Ko danes razmišljamo o prazniku Dneva borca 4. julija, ne moremo in ne smemo mimo nekaj osnovnih dejstev, ki opredeljujejo današnje življenje tiste-ga dela prebivalstva, na katerega praz-nik naslavljamo. Letošnji 4. julij pro-slavljamo hkrati s petdeseto obletnico ustanovnega kongresa slovenske ko-munistične partije in hkrati z jubilejem prihoda Josipa Broza Tita na čelo naše revolucije.
To ne pomeni, naj bi bilo praznovanje Dneva borca nekakšen opoj pozabe, češ, odrinimo zdaj od sebe eksistenčne skrbi, ki nas tarejo. Bolj prav bi bilo, ko bi nam Dan borca obudil zgodovinski spomin, kako zmore naše Ijudstvo, ka-darje v stiski, zbrati v sebi velike zaloge čustvene in miselne moči; kako lahko narod, ki ve za svoje ideale, kot en mož
začne upor tudi proti največji premoči zla in usodnosti; kako hoče to Ijudstvo, kadar je potožaj težak, postaviti v en sam skupni cilj zgledno tovarišijo, kako se zna boriti in žrtvovati, kako se prebiti skozi hajke Irt obroče.
Resnična zvestoba svojemu narodu se je najbolj preverjala takrat, ko je bilo za to potrebno tvegati tudi življenje. Za-to borci NOV nikomur ne priznamo pra-vice, da bi našemu boju, v katerega smo šli s čisto mtslijo in odprtim srcem, pri-pisoval kakršnokoli drugačno vlogo, kot jo je v resnici imel v korist vsakega slovenskega naroda.
Omalovaževanje našega osvobodil-nega boja prav gotovo ne pomeni nika-kršnega prispevka k odkrivanju pravih vzrokov naših sedanjih težav in k njiho-vemu razreševanju, ampak - prav na-sprotno! Zakaj borci še posebno občut-Ijivo reagiramo na poskuse potvarjanja
in razvrednotenja zgodovine NOB? Ne gre samo za nas borce, za našo člove-ško čast, za obrambo smisla, ki smo mu žrtvovali svojo mladost, mnogi pa tudi svoje življenje. Gre za spomin, ki že ne pripada več samo nam, ampak bo ostal last vsega naroda in sestavina zavesti prihodnjih generacij.
Borci smo torej še vedno živo navzoči in tudi primerno upoštevani v našem družbenopolitičnem dogajanju. V naši občini dosegamo borci odprtost z aktiv-nim uveljavljanjem delegatskih in sa-moupravnih funkcij - v skupščini, v samoupravnem dogovarjanju na različ-nih ravneh in predvsem v socialistični zvezi.
Naše delo od krajevnih združenj do občinskega odboraje vedno medseboj-no povezano in temelji na konkretnih
akcijah ter na programskih izhodiščih OK SZDL. Naloge, ki smo si jih zadali, smo v celoti izpolnili in mnoge celo presegli. Naj omenimo naše delo na socialnem in zdravstvenem področju, pri ohranjevanju in razvijanju tradicij NOB, pri skrbi za vojaške vojne invalide in delo odborovo domicilnih enot v naši občini. Samo dve večji akciji, razpis na-tečaja »Revolucija še traja, kje je naše in moje mesto v njej« ter organizacija izvedbe oziroma izdajo knjige »Hiša za Gradom št. 1« so dale zelo veliko dela vodstvu občinskega odbora ZZB NOV. Vsako leto imamo tudi že vidne uspehe na področju zgodovinopisja, zbiranja materiala za pisanje terenskih kronik.
V 12 krajevnih združenjih v občini Ljubljana Center živi 2.781 borcevNOV, odtega 1.466 žensk.
JAKA ROZMAN
POOPREDSEDNIK 00 ZZB NOV LJubljana - Ctntar