraj nobenih drugih oddajnih postaj kot onih na Dunaju in v Gradcu. Te dni so javni zvočniki producirali celo ves potek zborovanja društva »Schulverein der Siidmark« z vsemi hujskaškimi govori proti nam. m Mariborska Glasbena Matica v Dobrni. V nedeljo, dne 20. t. m. bo priredilo 12 pevcev ■tukajšnje Glasbene Matice pod vodstvom prof. Mirka koncert v zdravilišču Dobrna. Matica, ki * Letoviščarji in postrežba v javnih lokalih. Splošno se opaža, da je letos manj letoviščarjev v Celju kakor lani. Naj bo že vzrok temu karkoli, gotovo je, da bodo še ono malo tujcev, kar jih je letos tu, nevedni ljudje s svojini čudnim nastopanjem pregnali. Te dni se je v neki restavraciji zgodilo, da je uslužbenka neki leto-viščarski rodbini na skrajno nevljuden način rekla, da mora najprej domačim gostom postreči, ker dobi od njih napitnino. Naj vodstvo podjetja svoje uslužbence poduči, da so tujci obči interes in da niso v korist enega 8amega nastavljenca. Najemnine za tujske sobe pri nekaterih privatnikih so tudi pretirano visoke. * Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla v nedeljo 581etna Jera Mrakova, mala posestnica iz Polzele. * Rešilni avto. Javnost se vedno več zanima za rešilni avto, ki ga gasilno društvo že nekaj let obeta. Pred leti baje še ni bilo‘dovolj denarja zbranega, potem ni bilo prostora za nastanitev rešilnega oddelka ter rešilnega avtomobila. Po tolikih akcijah, prireditvah in zbiranjih je sedaj menda denar tu, pa tudi dvoriščni trakt na magistratu bo do jeseni v spodnjem delu toliko gotov, da se bo tam lahko nastanil avto. Pa je nastala zopet nova težkoča, kajti nekateri hočejo, da se nabavi nov, moderen in vsem potrebam odgovarjajoči avto, dočim bi drugi radi kupili star, obrabljen osebni avto, ki se ga naj potem preuredi v rešilnega. Pridružujemo se obči zahtevi, da potrebujemo v Celju nov, moderen rešilni avto in to čim prej. Saj ima celo manjši Ptuj svoj rešilni avto, pa tudi drugi manjši trgi in vasi. * Uhan se je našel v kavarni »Merkur« in se dobi pri blagajni. * Tatovi koles so v zadnjem času počivali, sedaj so pa zopet pridno na delu. Anton Perc, hlapec pri g. Pelosevi je v nedeljo popoldan za kratek čas pustil svoje kolo v veži neke hiše v Gosposki ulici. Ko se je vrnil ni bilo več kolesa. Za tatom ni sledu. Kolo je vredno 1000 Din, znamke »Styria« in črno pleskano. — Zendar-merija javlja, da se je našlo v Št. liju v Slovenskih goricah na neki njivi črno moško kolo brez znamke in številke. Ni izključeno, da je bilo kolo nekje v Celju ali okolici ukradeno in da je tat potem ušel čez mejo, kolo pa pustil. (Sevniccr V petek, gftliie 18. julija t. 1. prirede člani mariborskega Narodnega gledališča na svoji turneji po dravski banovini v »Sokolovi dvorani« v Sevnici »Koncertni in gledališki večer«, na katerem se bodo izvajale operne, koncertne in operetne arije ter veseloigre. Sodelujejo: Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelja, Franjo Tovornik in vodja Pavel Rasberger. Kutt dragoZ/ev v Jndiji »Južna zvezda«. — Diamanti se jokajo. — Temnozelena smaragdna čaša. Indijo imenujejo že od nekdaj >bajno«, ali pa »deželo čudežev«;. Nobena dežela na svetu nima namreč toliko zlata in draguljev, ki danes leže -v zakladnicah maharadžev in .raznih nabobov (bogatašev), ali pa jih svečeniki skrivajo v skritih kotih svojih svetišč. Ameriški miljarderji imajo sicer tudi dosti zlata in dragocenosti, vse se pa morajo kar skriti pred praviljično krasoto in sijajem, ki jih hranijo indijski knezi im indijska svetišča. Znani »nizam« v Hydersbadu, ki slovi kot uajvečji bogataš sveta, ima v svojem glavnem m hod ki, toda mladenič je vztrajal pri svoji be-( sedi: »Če bi imel miljon frankov na leto, bij mogel dostojno živeti. To bi zadostovalo, da sli kupim lepo vilo in avto in da si držim potrebno! osobje. Imel bi dosti denarja za prijateljice in za ponarejeno biserno ogrlico za 6vojo ženo. To ni pretiran luksuz. »To, kar ta mladenič, zahtev« večina današnje pokvarjene mladine od življa- Zakon o pospeševanju hotelske industrije Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in ministra trgovine in industrije ter po zaslišanju g. predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo. Zakon pravi: § 1. Za pospeševanje turizma se dovolijo hotelski industriji v kopališčih ter v klimatskih da turističnih krajih začasne olajšave v obsegu in pod pogoji tega zakona. § 2. Začasne olajšave veljajo za hotele, restavracije, penzije in gostilnice. Ti obrati so deležni pod pogoji § 5 teh-le olajšav: 1. neposredni davek od dohodka podjetja (etečevina) se bo odmerjal tako, da se davčna osnova po določbah zakona o neposrednih dav-ikiih v letih 1931, 1932, 1933, 1934 in 1935 zmanjša za 30% ter v nadaljnih 5 letih za 20%; 2. neposredni davek od dobička javnemu polaganju računov obveznih podjetij (družbeni davek) se bo odmerjal na podlagi, zmanjšani kot pod 1., tako da v primeru pomanjkanja osnovnice ne bo treba plačati zakonski minimalni davek po § 68-2 zakona o neposrednih davkih; 3. taks in pristojbin so oproščene godbe, vstopnice za zabave, koncerti, razstave in predstave, ki se prirejajo po hotelih, restavracijah in penzijah; 4. takse za dolgoročne pogodbe o zakupu se ne bodo plačevale po zakupni dobi, temveč le vsakoletno naprej. § 3. Za obrate v novozgrajenih stavbah v roku 8 let po uveljavljenju tega zakona, ki razpolagajo najmanj z glavnico od 500.000 Din do 2 milijona in kš izpolnjujejo ostale pogoje tega zakona, se zmanjša davčna osnova v teku prve petletne dobe za nadaljnih 20%, v drugi petletni dobi za nadaljnih 15% in v tretji petletni dobi za nadaljnih 10%. Za obrate v novih zgradbah, zgrajenih v istem roku ter s kapitalom od 2 do 5 milijonov, se zmanjšajo odstotki, navedeni v prejšnjem odstavku, za nadaljnih 10% (poemov). Če razpolagajo e kapitalom nad 5 milijonov Din, se znižajo ti odstotki za nadaljnih 5% (poemov). § 4. Za čas trajanja olajšav §§ 2 in 3 se znižajo poleg znižanega davka še vsakovrstne doklde, ki se plačujejo na podlagi neposrednega državnega davka. Davek na poslovni promet se bo plačeval na podlagi kopij računov ali na podlagi knjig o inkasu, afto se pokažejo davčnim oblastvom in so verodostojne. Inkasirani davek na poslovni promet se sme vračunati in izkazati v računih. : § 5. Olajšave §§ 2, 8 in 4 tega zakona se smejo dovoliti: 1. ako so v § 2 navedeni obrati na podlagi potrdila pristojne banske uprave in pristojne davčne uprave neposredno v službi pospeševanja turizma ter čim večjem posečanju Kopališč, klimatičnih in turističnih krajev in ako razpolagajo z vso potrebno moderno in higijen-sko ureditvijo (vodovod, moderna razsvetljava, družabni prostori, Čiste in primerne sobe itd.), 2. ako so stavbe, v katerih se nahajajo ti obrati, zgrajene kot nove po obstoječih gradbenih predpisih; 3. ako so obstoječe stavbe adaptirane ali razširjene ali pa opremljene z ureditvijo v smislu točke 1. tega zakona, ako tudi sicer odg v, tajajo obstoječim gradbenim predpisom in ako znašajo adapcijski stroški najmanj eno tretjino vrednosti objektov brez pohištva ter neposredno pri adaptaciji. Vse začasne olajšave se smejo na 1 redlog hotelskega inšpektorja pri banskih upravah aii na predlog ministrstva za trgovino in industrijo odvzeti, ako lastnik ali zakupnik obrata ne vodi na primerni višini, pravilno in čisto, ali ako se ne ravna po določenih cenah in ako krši pogoje § 5 točka 1. tega zakona. § 7. Olajšave tega zakona veljajo tudi za Beograd in za mesta, kjer so sedeži banskih uprav. Ako ta mesta niso klimatični in turistični kraji, veljajo olajšave samo za hotele, ki pa morajo izpolnjevati vse pogoje tega zakona ter limeti najmanj 40 sob. Olajšave tega zakona veljajo nadalje za zdraviliške dn letoviške dome, ako se njihovi dohodki uporabljajo izključno za uredite« taimfi-njega kraja in za pospeševanje turizma. § 8. Olajšave po tem zakonu bo dovoljeval oziroma odvzemal na podlagi vloženih in dokumentiranih prošenj po prejšnji izjavi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek za davke v ministrstvu financ. Prošnje je treba vlagati v roku 60 dni po otvoritvi obrata. Po prekoračitvi tega roka izgubi obrat pravico do olajšave za ves pretekli čas in za ono leto, v katerem je bila prošnja vložena. § 9. Podrobne določbe o izvršitvi tega zakona bosta podpisala minister financ in minister za trgovino in industrijo. Minister za socijaino politiko in narodno zdravje bo določil kraje, ki jih je treba smatrati za kopališča, minister za trgovino in industrijo pa one, ki jih je treba smatrati za klimatske in turistične. § 10. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih no-vinahc. X Avstrijsko zunanje posojilo in mednarodna reparacijska banka. Upravni svet mednarodne reparacijske banke je sklepal v svoji zadnji seji o določilih uradnega jezika banke. Priznani so bili sledeči jeziki: francoščina, angleščina, nemščina in italijanščina. Nadalje je upravni svet sklepal o jamstvu 60 milijonskega avstrijskega posojila. X Elektrifikacija železnic v Češkoslovaški. Češki listi poročajo, da bo še v teku letošnjega leta elektrificiranih 14 železniških prog na Češkoslovaškem. X Eelektrifikacija železnic na Madjarskem. V prom. min. se z vnemo pripravljajo načrti za elektrifikcajo želez. prog. Madjarska vlada namerava v dobi 12 let izvršiti elektrifikacijo dveh glavnih prog, in to od Budimpešte do državne meje proti Dunaju, Pragi, Košicam, Beogradu, Zagrebu in Aradu. Sedaj se pripravljajo načrti za elektrifikacijo proge Budimpešta - Dunaj. Madjarske državne železnice vodijo v tem zmistu razgovore z inozemskimi finančniki. Elektrificirana bo tudi železniška proga Budimpešta -Blatno jezero, da bi se tako pripomoglo kopališčem ob jezeru do večjega razmaha. Pogajanja se vršijo predvsem z italijansko družbo Adriatica, o čemur smo že poročali. X Podmorski predor pod gibr<arsko ožino. V soboto so pričela dela na afriški obali za zgradbo podmorskega predora, ki bo vezal Evropo z Afriko. Trenutno se raziskuje geo-logična sestava plasti, ki na afriški obali prikazuje povoljne gradbene pogoje. X Bilanca. Beograjska tekstilna industrija d. d. v Beogradu izkazuje pri delniškem kapitalu Din 10,000.000-— za 1. 1929 Din 318.472— čistega dobička. Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg železne žice, 200 m2 stekla, 200 kg kita, razne žice in 1 električnega brusilnega stroja. — Dne 26. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 6500 kg firneža. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 17. julija t. 1. se bo vršila pri Dravski radionici v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave usnja, sedlarskega sukanca in vrvice. — (Vzorci in pogoji so na vpogled pri omenjeni radionici.) Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 250 kg žičnikov, 10.000 komadov ograjnih štaketov, 300 komadov gozdnih drogov in 300 komadov hrastovih ograjnih stebrov. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5500 kg lanenega firneža. Borzna poročila dne 15. julija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 15. jul. Amsterdam 2268, Berlin 13-4425—13-4725, Bruselj 7-8773, Budimpešta 9-8672—9-8972, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-95-7-98, London 273-88-274-68, Newyork 56-27, Pariz 221'87, Praga 166-89-167-69, Trst 294-24—296-24. Zagreb, 15. jul. Amsterdam 22-65—22-71, Dunaj 795—798, Berlin 13"4425—13'4725, Bruselj 787-73 bi., Budimpešta 986-72-989-72, Milan 294-20-296-20, London 273-88-274-68, Newyork kabel 56-17—56-37, Pariz 220-87—222-87, Praga 166-89—167-69, Ziirich 1094-40—1097-40. Beograd, 15. julija, k. Amsterdam 22-65 do 22‘71, Berlin 13'4425—13-4725, Dunaj 795 do 798, Curih 1094-40—1097-40, London 273-78 do 274-68, Newyork 56-17—56-37, Pariz 220-87 do 222-87, Praga 163-60-166-89. Dunaj, 15. julija. Berlin 169-02, Amsterdam 284-80, Kopenhagen 189-62, Stockholm 190-10, Newyork 707-70, London 34-3475, Pariz 27-85, Bruselj 98-88, Praga 20-9937, Beograd 12-5625, Budimpešta. 124, Bukarešta 4-2080, Varšava 79-35, Sofija 5'13, Milan 37-065, Curih 137-64. Curih, 15. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-25, London 25-03, Newyork 514-45, Bruselj 71-85, Milan 26-95, Madrid 59'40, Amsterdam 207-025, Berlin 122-775, Dunaj 72'68, Sofija 3'74, Praga 15-255, Varšava 57-70, Budimpešta 90-175, Atene 6-675, Carigrad 2-44, Bukarešta 3-06. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 15. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50-87, voj. škoda ar. 432-75-433 (432-25), kasa 432-75—433 (432), julij, avgust, sept., okt., nov. 432-50 bi., dec. 433-25—434, 4% agr. obv. 54 d., 7% Bler pos. 85-25—85-675, 8% Bler pos. 95-50—96, 7% pos. hip. 84-375—84-675 (84-50). Banke: Praštediona 902-50—910, Udružena 191-50-191-75, Ljublj. kred. 122 d., Medjuna-rodna 63 d., Narodna banka 8025—8200. — Industrije: Šečerana Osijek 338—342, Trboveljska 402—405, Slavonija 200—210, Vevče 126 d. Beograd, 15. julija, k. 7% invest. pos. 89-50 do 90-25, 4% agrarne obv. 55—56, 7% hipot. pos. 86-50-87, 7% Bler 86-75-87-25, Narodna banka 8238—8240, Prometna banka 960, Založna banka 580, Trgovačko-obrtnička banka Novi Sad 160, vojna škoda 442—444 (445), ultimo decembra 457, ultimo avg. 447—448. Dunaj, 15. julija. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adrija 12-40, prioritete 92-20, Ruše — •—, Trbovlje 50, Leykam —•—. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 15. julija. 7% Bler 84-50—85-50. Ncwyork, 15. julija. 8% Bler 95—96, 7% Bler 84-75—85-50, 7% drž. hipot. 84-84-50. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta. Prometa ni bilo. Pšenica: bačka, 80kg, 2% prim., 250—252-50, bačka, 78 kg, 2% prim., 242-50 do 245, bačka, 77 kg, 2 % prim., 237-50—240, nova bačka, uzančno blago jul. 210—212-50, nova bačka, uzančno blago avg. 220—222-50. — Rž: nova 72 kg, 2% prim., 160—162-50. — Moka: pšenična Og fco vag. Ljubljana 405—410. — Koruza: popolnoma suha 162-50—165. — Ječmen: novi bački spomladanski 68/69 kg 165 do 167-50, novi bački ozimni 66 kg 155—157-50. — Oves: bački 195—200. Novi Sad, 15. jul. Pšenica nova 78/79 kg: baška 167-50—172-50, gornjebaška, ban. Tisa, šlep 172-50—175, gornjebanat. 165—170, sremska 160—165. — Koruza: baška, sremska 110 do 112-50, ladja Dunav 110—112-50, avgust 115 do 117-50, banatska 105—107-50, banatska ladja Dunav, Bega 112-50—115. Promet: pšenica 48 vagonov, oves 1 vagon, koruza 22 vagonov, moka 11 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca neiz-premenjena. Budimpešta, 15. jul. Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: okt. 18-66—18-85 (18-66 do 18-67), marc 1931- 20-35—20-48 (20-35 do 20-36). Rž: oktober 11-66—11-80 (11-66—11-67), marc 1931. 12'90—13 (12-90—12-91). Koruza: jul. 14-60, avg. 14-68—14-72, trs. avgust 12"25 (12-35-12-45). Tržišča jajc. V evropskih tržiščih je višek v ceni prekoračen. Na nekaterih tržiščih, predvsem v Belgiji so cene že precej popustile. Kupci so rezervirani v pričakovanju cenejših kritij. Nabavna cena znaša pri nas Din 0-75 za komad. Divja koža. 10. t. m. se je otvorila v Lipskem aukcija krzna. Trgovina je bila mlačna za vse vrste blaga. Edino vidra je dosegla čvrstejše cene in Je bilo blago gladko prodano z ca. 5 do 15 odst. nižjimi cenami od prejšnjega meseca. Živinska tržišča. Dunaj, 15. julija. Dogon na današnji trg je bil: 11-207 prašičev, od teh 8291 mesnatih in 2916 mastnih prašičev. Živahen promet. Cene poskočile in sicer mastnim za 10 do 15 grošev pri kilogramu in mestnatim za 15 grošev pri kilogramu. (Spori Velik uspeh Jugoslavije v Montevideu Jugoslavija — Brazilija 2 : 1 (2 : 0) V nedeljo se je pričelo na oni strani naše zemlje svetovno prvenstvo v nogometu. Zastopniki Evrope, katerim se ni dajalo nikakih izgledov na uspeh, so se odrezali proti vsakemu pričakovanju dobro. Edino izjemo tvori Belgija, ki je igrala z Zedinjenimi državami (USA) in zgubila s 3 : 0. Amerikanoi so igrali zelo temperamentno, posebno so imponirale njihove atletske postave. Belgijci so se do konca žilavo borili, vendar preko železne obrambe nasprotnika niso mogli. Francija je premagala Mehiko s 4 : 1 (3 : 0). Njeni igralci so zelo mladi, igrajo z velikim ognjem in navdušenjem, opaža se pa pomanjkanje tehnike. V ponedeljek je igrala Jugoslavija z Brazilijo v postavi: Jakšič — Ivkovič, Mihajlovič — Arsenijevič, Stefanovič, Djokič — Tirnanič, Marjanovič, Bek, Vujadinovič, Sekulič. V krasni igri, kateri se je divilo 50.000 gledalcev, je zmagala naša reprezentanca s 2 : 1 (2 : 0). Gole za Jugoslavijo sta zabila Tirnanič in Bek. Naši igralci so igrali izvanredno, posebno je zadivila igra napadalne vrste, v kateri predstavljata Ivica Bek in Bane Sekulič ekstra razred. Obramba je stala kakor zid — Brazilija je dosegla edini gol tik pred koncem II. polčasa. Romunija je premagala Peru s 3 : 2. Prinašamo točen razpored tekmovanja za svetovno prvenstvo: Torek 15. t. m.: Argentinija—Francija. Sreda 16. t. m.: Čile—Mehika. Četrtek 17. t. m.: Jugoslavija—Bolivija in Paraguay—Zedinjene države. Petek 18. t. m.: Uruguay—Peru. Sobota 19. t. m.: Francija—Čile in Argentinija—Mehika. Nedelja 20. t. m.: Brazilija—Bolivija in Para-guay—Belgija. Torek 22. t. m.: Argentinija—Čile in Uru-guay—Romunija. Od 22. do 27. julija je odmor, nakar se prično odločilne tekme po cup sistemrf. Nasprotniki bodo izžrebani v torek 22. t. m. zvečer. Pred pričetkom tekmovanja se je s sigurnostjo računalo, da se bodo plasirale v finalne tekme samo južnoameriške države: Uruguay, Argentinija, Paraguay in Brazilija. Po prvih tekmah pa se splošno sodi, da bo mesto Brazilije prišla v finale Jugoslavija. Hašk izpade iz državnega prvenstva po žrebu V Zagrebu in v Osijeku sta igrala Hašk in Slavija dvakrat neodločno, treba je bilo tretje tekme. Hašk je nastopil s Ilitrecom, ki je potoval iz Zagrebu celo noč in nastopil blesiran. Njegova igra pa je bila mlačna in nekoristna. Slavija je nastopila znatno oslabljena — štiri igralci radi službe niso mogli nastopiti; med njima dva najboljša igralca Slavije Dragovič in potporučnik Urban. Prvi se je moral kot vojak vrniti v Sisek, drugi pa je imel dežurno službo. Slavija je nastopila samo z 10 igralci. Tekma je končala v regularnem času 1 : 1. Podaljšek 2X15 minut je končal 0 : 0, moral je torej po propozicijah odločiti žreb in Hašk je — izpadel. Po 800 minutni, t. j. 8 ure trajajoči herojski borbi je usoda odločila za Slavijo. Priznata se mora, da je Slavija to popolnoma zaslužila, ona je vsekakor moralni zmagovalec jn je dala redek primer športnega duha in skrajne borbenosti. Nadaljnega tekmovanja se torej udeleže: Hajduk, BSK, Slavija (Sarajevo), Jugoslavija, Concordia in Slavija (Osijek). Davis cup Italija : Japonska 3 : 2. V Genovi se je vršil finale evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Japonsko. Zmagala je Italija. Harada (J.)—Morpurgo (I.) 6 : 4, 6 : 3, 7 : 5. De Stefani (I.)—Ohta (J.) 6 : 8, 6 : 4, 4 : 0, 6 : 4. Morpiirgo-Gashini (I.)—Harada-Abe J.) 8 : 6, 9 : 7, 6 : 8, 2 : 6, 6 : 1. Mor-purgu—Ohta 6 : 0, 6 : 2, 6 : :. Harada— de Stefani 6 : 2, 7 : 5, 7 : 5. Ustanovni občni zbor kolesarskega kluba Novo mesto je v petek 18. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne Seidl. V vsaki slovenski hiši ■ ■ »i Gospodarske vesti X Multiplikator davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določen za mesec junij v okolici mestne občine ljubljanske na e-13. X Svetovni perutninarski kongres v Londonu. Koncem t. m. se bo vršil v Londonu perutninarski kongres z razstavo vseh vrst perutnine, katerega se bodo udeležile skoro vse države sveta. Naša država bo zastopana po načelniku poljedelskega ministrstva dr. Ljudevitu Prochaski, inšpektorju poljedelskega oddelka banske uprave Dravske banovine g. Josipu Zidanšku dn po veterinarskem referentu g. Pe-trušiču. Razstave se udeleži tudi grofica Herberstein iz Velenja. X Francija išče les za zaboje. Naš generalni konzul v Bordeauxu sporoča zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da vlada tamkaj veliko povpraševanje po lesu za izdelavo zabojev. Priv. izvozna družba je podvzela vse potrebne korake, da se ugotovi dn omogoča možnost izvoza 150 vag. lesa za zaboje v Francijo. X Izvoz ječmena na Madjarsko. Madjarsko finančno ministrstvo je prepovedalo uvoz ječmena, ki je okužen z glivo »fusarium roseume. Vsled tega je umestno, da si jugoslovanski izvozniki, ki odpremljajo pošiljke ječmena na Madjarsko, priskrbijo spričevala o zdravstvenem Btanju blaga. Ta spričevala izstavljajo poljedelske vzorčne dn kontrolne stanice. X Slaba žetev na Madjarskem. Madjarsko poljedelsko ministrstvo objavlja ocene letošnje žetve, ki je v glavnem že dovršena. Suša je Belo slabo uplivala na razvoj žitaric, zato je tudi končna ocena žetve znatno manjša od prvotne. X Izvoz češkega sladkorja v Rusijo. Med Češkoslovaškim sladkornim koncernom in zastopniki sovjetske Rusije se vršijo pogajanja v svrho dobave sladkorja Douski in Sibirski oblasti. Dogovori eo v toliko dozoreli, da se nahaja v podpisu konvencija o enoletnem kreditiranju sladkornih dobav s strani čeških producentov. X Dunajski parlament za žitni monopol. Na peji carinsko-tarifnega odseka dunajskega parlamenta se je razpravljalo o nekaterih točkah nove carin, predloge. Mnoge carin, postavke so se znižale, druge pa zvišale. K uvozni carini za pšenico, rž in oves je bila določena nova doklada v znesku 10 zl. kr. Pri postavki prašiči se je določila maksimalna višina doklade 18 zl. kron. Sprejeta je bila resolucija socijaino - demokratičnega poslanca, s katero se poziva vlada, da uvede žitni monopol. X Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Turčijo. Za časa bivanja v Carigradu je češkoslovaški poslanik v Ankari izjavil zastopnikom listov, da je trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Turčijo gotova in da bo kmalu sklenjena. Treba je samo še doseči sporazum v nekaterih vprašanjih, tičočih se carinskih tarif. Pogajanja v tem pravcu se bodo nadaljevala v iBeptembru t. L X Za omejitev žitne produkcije v Ameriki. Državni tajnik za kmetijstvo Hyde in predsednik kmetijskega odbora Leggi sta odpotovala iv državo Kansas in razvijata tam med farmerji propagando za omejitev produkcije žita. Oba v svojih govorih naglašata, da vlada toliko časa ne bo mogla zboljšati težkega položaja ameriškega kmetijstva, dokler se ne bo v glavnem bavilo s pridelovanjem žita. se naj Jugoslovan I ** 9w OGLAŠUJTE v dnevniku NAJNOVEJ6A KOLESA ZA OTROKE1 TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — EM DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE 18 Al Id ISO S Otrošld vozlčld MARIJIN TRG ST. 8 TOVARNA Ljubljana VIL SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! EM DETAJL * lahlo B. TOBER, iovarniško-komisijska zaloga: a*c. spol. Prvni česhd shldvna v Kyjcve (C. S. H.) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbenike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuha vanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe. Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili. Ljubljana Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možina) } Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev ♦ -- E 261/30-9. 1672 Dražbeni oklic. Dne 4. avgusta 193 0. ob desetih bo na licu mesta v Vaneči dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vaneča, 1js vi. št. 70, 1li vi. štev. 71, 100, 180. Skupna cenilna vrednost: 32.378 Din 87 p.; vrednost pritikline: 1899 Din 50 p.; skupni najmanjši ponudek: 21.575 Din 76 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 25. junija 1930. ■' ■ ♦ a 424/30. 1671 Dražbeni oklic. ) Dne S. avgusta 1930. ob devet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sebeberci */« vi. št. 74. Cenilna vrednost: 772 Din 50 p.; najmanjši ponudek: 515 Din 50 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražr beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 11. julija 1930. A 86/30-4. 3-3 Poklic dediča neznanega bivališča. Bratelj Done, seljak iz Budinjaka 3, ob. Kalje, je dne 10. decembra 1928. umrl. Poslednja volja se ni našla. Njegova hči Ana, om. Kovačevič, in njegov sin Bratelj Janko, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gosp. Jos. Makarovičem iz Dob št. 1, ki se je postavil za skrbnika za omenjene odsotne. Okrajno sodišče v Kostanjevici odd. I., dne 7. julija 1930. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisalista senastopnifirmi: 818. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. julija 1930. Besedilo: S. Cvirn, družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina s čevlji, usnjem, usnjenimi izdelki in kremo za čevlje in usnje. Družbena pogodba z dne 23. junija 1930., opr. št. 2824. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 10.000'—. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 dinarjev. Poslovodja: Cvirn Stanko, trgovec v Ljubljani, Karlovška cesta št. 2. Za namestovanje upravičen: _ Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje poslovodja samostojno na ta način, da pristavlja pod natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli napisano besedilo tvrdke svoje ime. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1930. Firm 1172/30 Rg C IV 177/1. * 319. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. julija 1930. Besedilo: »Desa«, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina z motornimi vozili, njih posameznimi deli ter postranskimi potrebščinami. Družbena pogodba z dne 25. junija 1930., posl. št. 14.459. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodje: Dr. Kersnik Janko, poso-jilnični ravnatelj v Ljubljani, Trdinova ul. št. 2, Knez Aleksander, Knez Zdenko in ing. Knez Tomo, vsi veletrgovci v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta kolektivno po dva poslovodji tako, da pristavita svoja podpisa pod od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1930. Firm 1171/30 Rg C IV 175/1. Konkurzni razglasi S 2/30—166. 320. Sklep. Konkurzna zadeva prezadolženca Omahna Mihaela, trgovca v Višnjigori. Narok za sklepanje o poravnavi ee določa na dan 5. avgusta 1930. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 3. Poravnalni predlog se glasi: 1. upniki I. in II. razreda se plačajo popolnoma; 2. upniki III. razreda prejmejo 12% kvoto v 3 mesecih po odpravi konkurza. Okrajno sodišče v Višnji gori odd. I., dne 10. julija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev &t. T. 592/14. 1661 a—2—1 Razglas o licitaciji za polaganje terrazza, linoleja in cclotcksa v porodnišnici pri javni bolnici v Celju. Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V.No. 2034/75 z dne 10. julija 1930., razpisuje podpisano sresko načelstvo za prevzem polaganja ter- razza, linoleja in celoteksa pri gradnji po-* rodnišnice v Celju prvo pismeno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom, ki se bo vršila dne 31. julija 193 0. ob enajstih, pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz popolnega razglasa o licitaciji v »Službenih no-vinahe in na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, in na razglasni deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Varaždinu in Zagrebu. Sresko načelstvo v Celju, dne 11. julija 1930. Št. T. 633/2. 1670 Razpis. Po nalogu kraljevske banske uprava Dravske banovine v Ljubljani z dne 23. junija 1930. I. -No. 676/5 razpisuje sresko načelstvo v Celju na osnovi čl. 2. in 8. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z dne 21. maja 1929., št. 14.633, mesto državnega cestarja-delavea na progi km 54 do 59 državne ceste št. 50 s sedežem v Dragem polju. Mesto je prvo leto začasno z mesečno plačo Din 609-— in prostim stanovanjem v državni cestarski hiši v Dragem polju. Stalnost se pridobi po enoletni zadovoljivi službi po položitvi predpisanega izpita. Pravilno kolekovane prošnje je vložiti s potrebnimi kolekovanimi prilogami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v; Celju do dne 15. avgusta.193 0. Prosilec mora priložiti prošnji dokazila; o državljanstvu, dovršeni osnovni šoli, odsluženem kadrskem roku ter ne sme biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Poleg tega mora predložiti zdravniško spričevalo, da je duševno in telesno zdrav, nravstveno spričevalo in potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil obsojen zbog kaz-njivih dejanj iz koristoljubja. Prednost imajo oni, ki so bili zaposleni najmanj leto dni pri vzdrževanju cest, alll hodili v tečaj za cestarje in opravila izpit, železniški delavci, zidarji ali oni, ki so služili v inženjerskih četah. Sresko načelstvo v Celju, dne 10. julija 1930. ANATOLE FRANCE: BOGOVI SO 2EJN1 Živel je v majhnem stanovanju v Palači s svojo mlado ženo, ki mu je podarila dvojčke. Ta mlada žena, teta Henrieta in služkinja Pelagija, to je bila vsa njegova družina. V občevanju s temi ženskami je bil ljubezniv in dober. Sktratka, bil je v svoji družini in v svojem poklicu izvrsten človek, ki ni imel mnogo idej in prav nič domišlije. Gamelin se ni mogel ubraniti, da ne bi z nekakšnim nezadovoljstvom opazil, kako zelo so ti uradniki novega reda podobni po duhu in po delih uradnikom starega režima. In to so tudi bili: Herman je vršil poprej službo glavnega prokuratorja pri sodišču v Artoisu; Fougier je bil bivši prokurator v Chateletu. Ohranila sta svoj značaj. Toda Evarist Gamelin je veroval v revolucijo-narni preporod. Ko je odhajal iz državnega pravdništva, je šel skozi galerijo v Palači ter se ustavil pred prodajalnami, kjer so bili umetno razstavljeni vsakovrstni predmeti. V izložbi državljanke Tenot je listal po zgodovinskih, političnih in filozofskih delih: »Verige suženjstva«; »Razprava o despotizmu«; »Zločini kraljic«. »Prekrasno!« je mislil sam pri sebi, »to so republikanski spisi!« in vprašal je knjigarko, ali proda mnogo teh knjig, la je zmajala glavo: »Prodajajo se samo popevke in romani.« In potegnila je iz predala drobno knjižico ter pristavila: . »To je nekaj dobrega!« Evarist je prečital naslov: »Redovnica v srajci«. Pred sosedno prodajalno je našel Filipa Desmaliisa, ki je med dišečimi vodami, pudri in vonjanimi blazi- nicami državljanke Saint-Jorre, ponosen in nežen, zatrjeval lepi prodajalki svojo ljubezen, ji obljubljal, da ji napravi njeno sliko ter jo prosil za kratek razgovor zvečer v Tuilerijskem vrtu. Bil je lep. Prepričevalnost mu je tekla z ustnic ter se iskrila iz njegovih oči. Državljanska Saint-Jurre ga je poslušala molče ter povešala oči, pripravljena, da mu verjame. * * * Da bi se bliže seznanil s strašnimi funkcijami, ki so mu bile podeljene ,je hotel novi porotnik, pomešan med občinstvom, prisostvovati sodbi tribunala. Pavzpel se je po stopnišču, kjer je sedelo čuda ljudstva, kakor v anfiteatru, ter vstopil v nekdanjo dvorano pariškega Parlamenta. Vse se je trlo, da bi videlo obsodbo nekega generala. Zakaj tedaj, kakojr je dejal stari Brotteaux, »je Konvencija po zgledu vlade Njegovega Veličanstva britanskega klicala na sodbo premagane generale, ker ni bilo generalov izdajic, ki se rajši niso dali soditi. Ne morda zato, je pripominjal Brotteaux, ker je poražen general brezpogojno kriv, kajti ni drugače, kakor da je v vsaki bitki eden premagan. Toda nič tako primerno kakor obsoditi na smrt generala, da damo drugim pogum...« Teh lahkomiselnih in trmpglavih vojuikov s ptičjimi možgani v volovskih lobanjah je bilo že precej prišlo na zatožno klop. Današnji obtoženec ni vedel o obleganjih in bitkah, ki jim je poveljeval, prav nič več kakor uradniki, ki so ga zasliševali: obtožba in zagovor sta tavala med dejanskim položajem, smotrom, municijo, pohodi in protipohodi. In množica državljanov, ki so zasledovali te temne in brezkončne obravnave, je videla za tem bebastim vojščakom razgaljeno in razdrapano domovino, ki je umiral tisočkratne smrti; in s pogle-gom in z glasom so pritiskali na porotnike, ki so sedeli mirno v svoji klopi, naj udarijo s svojim pravorekom kakor s kolom po sovražnikih Republike. Evarist je imel ta žgoči občutek: kar je bilo treba zadeti v tem malopridnežu, sta bili obe grozotni pošasti, ki sta mesarili domovino: upor in poraz. Zares, kaj je bilo do tega, da se dožene, je li ta vojak nedolžen ali kriv! V trenotku, ko je Vendee-ja zopet dobivala pogum, ko se je Toulon predajal sovražniku, ko se je renska vojska umikala pred mogunškimi zmagovalci, ko so mogle severno vojsko, ki je odstopila v Cezarjev tabor, streti v prah z enim sami udarcem cesarske čete, Angleži in Holandci, gospodarji Valenciennes-a, v: tem trenotku je bilo važno, naučiti generale zmagati ali umreti. Pri pogledu na tega oslabelega in otopelega sabljača, ki se je med zasliševanjem izgubljal v svojih zemljevidih, kakor se je bil izgubil tam na severnih planjavah, je Gamelin naglo odšel iz dvorane, da se ne bi pridružil občinstvu, ki je kričalo: »Umri!« « • * Na odsekovi skupščini je novi porotnik sprejel čestitke predsednika Oliviera, ki mu je velel priseči nat stari veliki oltar Bamabitov, ki se je prelevil y oltat domovine, da bo v svetem imenu človečanstva zadušil v svojem srcu vsakršno človeško slabost. Gamelin je dvignil roko ter poklical za pričo svoja prisege velike mane Marata, mučenika svobode, čigar soho so bili pravkar postavili ob stebru bivše cerkve, nasproti sohi Le Peltier-ovi.1 Od nekod je zadonelo ploskanje, pomešano z mn mranjem. Skupščina je bila razburjena. Pri vhodu Y ladjo je robantila s sulicami oboroženih članov odseka. »Protirepublikansko je, je dejal predsednik, nositi orožje v skupščini svobodnih mož.« In odredil je, da se puške in sulice takoj odlože t bivši zakristiji. Grbec z živahnim očesom in zavihanimi ustnicami, grajan Beauvisage, član Budnega Odbora, se je povzpel na prižnico, ki je bila sedaj govorniški oder, pokrit z rdečo čepico. 1 Louis Micliel Le Peletier (Lepeletier) de Sainb Fargeau (1760.—1793.), član Konvencije, ki ga je ubil neki kraljevi gardist dan nato, ko je glasoval za smrt Ludovika XVI. Izdala tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovaria Otmar MichAlek. - Urednik Janez Debevec. - Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. - Vsi v Ljubljani