SVr V. 9
Maribor, dne 23 marea 1914.
Letnik TI.
Naročnina listu: —
Celo leto . . K IO- — Pol leta	. . „ 5' —
Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno	P—
Zunaj Avstrije: ===== Celo leto , . K 15' —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravništvo : Maribor Koroška ulica S. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Slovenska petstoletnica in Nemci
Petstoletnica koroškega slovenstva. Nemcem ni čisto nič všeč. Najljubše bi jim bilo, če bi s to zgodovinsko obletnico mogli združiti slavje dovršene germanizacije ter na grobovih slovenstva v zmagoslavnem zanosu zafldicali v svet:	Bili so na Korošr
kem Slovenci in sicer davno pred Nemci, dežela je bila njihova last; na Gosposvetskem polju so v svojem jeziku ustoličevali svoje deželne vojvode; sedaj pa s svojim jezikom vred počivajo v grobu. Na Koroškem ni več Slovencev!
Taka petstoletnica bi bila po volji Nemcev. In priznati moramo, da Nemci te volje niso skrivali, — temveč da so ji podrejali vse svoje mišljenje in hotenje, da je ta germajnizacijlska volja osobito zadnje polstoletje bila prva in skoraj edina gonilna moč za vse kulturno, politično in gospodarsko delovanje koroškega nemštva. In vendar še živti Slovenec in se še govori slovenski jezik na Koroškem, kot se je govoril pred pet stoletji. Od tođ nemška nevolja.
Tej nemški nevolji je v sobotnem večernem listu „Tagespošta“ dal duška poslanec Dobernig, od Slovencev Nemcem darovani »„zvesti EkapT“ nemškega naroda, kakor ga imenujejo nemški liberalni listi. Članku se vidi, da je pisan z mržnjo. Kot mačka okoli vrele kaše hodi Dobernig okoli zgodovinskega slovenskega ustoličevalnega obreda. Iz te sklede ne more nič zajeti za edino ljubljeno nemštvo, zakaj v tej posodi vre slovenska zgodovina! Niti tega ne pove zlovoljni Dobernig, da so bili koroški knezi ustoličeni v slovenskem jeziku. Koliko bi dali Nemci za-to, če se to ne bi bilo nikfdar zgodilo! Raj zgodilo se je to ne samo takrat, ko je bila Koroška celotno in potem povečini slovenska dežela ; godilo se je to v
12.	in 13. stoletju; zgodilo se je leta 1286, ko je bil! goriški grof Majnard po starodavnem obredu umeščen za koroškega vojvodo. Zgodilo se je leta 1335, ko je po smrti koroškega vojvode (Henrika Koroško s Kranjsko in Slovensko marko pripadlo Habsburžanom; 2. julija je bil prvi habsburški koroški vojvoda Oton na Knežjem kamnu slovesno umeščen v slovenskem jeziku. Zadnje tako slovensko umeščenje na Gosposvetskem polju je bilo 18. marca 1414, s katerim. je bil slovesno upeljan habsburški vojvoda Ernest Železni.
Tako govori zgodovina. Dejstva se ne dado zanikati in naj Dobernig še toliko učenjakov, napol-učen.jakov in načetrt-učenjakov pokliče za pričo. Ve-lepomenljlv! slovenski obred je to, neumrljiv pomnik slovenske narodnosti in slovenskega demokratizma, ki je bil našemu narodu lasten že od nekdaj in sicer veliko bolj kot kakemu drugjemu narodu, osobito še nemškemu, med katerim pravi za prav nikdar ni bil pravi demokratizem doma.
Za,to pa je vpričo teh zgodovlinskih dejstev naravnost smešno zanikati državno- in jezikopravni pomen tega obreda. Slovenski jezik je bil uradni jezik na Koroškem celo vrsto ne samo let, ampak stoletij. V 11., 12. in 13, stoletju je bil na dvoru koroških knezov iz rodovine Epenstanjcev in Španhajmov slovenski jezik udomačen in spoštovan. Ko je spomladi leta 1227 štajerski vitez Ulrik z Lihtenštajna v obleki poganske boginje Venere prišel na Koroško, ga je koroški knez Bernard Španhajmovec s svojimi vitezi pozdravil v slovenskem jeziku:	„JBog vas sprejmi,
kraljeva Venus!“ T,udi pred nemškim cesarjem je koroški vojvoda nastopal kot Slovenec, če se je kdo, tako poroča opat Ivan iz Vetrinja, v navzočnosti cesarjevi pritožil čez vojvodo, se je ta moral zagovarjati le v slovenskem in nobenem drugem jeziku. Slovenski značaj Koroške je bil torej uradno in postavno priznan, pred vsem pa. s slovenskim ustoličenjem koroškega vojvode in s slovensko prisego, Hi je bila v rabi do 17. stoletja.
To je zgodovinsko pravo slovenskega jezika na Koroškem. In’ če je sedaj slovenski jezik na Koroškem pregnan iz uradov, pregnan iz šole, je to najhujši udarec |v obraz zgodovini in pravici, je to u-pdav turška krivičnost in nasilnost. Zla take razmere je najpripravnejši izraz: koroški vilajet.
Naj nam Dobernig ne prihaja z dobrinami — ...nemške kulture“, ki bi naj bila nekak) n adonesto k za izgubljene narodne in politične pravice! Kar je dobrega na nemški kulturi, to; je krščansko. Krščansko pa je katoliško, to je splošno, last vseh narodov, torej tudi Slovencev; to pa, kar je bilo na tej kulturi pristna in izključno nemško, to je bilo in je še vedno našemu ljudstvu na Škodo. Blagoslov; nemške kulture na Koroškem je ta: analfabetstvo, šnops, nezakonski otroci, kretenstvo! Pustite, nam »rajši našo pristno slovensko in krščansko, Ivieč kot tisočletno kulturo !
Dobjernigu tudi ni prav, da se izvenkoroški Slovenci tako živahno zanimajo za to pred vsem koroško petstoletnico. Omejuje pa to zanimanje samo na Kranjce, kateri so mu v.obče obležali v želodcu. Morda je vzrok za to čudno animojznost iskati v tem, da so Dobernikovi pradedi bili Kranjci, ki so. nekoč preko Karavank primahali na Koroško. Nemara mu zato njegova „kranjska, žilica“ ne da miru.
Ni res, da bi se samo Kranjci zanimali za koroške Slovence. Mi Štajerci simpatiziramo ž njimi ravno toliko in celo še bolj, ker imamo izvojevati slične boje, kot naši koroški bratje. In mi dobro vemo, da je kakor iza nas Štajerce, tako pred vsem za Korošce edina rešitev politično združenje. Zedinjena Slovenija, nemški Bauernsehreck, pred katerim trepeta tudi Dobernig! Pa se bodo morali udati in privaditi. 'Mi Slovenci in pred vsem koroški Slovenci, imamo zgodovinsko pravo do zedinjene Slovenije. — Kaj je bila stara, velika Karantanija, M: je obsegala Koroško, Kranjsko, Štajersko in tudi južne dežele doli do Krke in istrskega Krasa, drugega nego zedinjena Slovenija?
Zgodovina nam torej daje pravico za naš velila politični cilj, ki se imenuje zedinjena Slovenija pod habsburško dinastijo. Za tem ciljem hrepeni ves naš narod. To je skupni politični dilj vsega jugoslovanstva. In letošnja slovenska petstoletnica na:s na)-vdaja z novo močjo v tem našem velikem stremljenju.
V soboto, dne 21. marca, ob 3. uri popoldne, je v St. liju v Slov. goricah v Gospodu natisnil svoje trudne oči odličen rodoljub, nekdanji steber obmejnega slovenstva, vzor-duhovnik, vpokjojeni župnik šentiljski, častni občan občin St. Ilj in Ceršak, duhovni svetnik velečastiti gospod 'Matija Kelemina. Skoro celih sedem let je bil vrli starček več ali' manj priklenjen na bolniško postelj. In prvi vigredni dan letošnjega leta ga je pokosila bleda koščena žena, smrt. Rojen je bil Matija Kelemina dne 4. jan. 1846
v	župniji Sv. Miklavža pri 'Ormožu. V. mašni k» je bil posvečen dne 21. julija 1870. Kaplanoval je v Solča’
vi	1870-1873, pri Veliki Nedelji 1873-1877, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 1877—4880, pri St. liju v Slov. gor. 1880—Ì884, v Hočah 1884—1885 in v Slivnici 1885—1887. Za župnika v St. liju je bil imeno-
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.;
Carigrajski sultan je poslal leta 1800 v Egipt proti Francozom pomožno četo Albancev, kateri je načeloval kot stotnik Mohamed Ali, mož nizkega rodu iz Kavale v Macedoniji. Koblerjevega naslednika Menou-|ja so zavidni Angleži premagali ter ostanek francoske vojske prepeljali na angleških ladjah na Francosko.
Napoleonovi kanoni so, vzbudili egiptsko kulturo in zgodovino iz tisočletnega spanja. Francoski učenji aid so se namreč začeli pečati s staroegiptskimi spomeniki, med njimi Champollion, ki je prvi prišel na to, kako se bere egiptska pisava. Leta 1799 je našel francoski častnik kamen z napisom v treh pisavah, .co so delali okope pri trdnjavi Rošette. Najnižje besedilo tega rosetskega kamna ima dekret egipt-skega kralja Ptolomeja V. Epi la na iz leta 196 pr. Kr. Zadnje bedede so dale sklepati, da imata tudi prvi dve pisavi isto besedilo in da je prva pisava hieroglifska, druga pa demotska, sk r ajj šan o-b i er o gli i sk a. Ime Ptolomej je imelo kot okrasek nekak okvir, kakor je v navadi pri slikah v egiptskih templjih. Franc, arabist de Saey in Šved Akerblad sta nekoliko pojasnila demotsko pisavo, Anglež i'Young je spoznal 1. 1819 nekaj heroglifskih znamenj. TiÖda brati še se ni dalo. Champollion, ki se je učil'dobro koptski, je pa zbiral vsa znamenja v, okvirjih. Na otoku File (Phi-lae) je pa našel na obelisku isto znamenje, kakor na rosetskem kamnu za Ptolomej in še drugo ime v o-kvirju, ki je imelo pet znamenj enakih, kakor za Ptolomej. Iz grškega napisa na vznožju obelisk^ je slutil, da je to ime Kleopatra. Tlako je določil 11 hieroglifov. Na podlagi takih poskusov je izdal leta 1822 navodilo za čitanje hieroglifov. Etijopskih in hetitskih hieroglifov pa še se zdaj ne da brati.
Mohamed ali Mehemejd Ali pa si je znal s svojo četo pridobiti vedno več ugleda, tako da ga je sultan priznal za paša leta 1805. Dne 3. avgusta 1805 je vz,el citadelo v Kairi. Angleže, kfi so vzeli Aleksandrijo in Roseto, je dvakrat premagal, tako da, so morali zapustiti Egipt. Mamlukov, ki so mu bili še vedno nevarni, se je iznebil na orientalni način s tem, da jih je 480 povabil na ciMlelo v Kaijri dne 1. marca 1811, potem jih pa dal po svojih Albancih pomoriti. Tudi po celi deželi je dal Mamluke pomoriti bojda do J103L Tak je bil konec Mamilnkov in začetek nove dinastije, ki še zdaj vlada v Egiptu.
Kljub tej krvoločnosti se mora Aliju priznati velik organizatorličen talent. Dal je izkopati različne kanale, med njimi Mahmudijev kanal ob železniški progi iz Aleksandrije proti Nilu, upeljjal je bombaž v deželo, zgradil več cest in tovarn. Vse to sev;eda z občutnimi davki. V vojski se je izvanredno odlikoval zlasti njegov vojskovodja Ibrahim paša in je tako pridobil Nubijo in za nekaj Časa tudi nekatere druge dežele za Egipt. Leta 1838 je Mohamed Ali naznanil velevlastem, da hoče biti neodvisen od turškega sultana. Toda le Francija se je potegovala za „Napoleona na Jutrovem.“ Daši je premagal s svojimi vojaki celo turško vojsko pri Nisibi v Mesopotamiji, so njegove čez Libanon se vračajoče vojake potolkli združeni Angleži in Avstrijci. Angleško brodovje jo prisililo Alija, da se je moral udati in priznati sultana za vlaidarja, kateremu je moral letno plačevati davek, kakor se še to zdaj godi. Vendar je dobil leta 1841 od sulta.na dedno namestništvo za najstarejša člana rodbine. Proti koncu življenja se mu je zmračil um. Tako je umrl na svojem gradu Šobra, 5 km severno od Kaire.
Naslednik mu je bil njegov vnuk Abbas L, ki je slabo vladal od 1848—1854. iTemu je sledil Alijev štrti sin Said od 1854—1863. Ta je dal zgraditi prvo železnico v Egiptu, iz Aleksajndrije v Kairo leta 1855. •Tudi skozi puščavo v Suez ob Rdečem morju jo je dal napraviti. T,a se je pa morala opustiti 1. 1818, ker so jo vetrovi preveč zasipavali s peskom pušča-
ve. Podpiral je tudi načrt Sueškega kanala. Celo evropski vzgojen je protežiral Evropejce v deželi ter podpiral znanstvena podjetja. Ustanovil je leta 1857 sedaj tlako znamenit egiptski muzej po|d ravnateljstvom učenjaka egiptologa Mariettea.
Njegova razkošnost je postala usodepolna za njegovega naslednika Ismaila, sina leta 1848 umrlega Ibrahim palša, ki je vladal 1863—1879. Ismail je bil vzgojen v Saint Cyr-u pri Parizu. Ufvedel je v deželo marsikaj dobrega in koristnjega. S spretno diplomacijo in z denarnimi žrtvami (letni davek sultanu se je povišal od 7,000.000 K na 16,000.000 K) je dosegel, da mu je leta 1866 sultan priznal nov red za naslednike, namreč moško prvorojensitvo ter leta 1866 za-se in za svoje naslednike najslov khedive ali podkralj (perzijska beseda chidiv pomeni kralja ali kneza), Vrhunec slave je dosegel z otvoritvijo Sueškega kanala leta 1869.
Financlieltne razmere so mu pa zrastle čez glavo. V dolgovih si ni vedel drugače pomagati, kakor da je prodal Sueške-kanalske akcije. Kontrolo čez u-pravo dolga pa sta prevzeli Anglija in Francija. Ko se je hotel odtegniti tej kontroli, ki je postala nevarna za; deželno neodvisnost, ga je sultan odstavil na nasvet evropskih velesil leta, 1879|. (Umrl je leta 1895 v Carigradu) ter postavil za khediva njegovega» sina Tevfika, 1879—1892.
Radi financielne odvisnosti od Anglije in Francije sta se ti dve državi in tudi druge velesile vmešavale v upravo Egipta. Egiptsko čuteči državljani, zlasti pa vojaki, so se ustavljali temu uplivu tujcev, ter so povzročili več revolucij. Leta 1882 je nastalo veliko klanje .med tujci in domačini v Aleksandriji. Anglija je z oboroženo močjo posejgla vmes, bombardirala Aleksandrijo ter prema,gala narodne čete dne
13.	septembra 1882. (Vodja teh narodnih čet, Arabi beg. Je umrl leta 1911 v Kairi.) Od tega časa so Angleži s svojim vojaštvom, ki je po njih mnenju pogrebno za mir v Egiptu, gospodarji Egipta.
(Dalje prih.)
van leta 1887, za duhovnega svetnika pa leta 1898. Dne 3. avgusta 1907 ga je zadela kap. Vmes se mu je stanje v toliko zboljšalo, da je Še lahko maševal, a dne 1. maja 1909 je stopil v pokoj.
Rajni je bil v vsakem oziru mož na svojem mestu. VzorVrodoljub, goreč in odličen 'duhovnik, apostol obmejnih Slovencev, njih učitelj, njih oč.e, njih voditelj, vzoren gospodar, vnet vzgojitelj, mladine . . . Kdo bi naštel vse vrline in lepe čednosti blagega rajnika! Njegovo župnišče je bilo vedno odprto revežem in gostom; za vsakega potrtega župljana je imel rajni gospod Matija tolažilno beseda In to blago srce je sedaj nehalo utripati!
Veliko je bilo delo, ki ga je rajni g. Kelemina izvršil v St. liju. Ustanovil je bralno društvo, ustanovil posojilnico, vodil do leta 1907 vse hude in trpke boje na naši najsevernejši obmejni postojanki. Bolelo ga je, da je bil St. lij v letih 1880-1900 v nasprotnih rokah. In uspeh njegovega dolgoletnega in trudapolnega delovanja je bil, da je St. Ilj prišel malo poprej, ko ga je zadela kap, leta 1906, v slovenske roke. Delo gospoda Kelemina je bilo v pravem pomenu besede narodno-obrambno delo. Njegova zasluga je, da ima St. Ilj sedaj slovenskega župana. Bil sem navzoč, ko so mu sporočili veselo vest, da smo zmagali. Od veselja so mu porosile oči in vskliknil je ves iznenađen :	„(Bog bodi hvaljen ! On svojih ne
zapusti!“ Se pri zadnjih volitvah dne 27. jan. 1910, ko je siromak ležal priklenjen na bolniško postelj, se je dal iz bolniške sobe zanesti na sani, če tudi je bil oster mraz, in mladi agitatorji smo ga zanesli pred volilno komisijo, kjer je zadnjikrat oddal svoj glas in nam pomagal zmagati. Tako ume slovenski katoliški duhovnik braniti last in pravice svojega naroda!
Rajni je posebno tudi skrbel za složnost med župljani. Njegova pomirjajoča beseda je preprečila marsikatero tožbo in nepotreben prepir. In kolikokrat je njegova desnica, dajala podpore potrebnim — tako, da niti levica ni vedela.
Posebno pa je skrbel rajni za lepoto hiše božje in vzgledno versko življenje v .župniji. Dal je s poh močjo župljanov postaviti nove orgije, dal je poslikati cerkev, ustanovil razne bratovščine itd.
Spomin, ki ga bo hranil naš rod za- rajnim, bo ostal tako dolgo, dokler se bo naša govorica glasila ■ o St. Iliu» Slava spominu njegovemu!
F. Ž.
Pogreb Č. g. Kelemine se vrši jutri v torek, dne 24. marca, ob 9. uri dopoldne, v. St. liju.
Velika nesreča na morju v Benetkah,
Pretekli četrtek zvečer ob K6. se je v Benetkah zgodila nesreča, Ki je zahtevala z vso krutostjo 50 človejških žrtev, O imenovanem Času se je pripeljal parni čoln mestnega prometnega, podjetja iz Sv, Elizabete na Lido. V trenutku je zadel čoln v neko tor-pedovko, ki ga ie gladko prerezala na dvoje. Čoln in osebe, ki so se v kabinah nahajale}, so se takoj poto dii v vodi. V čolnu se je vozilo do 80 pasažirjev; večina je utopljenih.
'Kako s e je zgodila nesreča?
Očividec popisuje to katastrofo sledeče: Gledal sem z drugimi pasažirji hidroplan, ki je letel nad Lido. Tudi kapitan je zapustil krmilo in opazoval polet zrakoplova. Isto sta storila strojnik in kurjač. A naenkrat smo zaslišali piščalke. Pogledal sem, odkod da pridejo in glej ! — bližala se nam je z vso brzino torpedovka 56 T, Takoj sem zapazil veliko nevarnost, ali zaupal sem spretnosti Kapitana, Ali to moje zaupanje ni bilo upravičeno. Kapitan je zgubil rav-nodušje in ni znal dati potrebnega povelja. Sicer pa tudi to ne bi nič koristilo, Kajti niti strojnik in niti kurjač nista bila na,- svojem mestu. Katastrofa je bila neizogibna. Torpedovka se je z vso silo zadrla v naš krov in ga takorekoč preklala. Stroj se je porušil, čoln se je v nekaj sekundah potopil.
Prizori pri reševanju.
Takoj po nesreči je prišla obupajočim na pomoč aVstro-ogrska ladija „/Ritan.“ Tudi reševalen čoln nemške križarke „Goeben“ je hitel pomagat. Pri reševanju so se dogodili prizori nepopisnega junaštva, Mornar Scarselli je rešil kar po vrsti Štiri osebe. Tudi ognjičar Ruffini se je izkazal z neverjetno hrabrostjo. Neka ladija je rešila, mlado Francozinjo Evgenijo Pale, ki v vsi svoji razburjenosti ni vedela povedati svojega imena. Kar naprej toži po svojih o-trokih. ki so utonili. Na krov križarke jHohenzol-lern“ se je rešil nek mlad Madžar, ikojemu je vocia požrla mlado soprogo, s katero se je poročil pred 4 dnevi. Poročnik Bossi, ki je skočil v vodo, da bi rešil. svojo mlado ženo, je bil naenkrat obdan od mnogih ponesrečencev, kateri so se ga tako krčevito prijeli, da so se vsi kakor kamen pogreznili v morsko globočino.
Rešeni in ponesrečeni.
Med rešenimi se nahajajo dr}. Oreffice, ing. Gi-annesi, poročnik Faccin, J, Pontello, Angela Ambro-sini iz Bari, ki se je pred kratkim poročila in katere mož je utonil, dalje trije Nemci, ki so stanovali v hotelu Bonvecchiati. Med drugimi sta se rešila tudi strojnik in kurjač potopljenega Čolna. Ivan Tossi in Virgil Trevisani. Krmar bojne ladije Ferruccio je potegnil z dvema mornarjema več ponesrečencev iz vode, ki so bili pa že mrtvi.
Mod ponesrečenci se nahajajo stavbeni podjetnik Samassa iz Benetk, nekaj Nemcev in ruski pod-konzul Merčinski. Občinstvo je nestrpno čakalo na obali med reševalnim delom, Žalibog se njegovo u-panje po velikem številu rešenih ni izpolnilo, Večina je med obupnimi klici in medsebojnim bojem za življenje našla smrt v valovih.
Med ponesrečenci se tudi nahaja tisti, ki nosi glavno krivdo pri nesreči, namreč Kapitan potopljene ladjice, Padovini. Kapitana torpedovke Emila Paga-nini pa so zaprli ter ga bodo postavi li pred vojaško sodišče, kjer se bo morajl zagovarjali zoper očitek, daj je vozil z premajhno pozornostjo.
Ponesrečena ladja.
Ladjica, ki jo je zadela ta kruta usoda,, je vozila iz Benetk v Lido. Takoj drugi dan po nesreči so jo začeli potapljači iskati na dnj morja ter jo že kmalu našli. Sedaj pa so se začela dvigalna dela. Ko so ladjico z verigami in vrvmi dobro zvezali, jo je poskusil dvigalni škripec dvigniti. Prvi poskus se je ponesrečil, drugič je pa šlo. Ladjica je polna blata, v njej so dobili dve trupli, ki jih pa niso mogli spoznati. Prepeljali so ladjico v zalir, kjer se nahaja arzenal; tam bodo preiskave nadaljevali.
Po nesreči.
Benetke so si oblekle žalno obleko. 'Z vseh javnih poslopij, s trgovskih in .tudi zasebnih hiš plapolajo črne zastave. V soboto popoldne se je zbral mestni zastop k žalni seji, v katteri se je župan s čustvom globoke žalosti spominjal ponesrečencev ter je hkrati pohvalno omenjal junaštvo reševalcev.
Število rešenih znaiša, kakor se je uradno ugotovilo, 39. V imenu nemškega cesarja je poveljnik nemške ladje .„Hohenzollern“ mestu Benetke izrazil globoko sožalje. Zavoljo žalosti je mestni zastop odpovedal slovesni sprejem ob prihodu nemškega cesarja in italijanskega kralja. Iskanje mrličev še traja naprej. Neki potapljač je namreč na potopljeni ladiji videl sedem mrličev, od katerih pa sta na dvignjeni ladiji bila samo dva; druge je odplavilo morje. Izmed teh dveh mrličev je bivši podjetnik Griisostolo in neka žena, koje niso takoj -spoznali. Ko pa je ležala na mrliškem odru in jo je zagledal nek gospod.Kavs iz Galicije, je prestrašeno zakričal; spoznal je svojo mrtvo ženo.
Na mrtvaškem odru leži tudi kapitan Padovan. Njegova, nepazljivost ima glavni del krivde. Umrl pa je kot junak. Ko je videl, da se ladija pogreza, je pa skočil v morje in rešil tri osebe. S|e lenkrat je skočil, da bi druge rešil, pa ga je pogoltnilo morje.
Benečani romajo k ponesrečencem, ležečim na mrtvaškem odru, ki še dairies položijo v grobi Mrliči so bogato okrašeni s cvetlicami; zakaj vsak dobrosrčen Benečan, ki pride mrliče kropit in molit, prinese s seboj cvetlico, da, okrasi ž njo mrliški oder tistih, ki jih je ljuto morje tako nagloma odtrgalo življenju.
Politični pregled.
Zvišanje števila vojaških novincev po § 14.
Dunajski uradni list .„[Wiener Ziehung“' je v soboto objavil cesarjevo naredbo, glasom Katere se število vojaških novjinoev zviša, po § 14. Naredba se glasi :
Na podlagi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 zaukazujem sledeče:
Člen I. V § 13, odstavek 1, zakona z dne 5. julija 1912, določeno stanje vojaških novincev skupne armade se za leto 1914 zviša za 5600 mož, oil kojih odpade temeljem ljudskega štetja (z dne 31. dec. 1910 na dežele, zastopane v državnem zboru, 3212 mož. V § 13, odstavek 4, zakona z Idne 5. julija 1912, določeno stanje vojaških novincev za deželno hrambo se zviša za leto 1914 za 4580 mož. Ntabor vojaških novincev, in sicer 49.694 mož za skupno armado, in 28.297 mož domobrambovcev, vrhu tega Še tudi postavno določeno število vojaških novincev in rezervistov, ki jih prispevata Tirolska in Predarelska za deželno hrambo za leto 1914, se s tem dovoljuje.
Člen II. V smislu § 13, odstavek 5, zakona z dne 5. julija 1912, se mora soglasno z novo zakonito določbo za dežele svete ogrske krone v. prvem odst. tega paragrafa določeno število vojaških ; novincev zvišati in Sicer za leto 1915 ža 11.300 mož, za leto 1916 za 17.000 mož, za leto 1917 za 17J500 mož, za 1. 1918 in za dobo nadaljnih pet let vsako leto za 18.000 mož. Od tega števila: odpade temeljem ljudskega, štetja z dne 31. decembra 1910 na, kraljestva, in dežele, zastopane v državnem zboru, za leto 1915 6481 mož, za leto 1916 9750 mož, za leto 1917 10,037 mož, zai leto 1918 in za naslednjih pet let 10.324 mož. Istotako se zviša v smislu § 13, odstavek 4, zakbna z dne 5. julija 1912, določeno Število vojaških novincev za deželno brambo za leto 1915 za 5785 mož, za leto 1916 za 6749 mož, za leto 1917 za 6845 mož in za leto 1918 in za dobo nadaljnih pet let leino za 7038 mož.
Izvedba v členu I. navedenih določil, M postanejo z dnem objavljenja tega razglasa pravomočne, je poverjena Mojemu ministrstvu za, deželno brambo, ki bo postopal sporajzumno z Mojim vojnim ministrom v smislu § 88 zakona z dne 5. julija. 1912.
Dunaj, dne 20. marca 1914.
Frano Jožef 1. r.
Slede podpisi vseh ministrov.
Caillaux in Calmette.
K pogrebu Gal m d 11 a.
V	petek se je vršil pri veliki udeležbi v Parizu pogreb Calmetta, žrtve svojega poklica. Truplo pokojnikovo je bilo slovesno blagoslovljeno v cerkvi sv. Frančiška Šaleškega. Žalnega sprevoda so se udeležili znanstveniki, umetniki, razni veliki politiki, njegovi stanovski tovariši in, osebni prijatelji. Na mnogobrojnih vencih je bilo opaziti krasne napise, ki kažejo na umor žrtve svojega patriotizma — Calmetta. Množica je tvorila po cestah špalir. Pogreba se je udeležil bivši predsednik republike Lopbet, in bivši ministrski predsednik Bri and z mnogoštevilnimi nekdanjimi ministri. Ko se je vračal iz pokopališča, so mu prijatelji priredili burne ovacije. Slišali so sfe klici: „Doli z Caillaipom!“ Proč z Doumergu-om!“ Pri drugih gručah pa so se čuli živijo-klici na ministrstvo in glavo svobodomiselcev, Caillauxa, — Med pristaši in sovražniki vlade je prišlo slednjič do krvavega spopada. Vmes je posegla policija, tako da je bilo s sabljami ranjenih več oseb. Ko je pa spravila policija demonstrante le polagoma v stranske u-lice, so se na drugem kraju mesta zbrale zopet nove gruče demonstrantov in šle s proti-kjlici na vlado k jetnišnici St. Lazaire, kjer je izaprta gospa Caillaux. Tam se je zopet nastanila policija in v kratkem času napravila red, spodivši množico v mesto nazaj.
Gospa Caillaux v ječi.
Soproga ministra Caillaux, morilka urednika Calmette, ima v zaporu prostorno celico, opremljeno z elegantnimi preprogami. Gospa ima na razpolago tudi posebno postrežnico, Ker je vse to proti predpisom, opozicijonalno časopisje ostro napada vodstvo jetnišnice. Gospa Caillaux' pričakuje, da bodo, zdravniki njeno zdravstveno stanje preiskali. Zdravniki bi naj skušali dokazati, da je ona vsled napadov na svojega soproga bila v takšnem živčevnem razburjenju, da vsled tega ne more biti odgovorna za svoje dejanje. „Figaro“ pa izjavlja, da. se bo z vsemi silami boril proti tej taktiki in čisto jasno dokazal, da je ministrova soproga z vsem premislekom in pri pppol-noma, zdravi pameti izvršila zločin, Zanjo je obteže-valno tudi to, da so jo različne osebe videle pri prodajalcu orožja; dalje tudi to, da se je vadila v streljanju s pištolo na strelišču, ki ga ima oni prodajalec orožja.
Hrvaški sabor,
Dr. Mile Starčevih je v. seji hrvaškega sabora dne 18. marca razvijal državnopravno stališče Star-čevičeve stranke prava. Hrvaška, Bosna, Dalmacija, Istra in slovenske zemlje se imajo združiti. Srbskega naroda Stranka prava ne zanika, pajč pa je proti temu, da bi bili Srbi v Hrvaški poseben političen nar rod. Tudi Slovenci so v resnici Hrvati. 'Obsoja pa preganjanje Srbov in veleizdajailske procese. Razliko med Hrvati, Srbi in Slovenci dela samo vlada. Vsi so Hrvati v hrvaški kraljevini. Obsoja Cehe in koalicijo, ki nasprotujejo* ujedinjenju Hrvatov]. Dr. Mile Starčevič je torej razpravljal nazore svojega velikega strica Ante Starčeviča, ki je smatral Slovence za planinske Hrvate. Mi nismo tako omejeni in ozkosrčni, da bi se pulili za besede., zalkar bi navsezadnje bila dana zgodovinska in antropološka podlaga. Toda mi Slovenci imamo Še največ slovanskega univerzalizma, ki je že izražen v našem nazivu, ki je splošen in zato last vseh Slovanov. Zvezo s Hrvati, našimi brati po jeziku in veni„ smatramo za politično potrebo in za edino rešitjev za niaše ljudstvo, pa tudi za hrvaški narod. Skupnost je naš cilj, ime postranska stvar; sodimo, da je Slovenec ravno tako Hrvat, kot Hrvat Slovenec.
V	četrtkovi seji je govoril dr. Frank, Ki je menil, da se pravaški program da tudi izvršiti v mejah dualizma. Interes monarhije in dinastije zahteva, da biva na jugu zadovoljno in močno hrvaško ljudstvo.
V	petkovi seji je srbski poslanec Pribičevič branil koalicijo zoper opozicionalne napade. Kar se dostaje razlaščevalnega zakbna, sklenjenega v pe-štanskem državnem zboru, bo koalicija pazila na to, da ta zakon ne bo kršil hrvaških pravic v Primorju. Ce bo le res?!
V	soboto je govoril dr. Horvat v imenu Frani-kovcev ter je ostro napadal koa(licijo,s kateri je očital zanemarjanje politične dolžnosti, ker v poštanski zbornici ni zabranila razlaščevalnega zakona.
V	imenu Starčevičancev je govoril župnik Za.-gorac, Ki je pojasnjeval svoj prejšnji govor o rešitvi jugoslovanskega problema v, okvirju naše monarhije, ali pa izven okvirja. Staröe’viöancem bi bila najljubša rešitev v okvirju naše monarhije, ker bi sicer Hrvati izgubili Bosno in Hercegovino in najjbrž še tudi Istro, ki bi jo pograbila Italija.
Prihodnja seja je v četrtek,.
Rusija.
„Times“ poročajo, da namerava Rusija zvišati mirovno stanje svoje vojske za 460.000 mož in sicer na 1,700.000 mož. Finančni minister bo baje te dni sklical komite, ki naj se posvetuje pod predsedstvom grofa Witte o zvišanju prejemkov države na ta način, da se ustvari državni monopol za tobak in za petrolej.
Angleško.
Od protestantovskih Angležev tlačenim katoliškim Ircem se najbrž vendar bodo izpolnile večstoletne želje po lastni vladi. Angleška poslanska zbornica je že v tretjič sklenila postavo o irski samoupra-
vi. Sedaj je položaj tak, da je upati na izvršitev te postave. Protestantovski nestrpneži v provinciji Ulster pa se odločno upirajo irski samoupravi in izjav-* ijajo, da imajo pripravljenih lOOt-OOOt oboroženih mož, da preprečijo katoličanom dane pravice. Neti pa ta upor kakor povsod svobodomiselno; framasonstvjo* Angleška vlada je pripravljena z vojaško silo zatreti ta upor.
Albanija.
Iz Drača poročajo, da albanska vlada odredi prihodnje, dni splošno rekrutacijo v Albaniji. Nabori se prično meseca julija.
f Četrtošolec Ivan Žule.
Cvo/t najlepše mladošti, najboljših upov je utrgala Škrlatica ter presadila na [drugi svet. Tjihoma, skrivoma, kar čez noč je prišla ter ugrabila svojo žrtev. Ivan Žula, rojen dne 29. avgusta 1897 v Zavrču, š-tritošolec v kn:.-šk. dijaškem semenišču, je bil eden izmed najboljših odličnjakov na mariborski gi-naziji. S svojo nadarjenostjo in pridnostjo si je zasi-gural najlepšo bodočnost. Prišel je v kn.-šk. dijaško semenišče, dobil je znano Cvietkovo štipendijo, ker je v daljšem sorodstvu z njenim blagim ustanoviteljem; rasti je bil krepke, volje močne, vedrega duha in veselega srca, radost svojih predstojnikov in učiteljev ter veselo upanje svojih starišev.
Do predvečera praznika sv. Jožefa Še je opravljal z vso Vnemo svoje stanovske dolžnosti; je hodil redno v šolo, odgovarjal „prav dobro“, še pisal naloge na „prav dobro“, pomagal doma tovarišem, delati naloge. Ta večer začuti slabost ter gre v postelj. Po noči je občutil hude bolečine. Drugi dan, na praznik sv. Jožefa, konštatira (zdravnik Škrlatico ter nar roči, da ga odpeljejo v izoliran oddelek mariborske bolnišnice. Tovariše še je tolažil, rekoč, da je zdravnik rekel, da ne bo nič hudega. Predpoldne je bil prepeljan. Prevoza že ni dobro prestal, V. bolnišnici je ležal v isti sobi, kot njegov tovariš, štiri dni pred njim tje prepeljani štrtošolec Brumen, kateremu je bilo med tem že bolje. Toda Žulo so začele rapidno zapuščati moči:	še isti dan, na praznik sv. Jožefa,
ob 11, uri po noči, se je preselil med krilatce.
Tragična smrt, žalosten pogreb! Radi nalez-ljivosti bolezni Te nihče ni šel kropit;, dragi Ivan, in nihče Te ni spremljal na Tfvoji zadnji poti iz bolnišnice na gomile rajnih. Le iTlvoj učni prefekt, dr. M. Slavič, Tie je pričakal s štirimi Tvojimi sošolci na grobišču, da Ti pokropi in blagoslovi iTlvoj prezgodnji grob. Drugi Tvoji tovarišd-semeniŠčani so se radi Tvoje bolezni razkropili po spodnještajerskih livadah. Njih stariši so jih na domačem pragu s solzami veselja sprejeli, ker so se jim vrnili zdravi, ka-kakor so odšli od doma. Tvoja domača, hiša, o Ivan, se topi v solzah žalosti, ker Tebe ni več. Tovariši iščejo na domači grudi bele zvončke, prve vijolice. V duhu Ti jih poklanjajo kot zadnje pozdrave iz domačije na Tvojo belo krsto, na Tvoj grob med zeleno trato. Naravne cvetke ne krasijo Tlvioje gomile, vzdigujejo se pa nad Tvoj grob beli zvončki Tvojega ne-omadeževanega duha in modre vijolice Tvojega pobožnega srca.
'Mi pa žalujemo, ker Te ni več med nami, ki si nam vzbudil toliko upov, ki bi. naj bil oko svojih starišev, palica njih starosti, veselje njih življenja. Tolažijo nas le besede Sv, pisma:	„jŽgodaj je končal,
pa je spolnil veliko let; zakaj njegova duša je Bogu dopatila, zato je hitel, ga vzeti izmed hudobij; ljudstva pa, ki so to videla, niso umela, in si niso k srcu vzela, da je Bog milostljiv in usmiljen do svojih svetih, in da gleda na svoje izvoljene.“
Da, Ivan, Bog Ti bodi milostljiv in usmiljen!
Raznoterosti.
Osebna vest. Titulami dvorni svetnik in dež. šolski nadzornik dr. pl. T.umlirz je imenovan za dvornega svetnika.
40 let učitelj. Cesarski namestnik za Štajersko je podelil učitelju v Gornji Rečici pri Laškem; g. Henriku Hriberniku za njegovo 401etno zvesito službovanje kot učitelj častno kolajno.
Umrl je vseučiliški profesor dr. G. Baron. V Zagrebu je umrl znani kanonik in vseučiliški profesor dr. Gustav Baron. Pokojni je bil generalni; Vikar, apostolski protonotari], svoj Čas rector majgnifious, vitez Franc Jožefovega reda in vodja semenišča, V spominu nam je in bo ostal kot predsednik; hrvaškei-ga pripravljalnega odbora za katoliški shod \ Ljubljani. V srcih nam zvene njegove mile 'besede, s katerimi je navdušeno pozdravil I. hrvalško-slovenski katoliški shod in nikdar ne bomo pozabili njegove želi'e, s katero je zaključil svoj hrvaški pozdrav, rekoč: „Dobri Bog dao, da na temei,In Kristu i pod za-< šilom Bezgrješne Začete Blažene Djevice Marije, kojoj se slovenski in hrvatski narod prošle nedjelje posvetio, cvate i napreduje sloga i jedinstvo slovenskoga i hrvatskoga naroda! “
Gradec. Skupina J. S. Z. v Gradcu priredi delavski shod, kateri se vrši v nedeljo, dne 29. sušna, v prostorih slovenskega katoliškega izobraževalnega društva .„Kres“, Prokopigasse 12. Na shodu bosta govorila, okrožni predsednik gospod Franjo Žebot in tajnik gospod Vekoslav Zajc. Ob tej priliki Vabimo vse graške Slovence in Slovjenke, da- se lega za graško delavstvo zelo važnega: shoda, gotovo udeleže. Vabimo tudi vse slovenske delavce iz Gornjega; Sta-
jerja, da se v velikem številu odzovejo našemu povabilu. Slovenski delavec in delavka, 29. sušeč je tvoj dan ! Pokažimo, da še v resnici zavedamo svojih pravic ter agitirajmo med znanci, da pridejo na ta shod! Do takrat: na svidenje!
Gorica. Goriške občinske volitve v mestni za-stop so razpisane. Tretji razred voli dne 29. marca, morebitna ožja volitev dne 1. aprila; drugi razred voli dne 2. aprila, morebitna ožja volitev dne 4. aprila; prvi razred voli dne 6. aprila, morebitna ožja volitev dne 8. aprila. Ker se teh občinskijh volitev u-deležijo tudi Slovenci, se že sedaj tresejo hlače go-riškim Lahom,
Največje škofije na svetu. NajtveČja škofija na svetu, kar se tiče števila duš, je pač kolinska nadškofija. Šteje namreč skoro 4,000.000 duš. Druga največja je vraitislavska, ki ima 3,675.300 katoličanov. Število katoličanov je največje v sledečih dežet-lah: Francoska 38,400,000, Italija 35,900.000, Avstro-Oigrska 33,300.0100, Nemčija 24,000.000, Brazilija 21 milijonov, Španija; 18,600.000. Združene države seve-coameriške 15,000.000, Mehika 13,990.000' itd, Največ-je dieceze za kolinsko in vratislajvsko so: Pariz, ki ima 3,439.000 duš, Milan 2,960.000, Mecheln v Belgiji 2,450,000, dunajska 2,257.000, Bahia v Braziliji
2.350.000,	praiška 2,230.000, La Plata 2,016.000, Mariana v Braziliji 2,000.000, Cambrai v Franciji krog
2.000.	000, Olomuc 1,800.000, Sv. Pavel V Braziliji pa
1.800.000.	,
Treznost angleške armade, ki jo krepko podpirata feldmaršala lord Methuen in lord Roberts, narašča vsak dan. Po Statistiki generalnega zdravnika Evatt šteje angleška armada danes 64.000 popolnih abstinentov. Zdravstveno stanje angleške armade je ugodno. Feldmaršal lord Methuen potrjuje, da ima najboljše vojake pri polkih, ki izkazujejo po največ abstinentov,
Norveška državna vlada za treznost. Norveška država že več let krepko podpira protialkoholni boj.
V	ta, namen je dala od leta 1900 do leta 1910 12.000 K, od leta 1910 do leta 1912 16J200 K, leta 1912 in 1. 1913 pa 20,000 K. Poleg teh podpor je podpirala tudi gmotno prireditev protialkoholnega kongresa in zidavo zdravilišča za alkoholike. In pri najs . \. .
Štajersko.
Maribor. (Škrlatica.) Po mestu so nastale razne govorice o škrlaitici, kakor da je realka radi nje zaprta, da je zbolelo veliko semeniščanov, tudi dv>a nesemeniška gimnazijca itd. V- tem obsegu sicer to ni res. V mestu je več otrok nešolskih tuintam zbolelo. Izmed srednješolcev sta zbolela samo dva semeniš-čana: štrtošolca Josip Brumen in Ivan Žula. Slednji je umrl dne 19. t. m. ; pri Brumnu se bolezen razvija normalno, brez komplikacij in je upati, da ozdravi. Brumnovi semeniški sobni tovariši so opazovalno dobo dobro prestali in so bili z drugimi semeniščani vred dne 20. t. m, od mestnega zdravnika preiskani in kot zdravi odposlani na svoje ctomove, V semenišču je bilo do danes interniranih samo deset Žulovih sobnih tovarišev, ki so bili danes, dne 23. t. m., od mestnega zdravnika zadnjikrat preiskani i/n kot popolnoma zdravi poslani domov, tako da je semenišče zdaj popolnoma prazno. Zaprti so štirje gimnazijski razredi, ki so v semenišču, to je IV. b in c ter II. b iii c. Dijaki teh Štirih razredov in vsi semeniščani so na počitnicah do fdne 29. it. im Ako se> do tedaj nje pojavi na gimnaziji noben nov slučaj Škrlatice, se zar čne za vse zopet redni pouk dne 30. t. m.
Maribor. Mladeniška Marijina družba vabi na gledališko predstavo, ki jo priredi dne 25. t. m. v dvorani Pomočniškega društva, Apotekerjeva ulica. Igrala se bo žaloigra „Radovan.“ Začetek točno ob 548. uri zvečer.
Maribor. Predstava -„[Quo vajdls“ je uspela res prav dobro. Dvorana je bila napolnjena. Igralo se je vseskozi dobro. Imejiteljiei prelepe Ligijine uloge se je žal mestoma preveč poznalo začetništvo. Tinicij, Kilon in Petronij so bili izborni. Režija je bila tudi v spretnih rokah gospoda Moleka, Med Odmori je občinstvo kratkočasil jako zadovoljivo društvjeni orkester.
Ormož. Že večkrat smo se pritožili, da v tukajšnji trafiki ni dobiti vžigalic, JV korist obmejnim Slovencem.“ Mi še tem potom enkrat apeliramo na Martinca, da si iste v najkrajšem času preskrbi. Ob enem pa si usojamo pripomniti, da nam že iz tega o-zira pristoja pravica zahtevati, da se tej naši želji ugodi, ker smo Slovenci vendarle svoj čas gospodu Martincu v bivši njegovi trgovini marsikako kronico ostavili.
Ormož. V tukajšnji zalogi kmetijskih strojev tvrdke K, in R. Ježek je bil od strani Hrvatov ukraden na zagoneten način nek stroj. Zadevo pridno že preiskuje orožništvo.
Ormož. Župan Kautzhammer je odstopil Vzrok je baje njegova ušesna bolezen, kar pa se splošno noče verjeti. Za časa svojega županovanja je pa bil zmiraj politična igrača v rokah ormoških nemško-nacionalnih nestrpnežev in navsezadnje že javnost sploh ni vedela, kdo gospoduje na magistratu, Obč. pisar, pardon, tajnik Gedliozka;, eventuelno Grlica, se baje poda tudi z dne 15. aprilom, v penzijo,
Ormož. V našem mestu je zmiraj kaj novega.
V	obližlu mesta gradijo (žično železnico. Gradi jo premogovno podjetje z Ladanja pri Vinici. Pri delu
je zaposlenih tudi par srbskih inženirjev, kateri o ormoških Nemcih (pristnost plemena iz (tevtonskih gozdov je patentirana), gotovo ne bodo odnesli kakih dobrih utisov. Ko so pred kratkim zapeli v nekem tukajšnjem hotelu neko narodno pesem, so pa bili od strani predstaviteljev nemške olike in kulture v (Ormožu grdo izzivani.
Obrež pri Središču. Tukaj je umrl posestnik, gostilničar in trgovec gospod Anton Marčec, zadet od mrtvouda. Slovenski kmečki zvezi je rajni za zborovanja zmiraj rad prepustil svoje lokale. Naj v miru počivaj!
Celje. Dvajsetletnico svoje obrti obhaja ključavničarski mojster Ivan Rebek. Mesto mu v, začetku ni dalo prostora za obrt, tako da se je moral naseliti v okoliški občinski hiši. Po prizadevanju rajnega dr. Dečka se mu je posrečilo, po dveh letih dobiti prostor v mestu., Kupil si je hišo in jo izpremenil v veliko delavnico. Pred kakimi petimi leti je kupil še sosedno hišo ter razširil svoje delavniške prostore, in ravnokar je upeljal motorni obrat, tako da je njegovo podjetje, pri katerem ima že celo vrsto uslužbencev, nadkrililo nemške in je znano po celem Spodn,-Štajerskem.
Sv. Ema. 'Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Emi ima svoj redni občni zbor za vse tri zveze dne 25. sušca, na god Marijin, popoldne po večernicah, ob pol 4. uri v, kapjjaniji. Pride govorit F. S. Gomilšek iz Sv. Petra.
Brežice. V listih beremo,, da vrši med drugimi sanačno delo v Šoštanju naš mili rojak B. Kunej. Temu se ne čudimo, saj razpolaga mož z bogatimi skušnjami izza časa svojega bivanja v Rajhenburgu, pri nas, pri pivovarni v Ž'alcu, v Celju pri vinarski zadrugi (tožbe z Bizeljanci!) itd. itd. Prosimo ga. naj prihiti s svojimi dragooenijmi skušnjami našemu Griču, ki je njegovo dete, naj pomoč. Uvterjeni smo namreč, da pazno zasleduje položaj slavnega Griča, in da pozna na bodlagi bilance razvoj naše posojilnice in da ve, da je že 11. ura. ÌMi nismo hoteli u-stanoviti lastne posojilnice v Brežicah, akoravno je ljudstvo že to zahtevalo, zato treba obstoječo ojajčiti, in rešiti Griča, katerega drage volje pod prav ugodnimi pogoji prepustimo g. B. Kunej.
Bay-Rum s konjičkom
Iz tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, *a pametno negovanje las, zabranjuje lnskavost, zabranjuje predčasno osivelost ia izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-— in K 4'— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfume rijfth in brivnicah.
Razgled po svetu.
Strašen potres na Japonskem. V okraju Akita na Japonskem je nastal velik potres. Podrlo se je 435 hiš in 83 oseb j© življenje ali izgubilo ali je pa jako občutno ranjenih. V okraju Sendroku samem se je podrlo 387 hiš in bilo deloma ubitih deloma ranjenih 75 oseb. Prometne zveze so močno poškodovane in večina pretrgane. Naj še omenimo, da je ta daljni potres zaznamovala ljubljanska potresna opazovalnica. Pravijo, da je središče oddaljeno 900 kilometrov. Potres je povzročil nek ognjenik, ki je začel sedaj delovati.
Veliko zastrupljenje v kadetni Šoli, Na kadet-ni šoli v Tiflisu je zbolelo 174 gojencev in sicer na težkem zaistrupljenju. Več gojencev umira. Preiskava je dognala, da je nek pek iz mašjčevanja, zaradi konkurence vmešal svojemu kbnkurentu-peku v moko arzenik. Ko je isti napravil kruh in ga dal v, šolo, se je takoj po zavžitju pojavlilo zastrupljen]©. Brezvesten pek bo imel časa dovolj premišljevati, ali ima še kaj vesti v sebi ali nič.
Turški gozdovi v Mali Aziji pridejo v .kratkem pod sekiro. Razne države si hočejo pri tem [zagotoviti nekaj dobička. Tudi avstrijski industrijalci so v dogovoru s turško Vlado, a s kakim vspehom pa še rii znano. Nekaj zaslužka; bi morda bilo tudi za naše drvarje pri tej stvari. Sicer pa dobe te gozdove gotovo Amerikanci, ker je neka amerikanska družba ponudila samo za koncesijo 600,000.000 'dolarjev.
Odprava vozov I. razreda pri osebnih vlakih. „Wiener Zeitung“ poroča, da misli avstrijska železniška uprava deloma odpraviti in deloma omejiti 'število vozov I. rajzreda pri osebnih vlakih. Na lokalnih in manj važnih progah bodo ti vozovi odpravljeni, drugo se pa njih število omeji le na potrebne slučaje, Železniška uprava, se je odločila za ta korak, ker je pri osebnih vlakih potnikov I. razreda zelo malo ali nič. Ta odredba stopi baje že s 1. majem t. 1. v veljavo.
V zadnjem trenutku, ko se zaključuje zbiranje naročil za turške šrečke k prihodnjemu žrebanju dne 1. aprila t. L, pri katerem; bo znašal glavni dobitek 400.000 zlajtih frankov, moramo žal sporočiti, da se oddajajo turške srečke le še to pot na mesečne obroke po samo 4.75 K, kajti od dne 1. aprila t. 1. naprej se bodo mesečni obroki primerno zvišali. Kdor ima torej namen, naročiti to izborno srečko pod starimi pogoji glasom današnjega oglasa Slovenske Straže, naj to stori takoj in opozori na. to tudi svoje znance in prijatelje.
Krasno posestvo
19 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano go-spodaistvo poslopje za 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s okni ter mlin komaj 30 korakov od biše, je po ceni na prodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 63 m*. Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike. Natančnejša uojasnila daje g. Fran Rajšter v Šoštanju.
Viničarska šola v Bargvaldu
pri Mariboru išče hlape# do 1. aprila. Mesečna plača 13 kron.
Na predaj je lepo posestvo, ležeče v lepi legi, vse v najboljšem stana. Pri hiši je lep, mlad sadonosnik, hmeljišče z moderno suš lnieo Lastnik poda natančneja pojasnila glede knpne cene in drugih ugodnosti. Več poveta Janez in Marija Lesjak, posestnika v Studencah, Žslec.
Pfffeftlioiit n razpoSilja na vso strani ■ vilBSawW trgovina s pohiitvem
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg S.
Največja in najcenejša razpošiljaluica za pohištvo in posteljno hlap.
Navadno pohištvo cd K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava cd K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo iikio cenah. Rami posamezni deli posebno poceni. P; sebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Sičbednd na ogled
Hustrovani ceniki brezplačno !
Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“
Darujte za Slov. Stražo !
Važen oglas Slov.Straže. Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zamere obog&teii le s srečko!
IHHurška srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečke mo; a zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vpločilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodno žrebanje se vrši.”dne 1, spilla 1914.
Ena turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron.
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slo?. Stražo g. Val. Urbančič, Ljiljana 4.
Sprejmejo ae m rljiyl aotradnikl pod ngodntmt pogoji.
30.000 parov čevljev
razprodam vsled preobile zaloge le za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. Nudi se torej najboljša prilika vsakemu naročniku, da si nabavi pc ceni dobre čevlje. Razpošiljam visoke cevi .e na zadrgo za moška in ženske eleg. fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60-—, za par K 5'50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65‘—, par za K 6‘—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95'—, par za K 9'—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju : I- žo 30 let obstoj* 5a tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Ždar, Morava N.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Naznanilo.
Zavod Šolskih sester vi Mariboru
naznanja, da se III. SmeseČni tečaj za kuho-in gospodinjstvo začne 15.. aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav .zadovoljne, ker so se v kratkem času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. Natančneja pojasnila daje vodstvo zavoda v Mariboru,	16
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortine ent-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti!
G-ostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.

j Priporoča se ¥am za nakup j
a»
u
3
e>
X
«a
•rd
.S
o
a»
r1
ai
e®
3
as
t-*.
o
<
M
Ü
m
m
‘.m
1
lifil
Rafael Salmič Celje Mar. đom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Loteriislc® ifevitice.
Gradec: 18. marca 87 79 32 54 19 Line:	21. marci 18 39 28 8i 46
Alto še niste, pošljite naročnino
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi stroji, a lastnim električnim obratom, najnovejšimi ćrbanst In čednimi óbrohhi, sprejema vsa v tiskar
sko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vlč. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urada : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic : jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev'in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
a»»»«
.«*»»» omorKnasaisrasaaspi
«SK»®
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
registrai, irirep z MsnjiH mm
V
rt zmerne
Hranilne UlOOB 86 8Prejem8j° °d vsakega in ge obrestujejo: uar*d»# p 4-1/**/», Pf°h trimesečni odpovedi Ili Ululile BiuyB pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vaaee&s ; Hranilne knjižice se sprejemajo !
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt, hran pfeoS. (97.078) na razpolago. Rentni davt
po 4*/«8/o- Obresti se kot gotov denar, ne da davek plača posojilnica sama.
PflSQÜlS SO fi frigio klanom in sicer: ua vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/*i na vknjižbo sploh po «V.*/,,. na vknjižbo in ruaujllH flu UUjBju	po 5»/d«/? in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
llPRllnP IllfR 90 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne m vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V mutiliti UiS uradnih urah se sprejema in isplačnjfi denar.
Pojasnila St dajejo ä 'ÄETÄTSf Ä «'»m <»» '»« * «MU« Mi hranilne nnhlralnìhi.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
Založnik In izdajatelj: Konzorcij „Straža.1
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.